Leto 11.	________________________ Ljubljana, 18. februarja 1931.	Štev. 7.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih
Sodnikov, sekcija Ljubljana in Ljubljanskega Pfivačkega Podsaveza.
Izhaja vsak torek dopoldne.	Naslov uredništva in uprave „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80‘—	telj: za konzorcij „Športnega lista' griedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Pie-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenfja“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Pozdravljeni tekmovald bohinjskih prireditev!
Prav kratek čas nas še loči od naše letošnje največje zimskošportne prireditve v Bohinju. Iz vseh strani so se prijavili tekmovalci. Poieg najboljših smučarjev naše države, bomo videii na startu skoro sigurno tudi inozemske goste: Čehe, Francoze, Nemce, Avstrijce, Romune in Norvežane. Sprejeli jih bomo kot drage goste in upamo, da nas bodo zapustili z željo, da se ob priliki zopet povrnejo. Sport je tisti faktor, ki združuje vse narode in v znamenju tega kličemo: Dobrodošli, prisrčno pozdravljeni na naših ff^h? Smuk!
Bohinjska Bistrica, pozorišče mednarodnih smuških tekem od 20. do 24. t. m.
Načelnik zdravniškega odbora: do- Zaključek prijav za vse tekme je 20. cent dr. Seliškar.	j februarja 1931. Tekmovalci obdrže iz-
Načelnik sanitetne službe: dr. Karel žrebane številke za vse štiri tekme, ne Petrič.	j glede na to, dali startajo ali nc. Tekem
Prireditveni lokal v Bohinju: Hotel 1 se morejo udeležiti vsi smučarji, prijav-Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru.	I Ijeni po državnih Savezih, ki so člani
Program
Prvih medu a roti Ei zimsko-sparinih tekem 'lugos^ovao. Zimsko - s-tortnega S;:vez..
2». d it 24. Set»:*. 1931—v llohinju
Pokrovi»,‘i| p šre.j tvi-
N|. Veh kraij Aleksander i ČASTNO PREDSEDSTVO:
G. Petar Živković, predsednik ministrskega sveta in minister notranjih poslov, častni adrutant Nj. Vel. kralja, armijski general.
G. Stevan Hadžič, minister vojske in mornarice,, častni adjutant Nj. Vel. kra-lia’ armijski general.
G- dr. Kosta Kumanudi, minister brez Portfelja in zastopnik ministra zunanjih Poslov.
G. Božidar Maksimovič, minister Prosvete.
G. inž. Dušan Sernec, minister za šume in rude.
G. Lazar Radivojevič, minister za promet.
G. Juraj Demetrovič, minister trgovine in industrije.
G. Nikola Preka, minister socijalne politike in narodnega zdravja.
G. dr. Ivan Švegel, minister brez Portfelja.
G. dr. Drago Marušič, ban dravske ! banovine.
G. Bogoljub Ilič, divizijski general, komandant dravske divizije.
G. dr. Anton Korošec, minister na razpoloženju.
PREDSEDSTVO TEKEM:
Dr. Ivo Pirc, predsednik JZSS.
Dr. Ciril Pavlin, podpredsed. JZSS. Dr. Milan Hristič, podpredsed. JZSS. Dr. Stevo Hadži, podpredsed. JZSS. Dr. Ciril Žižek, član upravnega odbora JZSS.
Podpolkovnik Miloš Ožegovič, član upravnega odbora JZSS.
Joso Goreč, generalni tajnik JZSS. Načelnik prireditvenega odbora: Karel Šircelj.
Načelnik smuško-tehniškega odbora:
dr. Janko Berce.
Načelnik drsalno-tehniškega odbora:
'už. Stanko Bloudek.
OPOZORILO NAROČNIKOM!
Oprava lista sporoča vsem oenj. na-ročnikom, ki niso še poravnali naroč-uine za prošlo leto, da jim bo ustavila '^daljno dostavljanje lista, ako ne ure-e naročnine najkasneje do 25. t. m. S Dhodnjo številko prejmejo vsi naroč-'ki položnice v svrho poravnave na-^°čnine za tekoče leto. Oni, ki imajo I ^opnino plačano že v naprej, naj po-sv2n.!ce shranijo, odnosno naj jih izroče ojitti znancem - naročnikom. Uprava . a apelira na vse naročnike, da pla-s jeio naročnino točno, ker ji prihranijo eni obilico administrativnega dela.
