Tečaj XXXVIII. gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., à £ za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold. ; pošiljani oo pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 27. oktobra 1880. Obseg: Grozne nadloge kmetovalcev po letošnji toči in pa južna železnica. — 0 pridelovanji debelega pitanega koštanja. (Dalj e Suhe češplje močno iskano in dragoceno blago. Močilo za travnike. kužne bolezni kuretine in druge perutnine. Da gospodarju krava telice rodi. Salicilovo kislino zoper Stiri vodila gospodinjam pri najemanji pôslov. Prijetna in zdrava jabolČna pijaca Protestantizem in škof Hren. narodov ženitovanjski običaji. Slovansko slovstvo. Naši dopisi. Nekaterih današnjih Novičar. Gospodarske stvari. zavodom, ki od nje darovanih 30 milijonov gold, zahteva! Koliko solzá bi se dalo usušiti, koliko siroma- Grozne nadloge kmetovalcev po in pa južna železnica toči štva zmanjšati, ako bi državi ti milijoni na razpolaganje ? bili? bila vlada le resno to hotela. Kdo je ta zavod In to bi uže zdaj prav lahko mogoče bilo ce y bi na Kmetijstvo v našem cesarstvu uže več let ni toliko nesreće zadelo, kakor letošnje leto. Zima, kakorŠne ne pomnimo 50 let , slana spomladi, toča brez konca in kraja f ce se povodnje in viharji: vse to je pokončavalo, kar je kmetovalec sejal in sadil. Kakor da bi se bilo pod-nebje zaklelo, so uíme poredoma od zime do pozne jeseni sledile druga za drugo. Da, skoro vse dežeje veli-kega cesarstva bile so blizu enako prizjadete, na Ceskem kakor na Moravském, na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem, na Tirolskem in v Sleziji, na gornjem in doljnem Avstrijskem — iz vseh dežel razlegala so se prava Jobova poročila, — povsod klici po pomoči! Žalibog, da se ta pomoč ni mogla nikjer tako obilna skazovati, kakor bi bila potrebna bila za rešitev nesreČ-nih kmetovalcev iz velikih stisk in nadlog. Na doljnem Avstrijskem se je nedavno samo za to sklical deželni zbor, da se je ukrenilo , koliko naj bi se za popravo cest, po povodnjah razrušenih, in za druge velike škode <• « i i ii % i t ■■■■trikMHHlMHj' katerega tu mislimo , bralci naši lahko uganejo spomnijo, kaj smo nedavno o južni železnici govorili. Vlada, katera dohodnine južne železnice za le- . ker zato tošnje leto še ni v državni proračun djala konečni sklep dohodkov južne železnice za leto 1879. ni se bil znan, je pozneje rekla, ,,da ne misli na to f da bi južni železnici oni davek darovala", vendar tega davka od južne železnice ni zahtevala zato ker y klj uč še ni bil najden, koliko ogerski vladi od tega dohodka dotekau. To so pač nekako čudni razlogi ! t i kaj hoćemo o tem dalje govoriti? Naj rečemo edino to, da s 30 milijoni bi se dalo velikim nadlogam kmetijstva zdatno na pomoč priti. občinam pomoci dalo iz deželnega zaklada Skoda skupno bila cenjena na 1 milijon in 717.032 gold, želni zbor je dovolil blizo 400.000 gold. De- lep znesek! pridelovanji debelega pitanega koštanja Piše vodja R. Dolene. (Dalje.) In vendar se je reklo: kaj je to za toliko nesrečnih, Lastna skušnja me uči, da se povsod, kjer se ni ki za 100 gold, škode dobijo kake 3 gold, povračila! miši preveč bati, še najprej in najbolje do lepega in Hip. . ppi In vendar je to veliko, če ee pomisli, da deželni zaklad rodovitega marunovega drevja dospe, ako se tako-le se nabira samo iz davkov, in da potem davkeplače- postopa: valce zadenejo zopet veći davki. Državna blagajnica Vsadí se drobno-zrnati kostanj neizkaljen koj v je- pa nima za tako pomoč nobenega denarja in davkepla- seni na stalno mesto, ali se pa pusti čevalcem kliče : „pomagajte si sami y da po uze î« povedanem načinu izkalí, potem pa še le na spomlad y Mi bi pise Wien. landw. Zeitg.ť v tem ob- toda na kali čisto • V nic prikrajšan, na stalno mesto žiru nobene besede ne rekli , ako bi država povsod z vsadí. Mladi kostanjcek se dobro ogradi, ter toliko enako mero merila, ako bi načelo njeno bilo: ,,enake časa lepo kvišku izpeljuje, dokler ne doseže tište viso- dolžnosti vsacemu" temu ni tako. Država, katera od kmeta z vso ostrostjo davke iztirjuje in še vsled kosti, v kateri ga mislimo požlahniti. Iz zrna na stal-nem mestu přiděláno kostanjevo drevesice raste kaj lepo posebnih predlogov dovoljuje , da se na priliko iztirje- ravno in krepko kvišku, vendar se znabiti zato, da bi vanje davkov po toči poškodovanim ustavi država, se deblo odebelilo, ne sme pustiti y da bi stranske ve- mora dopuščati, da se mnogo pridnih delalcev in jice čez leto svojega pričetka rastle, kajti prav mogoče da se potem kaka stranska vejica v vrh spremeni zvestih državljanov sili v naročje uboštva (proletarijata), je, o^ pytom ou»uoaa v^ji^a. » »iu o^u^^u., država, katera starišem hude kazni naklada, če ne ter tako ne le lepa oblika drevesa pokvari, ampak tudi Je pošiljajo svojih otrok v šolo ali če šolo zamujajo zato, pravi vrh v rasti popolnoma zatare. ker nimajo obuvala steklom y išče, kje država, katera 8 povekševalnim bi kaj novih davkov dobila, da bi po- Kakor je pri pitanem kostanji izgojitev debla zeló važna, isto tako važno je pa tudi to, da vekšala svoje dohodke, se še zmerom pogaja z nekim bere najbolj ugodna zemlja, lega in požlahnitev. se koštanju iz- Dostikrat sem uže priliko imei prepričati se da sklep ter se tako pravilnemu obteku (cirkuliranju) soka A— vy o L i iv L G» i, ov/iiJ J^n'ia^ piu^iiiyau DO J VlCfc OlVlCp LUI QC la» U pi û V UUCUi U U UCCIVU \ VJlItVlUUČlI kostanj v soldanasti — laporasti ■■— zemlji najslabejše, na pot postavi. Sploh sem se prav do dobreg v težki v b^Aivi, osobito rudeči ilovici pa najboljše uspeva. » uai, ua, uc^nua smuia, soldanastem svetu popade namreč uže koj v prvih letih pri požlahnitvi kostanj čal, da cepilna smola naj i prepri mrzla ali gorko tekoča razen za lubad nika neka plesnoba korenike, katera