41 OBRAvNA v A DISPNEjE PRI BOLNIKu Z NAPREDOv ALIM RAKOM Marta Globočnik Kukovica, Maja Ivanetič, Mojca Unk Dispneja je subjektiven občutek težkega in napornega dihanja, ki je eden izmed naj- bolj mučnih in težko obvladljivih simptomov napredovale maligne bolezni. Pri bolni- kih z napredovalim rakom se dispneja najpogosteje pojavlja pri pljučnem raku. Po- leg primarne bolezni nanjo vplivajo tudi spremljajoče bolezni. Ker je dispneja subjektiven občutek težkega dihanja, ni nujno, da je stopnja dispneje neposredno povezana z izmerjeno hipoksemijo, tahipnejo ali bradipnejo. Osebno zaznavo simp- toma moramo upoštevati bolj kot samo podatke pulznega oksimetra. Za ustrezno terapevtsko ukrepanje je pomembno razlikovati med stalnim ali občas- nim težkim dihanjem ter dihalno stisko in poznati sprožilne in olajševalne dejavnike. Dispneja pogosto vodi do hude anksioznosti, kar zaznavanje težkega dihanja še stopnjuje. Bolniku in njegovim bližnjim je potrebno poleg olajševalnih ukrepov po- nuditi tudi ustrezno psihosocialno podporo. Pri obvladovanju simptoma težkega dihanja je pomembno opredeliti vzrok dispneje ter ločiti med reverzibilnimi in ireverzibilnimi vzroki. Kadar bolnikovo stanje to do- pušča, je smiselno reverzibilne simptome zdraviti vzročno. Dispnejo simptomatsko zdravimo sočasno s farmakološkimi in nefarmakološkimi ukrepi. Med nefarmakolo- ške ukrepe uvrščamo zračenje, uporabo ventilatorjev, dihalne vaje, zmanjšanje te- lesne aktivnosti, tehnike sproščanja itd. Ni jasnih dokazov, da zdravljenje s kisikom olajša občutek težkega dihanja, razen pri ne - katerih bolnikih s hipoksemijo. V primeru hipoksemije se zato priporoča terapevtski po- izkus s kisikom. Pri farmakološkem zdravljenju se uporabljajo opioidi in benzodiazepini. Ker občutek težkega dihanja v paliativni medicini še vedno predstavlja enega najbolj dramatičnih in obremenjujočih simptomov je pomembno, da ga že ob prvih znakih obravnavamo resno, intenzivno in multidisciplinarno. Bolniku z napredovalo rakavo boleznijo s tem pomembno zmanjšamo negativen vpliv dispneje na neodvisnost in kvaliteto njegovega življenja. Zato je izrednega pomena izobraževanje in izpopolnjevanje klinikov v prepoznava- nju, razumevanju in učinkovitem zdravljenju tega onesposobljajočega simptoma.