jih toliko poškoduje, da drevje pogine ilovici se to nikdar ne primeri ne ugaja lanj y kajt naklade izpelj v razklad ali pa tudi s pomočjo sed Kar se lege svetá tiče, v katerem kostanj dobro mazane požlahnitve, kazale so mi še ter s cepilno smolo zazelo slab storí, uči me skusnja, da mu v južnih deželah, kakor v Italiji, na Primorskem itd. bolj hladna dopoldan senčna, še celó bolj severna lega veliko bolj ugaja, kakor pa predpoldne solnčna vzhodna, jugovzhodna, ali pa južna bolj severnih krajih je pa temu, se ve da ravno na- po- sprotno. Naj se pa uže kostanj kamor koli vsadí, vsod zahteva v prvih letih brambe pred naravnostnim vplivom solnca, in zaradi tega naj se nikdar na gol svet ne sadí, ampak vedno bolj v senco kakega druzega drevja ali pa grmovja. Gledé na požlahnitev ima kostanj tudi svoje mune. Poletnega okuliranja cepljenja v peró noče nika kor sprejeti, spomladansko, s pomočjo še ne ozelenelih popkov kakoršnih se zgodaj spomladi na spodnjih koncéh mladik prav lahko najde pa kaj rado. drugi načini požlahnovanja s cepiči veljajo onega za ljubad prime se pa pri koštanju kaj malo j za Vsi razen ljubad izvrstno. Za ljubad požlahniti treba je se ve da cepičev uže januarija, najpoznejše februarija meseca narezati, ter jih do požlahnovanja v hladno klet spraviti. Podlaga, to je, drobno-zrnati kostanj, biti mora ob času požlahnitve uže ves zelen. Tako imenovano požlahnovanje s piščalko sprejme kostanj tudi prav rad, vendar je za izvršitev tega načina potrebno, da je uže več odrastlih marunovih dreves pripravljenih, da se morejo iz njih šibe za napravo piščalk rezati. Kar tiče se požlahnenja v piščalko ali s piščalko v piščalko požlahnujejo Italijani razen koštanja tudi murve in beke — mi je pa omeniti, da ga še celó v knjigah prav slovecih sadjerejcev, po vsem prav po- pisanega, ne najdem. Popisati tedaj hocem njega n e- a pravi in pa pravi način. Podoba pravi, podoba 4. pa pravi način. predstavlja n e- Pod. 3. Pod. 4. Velika napaka prvega načina je namreč ta da peh in še slabšega, kakor s prosto ilovico zamazané (Konec prihodnjič.) Močilo za travnike. Iz Škofje Loke 25. oktobra. Pl. gosp. Pihelštajnski je o važnosti vode za rast- in 10. listu letošnjih ,,Novic'4 j Unsko življenje v po mojih mislih tako dobro pisal, da je ta spis vreden da ga vsak poljedelec in vrtnar pažljivo prebere in se po tem nauku ravná. Tudi gospod minister kmetijstva grof Falkenhayn, kakor 20. list „Novic" poroča,s pravi, da v svojih rokah moč imamo, da snujemo naprave, po katerih se voda napeljuje na taka zemljišča, katera moče potre b uj ej o. Ker nobeden takih priprav ne imenuje, hočem jaz tako pripravo naznaniti. Jaz vodo v močilniku nabiram z vodo napolnjen in se voda ogreje dar i vod a močilnik odpre a zapiravnico y ko pa je voda iz mocilnika po trávníku iztekia y se zapiravnica zopet vzdigne in močilnik zapre brez Ta zapiravnica je preprosta, brez ventila, tedaj tudi mreže; se ne more zamašiti, in zato je celo po- letje ni treba popravljati ali trebiti in na njo paziti Lahko rečem . da sem jo le z Božio pomočjo iznašel. Stane 1 do 2 gold, in prinese čez 50% na leto dobićka. Kdor želí o tej napravi kaj več izvedeti y naj se pismeno oglasi ali pa osebno pride zapiravnico in močilnik ogledat. Had vsacemu postrežem. S. Kosmač. Suhe ćesplje mocno iskano in dragoceno blago. y Novice so mnogokrat priporočale, naj se veči pozor obrne na pomnožen] pa tudi na napravo dobrih sajenje češpljevih dreves, lnic. Znano ie sploh, da to drevj pri nas lep in čvrsto raste, pa tudi zlasti po mmsmmmm HHHie Ie goricah rado rodi. Znano je tudi, da njeno sa priljubljeno ravno tako prostim kakor razvajenim ustam bodi surovo ali kuhano; tudi se lahko v denar spravi ker se ga po svetu zlasti po bolnicah in na brodovj i » mnogo potřebuj vendar-le se málokdo jemlje, koiikor mu posestvo priložnosti daj pljereje toliko popri Drevj mu ni treba daleč okoli iskati. Stara dre-iz korenik veliko mladik, katere za vesa odu par let v dobro zemljo presajene lep sadež dadó in tudi na stanovitno mesto presajene kinalu obrode. Lotimo se tedaj koiikor mogoče češpljevega drevja, katero nam v kratkem obilo povrne ves trud y in nasi nasledniki nam bodo hvaležni za to Al V se nekaj je pri tem opomniti Kdor boče suhe lahko in po dobri ceni prodajati, naj jih ne suši jamah, ternvec v h (pajstebah), kjer prav se ljubad piščalke kakor tudi podlaga na sklepu vsled nič dima do njih ne pride. Tako jih vsušenja nekoliko nazaj vmakne , ako se sklep prav krajih, in lahko jih prodaj pažljivo s cepilno smolo ne zamaže. Tako pa nastane med piščalko in Ijubadorn podlage prstan nazega lesa sušé po kaj nekaterih blago pa se ne dá dobra cena doseći Na zublu (plamenu) in dimu "JWU j|/iO v^tAl i-w»/ ill 1J u. kj C* VIKJ LU JJUUia^C |UOt,ail Al C* V^ Ct. \ J/ J ----------- kateri storí, da se požlahnitev dobro ne sponese. Na ta bolnike sposobne zavoljo duha po dimu cesp niso za Razloček v način izpeljana požlahnitev spodletí še celó potem kaj ceni je zmerom od do gold pri 100 kilo kakor rada, ako se sklep lubada s cepilno smolo ne zalije v kupci s tem blagom pripovedujejo sušilnicah sušene češplje (najboljša sušilnica, katera je na Nemškem in tudi v Avstriji uže precej razširjena, je dr. Lukas-ova sušilnica) se letos plačujejo po 14 do 1C gold. Pač lepa cena ! Naj ona spodbada posestnike, po priličnem prostoru zasaditi si kolikor mogoče češpljevega drev-jiča. Plačila za mali trud ne bo mu treba dolgo Čakati. Jos. Keržič, bivši slušatelj vino- in sadjerejske šole na Slapu. Gospodarske skušnje- Salicilovo kislino zoper kužne bolezni kuretine in druge perutnine priporoča tudi skušen mož v ,,Wiener landw. Zeitung" rekoč: Večji del kužnih bolezni pri kokoših in drugi perutnini delajo neke drobné, s prostim očesom nevidljive živalice, zoper katere ni bolj gotovega, pa tudi popolno nenavarnega zdravila} kakor je salicilova kislina. Da se žival kužnih boiezen obvaruje, naj se vsak dan vodi, ki se perutnini piti daje, nekoliko poprej v vroči vodi raztopljene salicilove kisline primeša; če je pa žival uže bolna, se jej daje salicilove kisline z otrobi in strdjo zmešane, kakor smo uže govorili v 39. listu „Novic". * Da gospodarju krava telice rodi. Poštar Nock v Svici svetuje po svojih 201etnih skušnjah to-le: Krava, ki se poja, naj se k biku pusti, kedar ima vime polno m lek a, tedaj zjutraj ali pa zvečer, predno se molze. On trdi, da je v teh 20 letih 80 odstotkov telic priredil, ter pravi: „Kakor pri mnogih drugih rečéh, tako tudi pri tej ima natura svoje skrivnosti, katere občudujem, pa jih ne morem uganiti." Mi bi ne stavili glave za to, vendar naj se poskusi, vsaj je lahko in brez stroškov. kmetovalcem po naročilu prodajati. — Amerikanci so res bistre glave, — al ne manjka se tudi „patentiranih" prismojencev! * Avstrijsko sadjerejsko društvo je vstánovljeno. Osnovalni zbor v Gradcu je 25. dne u. m. izvolil odbor, v katerega so bili izvoljeni gospodje: grof Henrik Attem8 iz Gradca, dr.v Rudolf S toll iz Klosterneu-burga, Karol M a d e r iz Št. Mihela na Tirolskem, pater Gerhard Schirnhofer z Dunaja, Hermann G o tne iz Maribora in Jožef Run kel iz Kremsmiinstera. * Velikánsko postrv so 13. dne u. m. vjeli v Mu- rici poleg Miirzzuschlag a na Stajarskem. Bila je 3 čevlje dolga, 2'J palcev debela, tehtala pa je li1/« kilo. Fodučne stvari* Štiri vodila gospodinjam pri najemanji pôslov. 1. Ne najmi nikoli dekle, katera graja svojo zadnjo gospodinjo. Taka ženska ima hud jezik, bo tudi v vaši rodovini zmiraj kaj očitati imela in vam zmiraj sitnosti napravljala. 2. Ne najmi nikoli dekle, katera pravi, da vse zna, kajti taka večidel malo zna ali pa celó nič. 3. Ne najmi nikoli take dekle, ki poprej uže vedeti hoče, kaj bode imela opraviti in kaj ne. Kajti gotovo je, da vas bode pozneje pogostoma ježila. 4. Ne najmi tudi nikoli dekle, katera veliko o tem govori, kako je njena prejšnja gospodinja to ali uno delala. Recite taki dekli odločno pa mirno: Vsaka gospodinja ravná po svoje, kajti ona mora najbolje vedeti, kaj je za njeno hišo prav, kaj pa ne. Po teh 4 vodilih naj se ravná vsaka gospodinja. Tako priporoča gospodarski časnik „Essener Ztg." Gospodarske novice. * Ovce Jezerskega (koroskega) plemena so tudi bile oa deželni razstavi v Gradci odlikovane ; eden razstav-nikov je dobil Častno diplomo, drugi pa darilo v denarji. Ovce Jezerskega plemena so istega rodů, kakor ovce Ukviškega plemena, katere naša kmetijska družba kranjska vpeljuje in katerih po nizki ceni dobiti, se jim zdaj zopet dobra prilika ponuja. * Kaj imamo in kaj nam manjka. — Pod tem naslovom objavlja „Wien. landw. Zeitg." število živine v našem cesarstvu in primerja to število s številom živine na Holandskem. Avstrija (brez Ogerskega) ima na 300.191 štirjaških kilometrih zemlje 1 milijon in 367.000 kónj - 42.900 oslov in mul, — 7 miíijonov in 425.200 goved, — 2 milijona in 551.500 preši cev, — 5 milijonov in 26.400 ovác in 979.100 koz. Holan dij a pa ima na le 5763 štirjaških kilometrih zemlje 247.900 kónj, — 1 milijon 375.000 goved, — 329.000 prešičev, — 900.200 ovác in 114.900 koz. Tedaj je na Avstrijskem na enem štirjaškem kilometru 57 repov, v Holandiji pa na istem kosu zemlje 299 repov. Kolik razloček in ne na čast Avstriji! * Da zna dez narediti} trdi nek Amerikanec, ki je celó patent vzel na to znajdbo, s katero hoče segati v vsegamogočnost Božjo. Ta „kunštni" mož pravi, da skušnje učijo , da po velikih manevrih ali vojskah navadno deževati začne, zato ker střel pretresa podnebje in oblake na-se vleče. Amerikanec, na te skušnje se opirajoč, se spusti v balonu med oblake in ondi s stre-livom, ki ga je v balón seboj vzel in z elektriciteto zažge, stresa oblake, da dadó dež od sebe, ki ga hoče Prijetna in zdrava jabolčna pijaca. Naredi se tako-le: Zreži 6 jabolk z lupino vred v krhlje, deni jih v precej veliko posodo, prideni 13/3 funta civeo brez pešek (rozin) in pa 4 lote cukra, na vse to vlij 1 '/2 litra vrele vode in daj, da se pol ure kuha. Tako naj ostane v pokriti posodi, dokler se ne shladí ta kuhovina, in jo přecedí potem skozi prav tanko sitice. Ta jako prijetna in zdrava pijaca služi posebno bolnikom prav dobro. Zgodovinske stvari Protestantizern in škof Hren. Po raznih virih spisal Ivan Lavreneic. Ono duhov8ko vrenje, ki se je vnelo leta 1517. v Nemčiji, imelo je tudi za Krajno hude nasledke, kajti tudi pri nas razburilo je duhove in sicer tako, da imamo uže leta 1527. mnogo prijateljev onih načel, ki jih je povzročila verska borba. Kar se tiče vzrokov njenih, omenim le kratko ono temo nevednosti prostega ljudstva, oni verski indeferentizem in samovlastno gospodstvo plemenitažev, ono mlačnost nekaterih svećenikov v izpolnovanju svete dolžnosti svoje, da ne zamolčim nemških tiskarn, kjer so se tiskale nove nauke zadevajoče male brošure in veče knjige, katere je Luter s svojimi privrženci na Kranjsko posiljal. Borba nastane huda; na eni strani bije se za novorojeno dete Tru bar, Krel, *) Hren, navadoo Cbron. Vred. Spindler, Jernej Simplicij kot superintendenti, kolaj Vurič, Jurij Klemens, Ksilander, Kump-na drugi za obstanek prave vere nadvojvodje: Ferdi- recht in drugi. Plemenitaži, posebno grof Thurn, so nand I., Karol, Ferdinand II. in škofje ljubljan- si sicer na vso moč prizadevali, jih na svojih grajšcinah ski. Zmaga naših bila je nestanovitna; da rale so se moči združiti in tako „viribus unitis" nato še ni zadostovalo ! Videlo se bi bila, mo- obdržati, a eneržija Hrenova in Ferdinandova ni sprotnika napasti je, da manjka vodje, moža, pripustila. ki Í8tem letu zaprle so se tudi protestantske šole 7 guma imel visoko učenost, zraven gorečnosti za vero zapusti stanovitno in neustraŠljivo marljivost; vojskovodje, ki zraven junaškega po- ker je njih vodja M. Engelbert uže 1. 1598. Ljubljano (Dal. prih.) i • ne bi samo zapovecioval, marveč ki bi sam zmagonosno mT v , s katoliškim praporom v roči bojne vrste prédirai in JMttterJl] (laíiaSíljlIl ïiarOdOV samo zapovedoval, marveč ki bi sam zmagonosno vojščakom pot kazal. Katoličanstvu na srečo imela je za dušni blagor svojih sinov in hčerá zeló vneta mati tacega sina vodjo, zval se je Tomaž Hren. Narodil se je leta 1560. v Ljubljani. Oce bil mu je Lienhard, po veri protestant. Početne šole v stricu svojemu, Ljubljani dovršivši gre na Dunaj običaji. kultur historiških obrazcev Spisal L. Gojko. VI. dr. Gašparju Zitniku. A tu ne ostane dolgo, kajti vrne se v Ljubljano precej po dovršenih modroslovnih šolah. Sedaj hrepeni po italijanskih vseučiliščih, kjer bi rad Lotišani. pravo študiral. Al sklepi božje modrosti so skrivni. Po- oženil Lotišan tudi rakij dovolij pošlj v hišo bi in ce mu o odbere moškeg ) avyu uju uv; » uuj u , uuuuic pa da gresta snubit. Tudi nevesta izvoli žensko pade ga mrzlica, ki ga z lepa ne zapusti. V tej bolezni storí obljubo, če se ozdravi, duhovskomu stanu posvetiti se rad žensko 7 moška eden > a dva se. In res , ko se mu zdravje povrne, gre leta 1586. v Gradec; študira tu bogosiovje in postane leta 1588. mašnik. Služboval je nekaj časa v (iradcu, potem pa v stolici ljubljanski kot kanonik, po smrti Boštijana Zamunga kot stolni dekán in po smrti Janeza Tavčarja kot škof. IVU . vuuu JO v O i I ^ , CUCU £JCL \J OUUUÍIjV i liCl LU CO ^ UJ C. ženinov snubec hitro stopi v hišo, iz izbe pripeljejo Pelj eden pa o snubitvi nameščuje nevesto, spremlj mnogo tovarišic Pred dve sveči, za njo dve, če prav se po dnevi god njo neso to in na ima krono", strehi podobno, okrášeno z Ma janskim steklom, zato jako leskečo in težko Snubec opom Na stolico prišedšemu bila mu je glavna naloga o o „zati- ranje protestantizma". Z vso eneržijo prične boj, v katerem ga nadvojvoda Ferdinand z veseljem podpira. Spreobračati začne pred vsem glavno mesto , ki se je uže skoro popolnoma preverilo. Prvo zmago dobi Hren 10. svečana leta 1597. v deželnem zboru, kjer so protestantski poslanci pod do te hiše pripeljale me Dever ga povpraša Sel sem za stopinjami, ki so prav ii Snubec od Kaj ? 7 Našel bi rad tovarišico mi prala, da bi mi pletla nogavice 7 da U Dever opomni: ,,Izberi, tu imaš dosta devťí Snubec odbij > Sam je ne izberem, daj mi jo ti Dever mu izbere nevesto Takoj po tem obredu nevestin namestnik stopi bliže vodstvom grofa Thurna sklenili Ferdinandu II. udanosti ne priseči, dokler jim ne poděli popolne verske svobodě. in ženinovega poslanca povpraša Hren s svojimi protestira zoper to in Ferdinandu pri-seže se pokorščina 13. svečana istega leta z njo 7 ali 7 a J° bode hranil, oblačil bode pošteno živel in rad imel. Poslanec Da ne da bi se vse obljubi. Namestnika segneta drug drugemu v roko njih nepokorščina *n s tem zatrdita, kar se je zgodilo, nekedo drug pa jim podělila verska svoboda. kaznuje se s tem, da se število luteranskih*poslancev oba mirno vdari po sklenjenih rokah. od leta do leta znižuje Nevesto odpeljejo za mizo. Ženski, zeninova in ne- Še hujša osoda zadene protestantski mestni od- vestina, stojite na postrežbo v hiši in držite v rokah bor. Hren vedoč, da bode imelo njegovo postopanje le vsaka svoj vrč, poien piva, zmešanega z medom. Prva potem dober uspeh, če se gospodarstvo mesta prote- pije nevesta, po nevesti pije njen dever, po deveru njen stantom odvzame in katoličanom izroči D tei 11 LU 1X1 UU VZiaUlU in XVatUUUMUULU LUL \J\JXj P r O â 1 Z UUU. V V/J ------------ -------• -----1 J^ w — — —~ -------£----------1 — £ vodinjo Marijo nadvojvoda za razpust mestnega odbora, snubci pijejo vsi pričujoči in vsi segnejo drug drugemu nadvoj namestnik ali govornik, po namestniku pa snubec, a po Ferdinand vstreže z veseljem njegovi želji in dovoli v roko. Po tej pijaci nevesto pripeljejo izza mize na onim voliti ki so pravi sinovi rimske cerkve. Akopram drugi strani, težko krono snamejo jej raz glavo, s tra- ni bil novi odbor (zarad pomanjkanja moči) čisto kato- kom ovijejo glavo liški, bil je vendar Hrenovirn nameram zadosta spreten, in nevesta začne slovesno vabiti na svatbo. kaj ti uze listopada leta 1598. vzame brez ovirov špi- Poroka je navadno tretjega dne po snubitvi. Po ne- talsko cerkev zopet vlast; raztrže novoverne knjige, katerih krajinah ima ženin samo enega devera 7 po ne- ín z belim robeem, le da ženin uniči krstni kamen in bere slovesno sv. mašo. Stanovi katerih pa po dva. Ženin in dever vsak svoje ledije so sicer pritoževali se, a vse pritožbe niso nic pomagale, navskriž ovijeta s pašom Med tem pride od nadvojvode višji ukaz, vsled ka- ima vrhi robea svilen trak in navadno posebno suknjo terega imajo protestantski predikovalci in učitelji Ljub- iz modre ali pa rujave svile. Po nekaterih krajih ženin ljano zapustiti. Stanovi, v hudi stiski, združijo se z onimi dežele Stirske in Koroške in iščejo pomoči pri nosi tudi meč. Ko uže nekoliko dní svatujejo pod nevestino streho, cesarju Rudolfu II. sklicevaje se na bruksko sporaz- zvrsté se ponočni čas njeni in zeninovi gostje v slove- umljenje (kjer jim je dovolil" 1. 1578. nadvojvoda Karol sen sprevod in odidejo na ženinov dom. Na poti iz očitno spoznovanje nove vere in svobodno imenovanje sprevoda izgine nekoliko svatov in bežé na ženinov dom, in zdrževanje pastorjev), a zastonj. Predikovalci mo- zato da nevesto prehité in pozdravijo o prihodu in dvig- A častnejše je, če sama brzonogo skoči rajo nolentes zapustiti mesto, med drugimi tudi nejo raz sam. Felicijan Trubar, zadnji superintendent na Kranjskem. sè svojega sedeža. O nevestinem prihodu jako in mnogo Bežal je v Moravce , ker pa ni bilo tudi tu varnosti, streljajo. V hiši nevesta sede svekrvi (schwiegermutter) išče si zavetja ori sraiščakih . tu ira sicer naîde. a le v naročje, če pa svekrva dovoli, smé sesti v naročje isu« si zaveija pri grajščakih, tu ga sicer najde, a, i« v uaiu^o, w p«, o » um ----- .---- za malo časa, kajti uže leta 1560. moral je bežati na tudi kateri drugi ženski. Nevesta mesec dni nosi težko Nemško. Istega leta morali so zapustiti deželo tudi: Ni V ce pa svekrva dovoli, smé sesti v naročje ■ HHHHiBiP ■■ ■ ■ a svitlo ,,krono" na glavi. Naposled o čap kaj o ne- vesto. Svekrva jej posadi čapko na glavo in ukne jo > da bi se mogao tiskarski nevesta uhne pa ženina. Po tem mora malo pogospo- riti, doći če djelo pod tisak diniti: kruha prinesti na mizo in z rakijo postreci go- trosak barem u polak podmi 15 16 tiskanih araka u osmini bit če na knjige od prilike for stom. Tam pa tam jej tudi, kakor v Estoncih prinesó v naročje. Nevesta ima izbo ali hram, ) dete ki U Zagrebu 23 Je ruj 1880 zmerom mrzel , nezakurjen , če je zima še tako huda. tem pozivom vabi gosp. Stoj Mijat Stoj na naro- Ta hram je shramba za zrnje in v to shrambo pošljejo čilo knjige, katera bode zanimiva tudi nam Slovencem, ženina in nevesto počivat, ali takoj ju zopet vskličejo, in tedaj vredna, da tudi mi pripomoremo z majhno na- na kar morata zmerom pripravljena biti. Ko se prika- rocnino gold da pride na svitlo. Zato naj bi tud zeta iz 8hrambe , dajo jima vode v skledi, zato da se drugi slovenski časniki ponatisnili Stoj omijeta, po omitji pa oba gresta vsak po svojo otiračo, da se obrišeta. Po nekaterih krajinah ženinu in nevesti dajo dve skledi, eno skledo prekucuje ženin, eno pa nevesta, a kateri nj iju urnejše delà to, tistemu dajo večo čast. Ženin ima tudi to nalogo, da mora močno palico ki jo dva moža vodoravno držita, prelomiti na opomin da, kateri obeh zakoncev razkali zakonsko slogo, ga zadene kazen, kakor je prelom zadel palico. Mordvanih se nevesta, ko po svatbi prvikrat pozi » y Gorici 24. okt. dopisi. Obečal sem v predzadnjem listu nekaj šolske statistike. Zacetni šolski káos se je zdaj ulegel in uredil in važniše letošnje številke o šolstvu so te-le : Bogoslovsko učilišče — za 4 ško- fije šteje 33 poslušalcev. tečaj jih je vstopilo gré pogledat domu , pelje na vozu, nad katerim je bela 10, med temi 7 iz goriške nadškofije (iz goriškega gim- plahta razprostrta, z njo vred pa na vozu sedite dru- nazija 8). 1. gim n azij s ki razred šteje v 2 paralel- Ko se približajo domu, dvigneta jo o velikem kah 79 učencev (Slovencev 35); vsled sprejemne pre- Slo- v • • žici. krici raz voz dva ženinova prijatelja in zaneseta prav skušnje je bilo zavrnenih 40 učencev (med temi pred domaća vrata. Tu pa jo vprico deverov in družic vencev). Vsi gimnazijski razredi imajo čez 350 učen- pozdravijo vse vaščanke. Iz hiše pride mati in prinese polno ponvo hmeija. Ta hmelj zapali z gorečo trsko in ponvo postavi nevesti na desno nogo ; nevesta pa to cev. cev 36. Viša realka je sprejela od 43 vpisanih učen- Z realko združena p r i p r a v i j a v n i c a štej e samem oddelku) okoli 60 otrok. Žensko i z- odrine od sebe. Mati dvakrat učini to in obakrat ne- obraževališče ima v 4 slovenskih razredih 49, v koliko raztresenega hmelj pobe pazijo, kako ponva pade: Če se prekucne na drugo in pridene. Skrbno italijanskih razredih 56 učenk. Da-si se kandidatinjam 1 • 1 ^ 1 I 1 • v^ wy . • 1 • % • 1 il tečaja ne bodo podělovali več stipendiji, oglasilo se stran, znaci to novima zakoncema vsakojak nosti; a če pade tako to srečo. ? da god- je vendar 13 Slovenk in 13 Lahinj. Deška vad- odprtina zgoraj, obeča nica steje v razredih in oddelkih 550 otrok ) Po tej poskušnji je na vrsti Še očita razdaja goste med temi Slovencev 263. V slov.-nemškem 4. razredu je 63 v laško-nemškem 72 učencev. Iz teh 2 šol bosta do ) v kaše, po katero iz vasi pridejo stari in mladi. Vsakemu bivala v prihodnje svoje rekrute gimnazij in realka. Se te kaše dadó polno žlico, nekateremu tudi v klobuk, imamo celo legijo otrok v državni dek liš ki šoli, deški in dekliški mestni šoli in v dekliški šoli ČČ. Uršulinaric. toda dotične statistike ne vem. Vidite nekateremu na ogel v krilu, ali pa tijà, kamor kdo hoče. Slovansko slovstvo. Nacrt slika iz života našega hrvatskoga naroda po Sla tedaj ? da prej umrjemo za lakotjo, ko za pomanjkanjem ,,intelligencije" ! Preteklo sredo, 20. t. m. > Je imel To je djelo voniji i Sriemu. nagradila „Matica deželni šolski svet sejo. Tišti dan smo izvedeli, da je gosp. deželni šolski nadzornik dr. G nad poslav-ljen z redom železne krone in službe na Kranjskem Hrvatska" iz zaklade odvezan. grofa Ivana Draškovića za god. 1878. Djelo je razdie- Jutre se začnejo tukaj učiteljske preskušnje. Za meščanske šole imamo tukaj 2, za ljudske 7 kandi ljeno u tri diela njivâ, sjenokoša, Nacrt slavonsko-sriemskih sela, datov in kandidatinj. Preteklo nedeljo je bil vme suma stoke i domaće živadi gdje- ščen novi mestni župnik pri sv. Ignaciji na Travniku > kojih starih običaja u družtvenom životu; nacrt obče gosp. Iv. Wolf, prihodnjo nedeljo pa se bode dal vme slike seoskoga života onoga naroda; putopisna crtica iz štiti nov predmestni kurát v Podturnu g. Martin Zuc- w ^ ^ ^ ^ ^ O » v JU i^JL v/ ViM » j.' tv j^/iuij Sriema; nacrt njekih znamenitosti u Sriemu o -J^iu «U«U^U1VV70U.U ^XX^LJLILI, W njekih pojedinih važnijih miestih kao: Zemun, Karlovci, Vin- naše nadškofije chiatti oba Slovenca. Eden prvih poštenjakov mož stare korenike Fr. Pet kovci, Ilok, vini. roda. Mitrovica i o starinah u Slavonskoj Posa-II. Nacrt četrdeset pojedinih slika iz života nalil. Pučki običaji: kod poroda i kršćenja, že- kosič, župnik v (lašk.) Romans-u, postal je ča s tni kanonik. — Nekdaj niso naši laški someščani nič vě- děli kaj slovenski listi o njih in njihovih zadevah pi- 1 uu«. jl-lo.. JL uuu.1 uui^uji . auu x i\i oocu , oivvguoM nou i » j i u ") a <-» v * m.viu . «xi y * nitbe, kumovanja, smrti i pogreba, koledovanja, svetko- šejo; zdaj je drugače; zdaj oštro kontrolujejo naše čas-vanja uskrsa, ladovanja na Gjurgjevo, kresa na Ivanje, nike in to je naš najveći napredek v Gorici, da tudi na dušni (mrtvi) dan, na badnjak i božić. naci Možebit če se u ovih nacrtih slika iz života naroda toliko zanimivosti, koliko ma u kojem stranjskom Italijani naše liste berejo aii si jih vsaj tolmaciti da- župan in starešinstvo te Dokaz temu, da sta JaJ° dni „Soči" pravdo napovedala zarad nekega dopisa spisu o pučkih običajih; jerbo običaji našega naroda o „veteranih", v katerem sta se čutila razžaljena. n» r* ri î v^ n /I trt n X ^ m rv « m « M ~ — 1 ^ J 1_ ^ - ^ ^ « ^ «« m J ^ mm X i ^ mrnmm 1 î /I /% v\ ^ rm i I r Í ^fel rv r\ in i £\ Ir ^ £ \ VI A IT O 1 Kk kano i narodne naše pjesme i pripoviedke mogu se u zadnji številki je dopisnik („Srebernjak") nekaj prekli-svakom obziru takmiti sa stranimi, a svoje je ipak sva- cal, ne vem pa, ali je s tem pravde konec. Naša 20 koj rodoljubivoj duši, svakom domorodcu i svakoj do- let stara čitalnica je imela sinoči letni občni zbor. morodki milije nego tudje. Mi tudje, što samo valja dostojno cienimo i uvažamo, ali svoje uz to i prigrlju- Celi teden smo imeli odjužno vreme. Zdaj, ko to pišem imamo hud vihar; přilétala je toča. jemo i iskreno ljubimo. Iz Trsta 25. okt. (Pozor Slovenci!) Ni davno, kar Pozivam najučtivije rodoljubivo občinstvo na pred- je glasoviti Fambri razglasil Članek: „Istria è il nostro da se brojenje do konca mjeseca studenoga o. uzmogne ustanoviti, u koliko od prilike iztisaka moglo confine orientale", v katerem Istro v žrelo meče Italijanom in na katerega so opozorile tudi „Novice' v svojem zad- se isto djelo izdati. Čim se javi toliko predbrojnika, njem listu. Danes pa moram Vam poročati, da je zopet prišla knjiga enacega vražjega duhá v ilanu na cestne zveze naše dežele s sosedno goriško kronovino svitlo, katere noben slovensk časnik, pa tudi noben po- potujoč, přišel je skoz tolminski okraj v našo dolino, šten Avstrijan, tedaj tudi „Novice" prezreti ne smejo. Na bližnjem Jesenovcu pozdravil je gromoviti střel vi-Spisal je to knjigo A ttilio Bruniatti, profesor ustav- socega gospoda. Gospod deželni predsednik ogledal si nega prava na vseučilišči v Pa vij i » (ili eredi della Turchia" (Dediči Turčijej. bočnikov. naslov pa jej je ondi fužine z valjavnico za železo gg. bratov Glo a knjiga obširno razpravlja turske zadeve, gorečo iju- ^rlppQ f\r» nperí>ňnin IrriuHinnnv ^ spoda predsednika Pri vhodu v naš trg pričakovali so go- županov namestnik (gosp. župan bezen razodeva do nesrečnih kristijanov, ki zdihujejo se nahaja zdaj na daljnem popotovanji), gospod župnik pod jarmom turškim, in vrhu vsega tega tudi kaže, da in še mnogo drugih gospodov, kakor mnogoštevilno j iu »mu »o-^jC iwui aatio, va» m oc iiiuu^u uručili guspuuuv , K.ai\.ur uj Liogosie vi pisatelj dobro pozná literaturo, katera obdeluje oriental- zbrano ljudstvo. Omenjeni gospodje so zaporedoma sko vprašanje y kakor Bong hi in Fambri ko- deželnega predsednika pozdravili nečno do istega rezultata pride, namreč: Habsburška ljudstvo je izrazilo svoje monarhija naj se potisne tje do Soluna, zato pa naj se in „živio -klici raz dve s srcnimi ogovori, veselje z navdušenimi ,,siava*'- višini strel jej na vzhodui meji, tako na nemški kakor na slovensko- italijanski in tridentinski, od seče j o njene pokrajine. Da priljubljenegâ gosta ubrano pritrkovanje zvonov. odmeval je gromovit stolpov obeh cerkva pa je pozdravljalo narodu Dva pisatelj pri tem ne misli na kaj druzega, nego na to, slavoloka in mnogo cesarskih kakor deželnih zastav kin- da Avstrija Italiji odstopi celo slovensko pokrajino čalo je naš trg. Velečastiti gospod je bil v vsi obnaši tastran Reke-Lj u blj ane-Belaka in pa Tridenta, sama ljubezen in prijaznost. Popraševal je po vseh oko-to se lahko z roko prime in to tem ki vse slovenske dežele prav natanko pozna, jih vendar farovž, obe fužioi in eno žebljarsko delavuico s tremi besedami omenja, da Slo ven ce m v Trstu yy burbanzo" (ošabnost) očita proti Italijanom tržaškim ! ker pisatelj, liščinah in razmerah našega trga, obiskal farno cerkev , obe-slovo mu 2% uri trajajoči pomudbi zapustil zopet naš trg tajoč prihodnje l^to nas zopet obiskati. Kako smo vendar Slovenci primorski potrpežljivi na- navdušeno zakličemo: Bog ga nam živi in ohrani sproti politiškim provokacijam lahonov tržaških se ki deželi slovenski komaj eno štirjaško miljo svoje biva- mnoga leta! Sele 17. okt. — Predvčeranjem, 15. dne t. m. je lišče imenovati smejo! Ce Slovenec v deželnem zboru našo vas zadela redka sreča. Visokočastiti gospod de- po pravici, ki mu jo daje §. 19. avstrijske ustave 5 dve besedi „da" ali „ne a želni predsednik Winkler, potovaje iz Tolminskega skozi zine, koj skočí lahón na noge našo dolino, se je v naši vasi nekoliko pomudil. na bil sprejem Je bilo razo in kriči: „burbonzadegli Schiavi"! —Namen teh vrstic glosti in negotovosti njegovega prihoda ni ni sprehajati se v rekriminacijah proti tacemu početju, tako slovesen, kakor bi mi Želeli, vendar _ to je stvar državnega pravdnika in sodnije, al opo- bešenih nekaj zastav deželnih in cesarskih, pokali pa minjati hočem, da ne zadostuje, ako se v čitalnicah v 80 tudi možnarji. Ljubljenemu predsedniku so šli na- slovenskem duhu zabavamo ali na taborih lojalne go- sproti naši častiti duhovniki z županom, nekaterimi od- vore slišimo, ampak treba je, da slovenski državni po- borniki, ker vseh zarad raztrešene občine ni bilo moč je preča8titi giedal * víc oiioiuj \j y aui|jaa ti^ucv jc , ua oivnuugm uitiui ui UUlLlitW , IVCI VoCU Za I clil laZiU slanci na pravém mestu odkritosrčno povedó, kako se skup sklicati in pa z učiteljem. nam Slovencem godi na Primorskem in da je zadnji čas gospod cerkev in šolo , ter se je potem dalje* odpeljal v okom priti čedalje hujeinu rogovilstvu irredentarjev. proti Loki. Nikoli ne bodemo pozabili njegovega pre- Glasovita pesem „Die Wacht am Rhein" ni ostala Ve- prijaznega obnašanja in milih njegovih besed v doma- likonemcem samo pesem, postala jim je „eine politische čem jeziku. Navdušeni smo vsi zaklicali pri njegovem That" — politično dejanje velike pomembe; naj tudi odhodu: Živio naš ljubi deželni predsednik! kak duhovit slovenski pesnik in skladatelj nam Sloven- S Šenturške gore 24. okt. R. (Grozna toča.) Po vicem zložita ognjevito pesem: „Straža ob Soči in Adriji" harni noči, po hudem polnocnem blisku in gromu se je zlasti na gorenjski strani bilo je čisto (die Wacht am Isonzo und an der Adria) in s tako pes- zjutra zjasnilo, — 6v^uJOa, 0ua.u «^v ^ mijo, ponavljano, kedar je treba, kažimo svetu, da ne jasno; po ravnini pa je gosta megla pokrivala zemljo, damo si vzeti zemlje svoje slovanské pod krono habs- Nadejali smo se lepega dneva. Al kmalu se je megla burško! Naj bi te vrstice ne ostale prazen glas, ki mi jela vzdigovati, nebo je postajalo vedno temneje, in ga je vdihnila velika nevolja, ko sem citai gori ome- okoli poludne začne nad kamniškimi planinami zopet njeno knjigo, ki je nov atentat na slovanstvo in celoto bobneti, gromenje postaja zmirej hujše in gosreje in po 11. uri se pripodé sivi obla dozidati Še res da težaven kos ceste čez Petro- rvi polovici letošnjega šolskega leta prestali. JJčencev vobrdo. Na kranjski strani je gospodar na tamošnji ilo je letos skupaj 12, namreč: Kranjcev 5, Stajarcev meji, Anton Zgaga, v sorški dolini pred malo leti od 9 Hrvat in Primorec. Visokočastiti gospod c. kr. tam naredil na svoje stroške dve uri dolgo cesto za deželni predsednik Wink 1er in predsednik c. k. družbe silo do tje, kjer se zavije okrajna cesta na goro proti kmetijske baron Wurzbach z odbornikoma gg. Ko- Sorici. Občina Soriška je uže na drugi strani gore na- bi čem in Souvanom so počastili preskušnjo s svojo vzdol zgradila cesto za silo do ceste > ki se )9 Zgagova pričujočnostjo in svoje zadovoljstvo izrazili učencem, ki cestau imenuje, ravno tako obcina Davča, ležeča na le- šo pri preskušnjah iz podkovstva, živinozdravstva in mesogledstva razodeli, da so dobro podučeni. vem bregu potoka, kar dokazuje 9 Tako je vil no dozidati to cesto ob vodi vijočo se kako je treba pra- 9 ki naj bi s z letošnjim šolskim letom preteklo 30. leto , kar obstojí pridruženjem na Bača dolinsko cesto živ promet posre-ta šola. Prihodnje šolsko leto se prične 15. dne pri- dovala med Kranjsko in Primorsko. Tudi na to hodnjega meseca novembra. stvar hoče naš gosp. deželni predsednik obr- (Kranjsko primorsko gozdarsko društvo) je 23. niti svojo posebno pozornost. a in 24. dne zborovalo v Radečah na Dolenjskem in v Jako nevoljno senzacijo je vzbudilo imenovanje 9 Ljubljani. Blizo 40 društvenikov seje udeležilo zbo- dr. Zin dl erj a, deželnega šolskega nadzornika v Gradcu rovanja, ki se je 23. dne t. m. pričelo v Radečah z za nadzornika kranjskih srednjih šol, — možá, o ka- izletom v gozde grajšcine Svibenske, ki obsegajo nad terem je preveč znano, da je Nemec od nog do glave in 3000 oralov, drugi dan, dopoldne 24. dne t. m., pa na- slovenščine prav nič ne razume. Ker je tej novici 9 daljevalo v Ljubljani v zbornici mestni, popoldne pa v c, k. centralni drevesnici poleg Viderčanovega grada, in zvečer končalo z veselico v gostilniei Tavčarjevi. Ker ki ť, dodana opazka, da naj se to imenovanje smatra le za provizorično J° Je objavila uradna ,,Laib. Zeit. »? s pridržkom definitivne uredbe te stvari" zato 80 bile nekatere obravnave jako zanimive, poroćamo o je na korist sl. ministerstvu samému in pa šolstvu živo želeti, da gosp. naučni minister ta provizorij prav njih prihodnjie kaj več , in dodamo tem vrsticam to, da tudi gospod deželni predsednik Winkler je po- hitro odpravi, kar mu je prav lahko zato, ker imamo častil s svojo nazočnostjo zborovanje in da smo poleg iz vrste profesorjev Slovencev za tako važno službo jako nje^a videli tudi povabljene goste: mestnega župana zmožnih mož na izbero. Lašana, kot zastopnika deželnega odbora gosp. odbornika Dežmana , kot zastopnike družbe kmetijske gosp barona Wurzbacha in pa dr. Jan. Bleiweisa. Zboru blagajnika g. dr. Staré; v odbor pa so voljeni zbor. (.Dramatično društvo) je imelo v nedeljo občni Za predsednika je bil voljen g Mur nik, za ar predsednik je bil gosp. J. Salzer, c. kr. nadsvetnik dr. Zarnik, prof.Wi est haler, Fr. Dre nik, prof, gozdarski. Danes, 27. dne t. m., so konecletne preskušnje vSlapenski deželni vino- in sadjerejski šoli. Obža- Pleteršnik, dr. Tavčar, P. Grasselli, prof. Le- Vojt. Valenta, Iv. Hribar in a. Jeločnik. , da je vec lz Zadra je došlo žalostno naznanilo lo vaj e 9 da nam je naznanilo teh preskušinj še vce- vrli rodoljub gosp. Arcon, c. k. svetnik pri dalmatin ski namestniji, ki nedavno na poti iz Gleichenberga v nile so se bile neke težave zoper izvedenje berlinskega Zadar se je v Ljubljani nekoliko mudil umri. , je nag smrti dog Moj lada Ck vred na to obraćala, da se te t svoi trud s. z drugimi od pra vi ad ami bode T A ^^ jut* w vy vi ca we** cíj vte* ou LV^ t^^iav v/ vuuia v iji^ ni 01 lfvjui nedeljo popoldne ob pol dveh se je s pre- tuđi na dalje prizadevala, državo obvarovati vseh zapletk cejšnjo točo končalo jesensko toplo vreme. Začela se da se ohrani mir; na vsak način pa bode njen prvi ) je ta nevihta uže predpoldne na Gorenjskem, kakor današnji dopis s Senturške gore kaže, pa vlekla se čez Ljubljano in Bog vedi, kam še na Goriško, kakor log t t Avstro- Ogersk nam dopis iz Gorice priča. Potem smo v Ljubljani imeli vsak dan kaki 2 stopinji mraza po R. Hadovedni smo ali so jo preroki zadeli, ki nam obetajo mehko zimo. ? Kakor je našim bralcem znano, je ekseku-tivni (izvrševalni) odsek autonomistične državozborne stranke imel přetekli teden skupščino, v katero so prišli grof Taaffe in nekateri drugi ministri. Ustavoverski časniki kvasijo zdaj svojim bralcem vsakovrstne mar- (Pojasnilo O Iiaselbinah Bosanskih.) Kakor jedlice. Gotovo je — se ve da na žalost ustavakom • t • i • k/ m % m % l • % T t ^ # * J skoro vsi avstrijski časniki 7 tako so tudi ,,Novice" v to, da se je v tej skupščini sloga in edinost svojem zadnjem listu prinesle pogoje, po katerih se avtonomistične (naše) stranke vtrdila in da kmetovalcem ponuja naselitev v Bosni. Med dobro- se razmere med večino zbornice poslancev % i • i # • i« i • ^ 1. tami j ki se zagotovljajo naseljencem, se imenuje v in pa sedanjo vlado niso spremenile. Načelnika (gouverneur) velike nove dežeine vrsti to, da vsak naseljenec dobi denarno podporo da si zida hišo itd., da pa dobi tudi orodje za obde- banke, o katerem smcTv zadnjem listu poročali, imenuje lovanje polja. Na to naznanilo je vredništvu Novic" vlada. Za došlo sledeče pojasnilo od domoljuba, na čegar besedo se zanašati moremo: „Mecl pogoji za naselbine Bosan- fičnih mož avtonomistične (naše) stranke. 1 11 « % ^ • i . • i « ^ \ / cesar, podpredsednika pa potrjuje gotovo slišimo, da v upravništvo te banke stopi več od- niš ske vlada onega o denarni pomoči za štavljenje pa tudi onega o delitvi o r o d j a p o 1 i s k e g a ni raz- Cesko. Iz P r a g e. Dr. Rieger je přišel iz Bu- glasila. Nalašč sem o teh dveh točkah vprašal na Du- naji in dobil sem iz zanesljivega vira odgovor: o Von dapešta nazaj, kjer se je mudil veó dni najbolj iz tega bi Magjarom p o j a s n i 1 nekatere krive namena da einem Geldvorschuss ist keine Rede 7 die anderen Be- dingungen aber vom Acker- und Wiesengrund, von Wei-den, Unbesteuerung sind officiel" (de nar ne podpore ni nobene oričakovati , resnica pa je i kar se naselnikom ponuja o polji, travnikih, pašnikih, oproščenji od davka). Toraj mora narod to zvedeti, da (Pobirki iz Časnikov.) se ne prevari prevec enem zadnjih „Lai- misli, ki jih o Ce hi h (in Slovanih avstrijskih sploh) imajo. Govoril je z odlicnimi možmi in tudi ministri dunajski judovski časniki pa so o njegovih govorih in pa odgovorih, ki jih je dobival, pisarili toliko, da celi teden so bili njihovi časniki polni laži. Zdaj je dr. Rie- češki pišejo, da je popolnem ger zopet domá, in časniki nek „Eingesendeť i i ki ga je bacherčnih" listov beremo njenemu vredniku poslal ,,ein ruhiger Staatsbiirger", humoristično (?) pritoževaje se, da ga je ponoči vojaška straža pri monturnici ustavila z navadnim klicem „Halt zadovoljen z vspehom svojega potovanja v Pešto. Magjari so mu obljubili, da se ne bodo mešali v cislejtanske stvari, in s tem so Cehi popolnem zadovoljni. Od Ogrov se ne terja druzega nego nevtralnost, to je pirajo ustavovercev več. ? da ne pod \ver da? u Ali člo\ek, ki okoli ene ponoči popeva, za- Iz Rusije. Car Aleksander ni ostal dolgo služi epiteton „eines ruhigen Staatsbiirgers" ali ne, ni vdovec, kajti uže se je oženil s knjeginjo Dolgorucko i namen naš preiskovati v zagovor vojaške straže in to , ker ne vemo , ali bi mu magistrat dal spri-ruhigen Stadtburgers", al to vemo, da so " beró, zeló nevoljni, ki ,,Laib. Zeitg. tem manj čalo „eines mnogi meščani da s takimi čenčami kar cele pol straní napiše celó brez vse potrebe , vsaj je , „der Tagesneuigkeiten" vse to satu izkusil, kar mu „ein ruhiger Staatsbiirger" povedal. Ubogi papir, vse moraš trpeti dandanes v Bambergovi tiskarni z vred-ništvom Suppantschitschovim ! kateri je 3 milijone jutrine daroval, za njene in nje- 1 H* • 1 # s 1 v. l « i gove otroke pa 5 milijonov v angleško banko položil. Tudi se govori, da car Aleksander namerava vladařstvu odpovedati se. Srbija. Minister Ristič se je odpovedal zavolj kakor se nam poroča, vrednik ostrega pisma avstrijsko-ogerske vlade, ki graja Srbijo, Je kaj domaćih In tujih dežel. Dunaja. —Po dovršenem potovanji v Sleziji je cesar blagovolil poslati ondašnjemu c. k. dežel. predsed-niku pismo, v katerem se s toplo besedo zahvaluje za toliko sijajnih dokazov verne udanosti in ljubezni vseh prebivalcev. Potovanje Nj. veličanstva cesarja po Sleziji veljá ondi pod silo ponemčevanja zdihajočim Cehom in Poljakom za danico bolje příhodnosti in za pod-lago narodnega mirú zato , ker ministerstvu mora vpri- da noče z Avstrijo skleniti ugodne kup čij ske pogodbe. tem pismu minister H ay mer le zahteva, naj Srbija brezpogojno izjavi, da hoče z Ogersko-Avstrijo se poraz-umeti, sicer bode Avstrija poprijela se drugih krepkih sredstev. Carigrad. — Turška vlada še zmerom vse vlade za nos vodi in ni še Crnogorcem odstopila Ulcinja. Vidi se čedalje očitnejše, da gré na Turškem res „za medve-dovo kožo", ker si nobena vlada ne upa storiti resnega koraka. 11 Žitna cena v Ljubljani 16. oktobra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr hodnje skrb biti, da §. 19. osnovne državne postave ob- 50 kr Veljá * kjxkjíjxj i , ftjci je v cv/iua o i u v a u o a. au je pu- men letošnjega potovanja cesarjevega, in ta pomen mora obveljati. 10 gold. 57 kr turšice 6 gold. 34 kr soršice banaška 8 gold. v f rzi ezni kjer je večina slovanska. To 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr je po- prosa 4 gold. 87 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold 25 kr Krompir 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov odgovoru delegacijama, ki ste se v Budapeštu poklonili 23. t. m. Nj. veličanstvu , je cesar pov- daril med drugim to-le: Kar nismo bili skupaj vzdig- Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasiediiifci v Ljubljani.