Uprava Športnega lista.
Petek 20. februarja:
Dopoldne: Sprejem gostov.
Ob 14. uri v hotelu Sv. Janez: Zdravniški pregled tekmovalcev.
Ob 18. uri istotam: Žrebanje tekmovalcev za vse tekme, objave proge za smuški tek na 18 km.
SOBOTA 21. FEBRUARJA:
Sobota 21. februarja:
Ob 8. uri ob hotelu Sv. Janez: Start za smuški tek in kombinirano tekmovanje na 18 km.
Ob 20. uri: Banket na čast gostom v hotelu Sv. Janez.
Nedelja 22. februarja:
Ob 9.30 na Hanssenovi skakalnici: Kombinirano tekmovanje v skokih.
Ob 14. uri na Hanssenovi skakalnici:
Skakalna tekma.
Ponedeljek 23. februarja:
Ob 8. uri ob hotelu Sv. Janez: Smuška vztrajnostna tekma na 30 km.
Ob 18. uri: Objava rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu Sv. Janez.
Ob 20. uri: Zabavni večer istotam.
Torek 24. februarja:
Organizirani izleti:
a)	v Kranjsko goro,
b)	v Bohinjske planine,
c)	v Triglavsko pogorje.
Prijaviti se je pred torkom v pisarni Saveza radi sestave programa.
Mednarodna skakalna tekma SK Bleda na Bledu: start ob 11.
TEKMOVALNI POGOJI:
Tekmuje se po pravilniku JZSS odnosno Mednarodne smuške federacije.
F. 1. S.
Kombinirane smuške tekme: Zmagovalec prejme častno darilo gospoda predsednika ministrskega sveta, arrn. generala Petra J. Živkoviča, drugi in tretji častna darila.
Smuški tek na 18 km: Zmagovalec prejme častno darilo gospoda ministra zunanjih poslov dr. Kosta Kumanudija, drugi in tretji častna darila.
Mednarodna tekma v smuških skokih: Zmagovalec prejme častno darilo gospoda ministra vojske in mornarice, arrn. generala Stevana Hadžiča, drugi in tretji darila.
Vztrajnostna tekma na 30 km: Zmagovalec prejme častno darilo gospoda ministra trgovine in industrije, Juraja Demetrovića, drugi in tretji častna darila. —
V	kombinirani smuški tekmi prejme najbolje plasirani član JZSS posebno nagrado za svoj klub — prehodni pokal, darilo g. ministrskega predsednika div. gen. Petra J. Živkoviča.
V	vztrajnostni tekmi prejme najbolje plasirani član JZSS posebno nagrado, dar dnevnika Slovenec v Ljubljani.
V	smuškem teku na 18 km prejme najbolje plasirani član JZSS posebno nagrado^, dar Direkcije Jutra.
V	skokih prejme najbolje plasirani
B I I I I 1 i I I I I I I I I I I 111 ■
Prihodnja številka izide radi bohinjskih tekem šele v četrtek 26. t. m.
V Bohinj pošlje naš list posebnega poročevalca, na kar že danes opozarjamo cenj. čitatelje!
Uredništvo.
■ ■■■■■BIBIIBiBIIHIB»
član JZSS posebno nagrado, dar dnevnika Pravde, Beograd.
V celokupni oceni prejme najbolje plasirani član JZSS posebno prehodno darilo dnevnika Politike v Beogradu.
Tekmovalec, ki si pridobi najboljše mesto iz vseh štirih tekem, računano tako, da se oceni uspeh v vsaki teh tekem po mednarodnih tabelah za kombinirano tekmovanje, prejme
častno darilo Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
ter se proglasi
prvakom Jugoslavije v smučanju za leto 1931.
RAZSODIŠČE
za smuške tekme na daljavo:
a)	18 km: Vodstvo tekme Dr. Janko Berce. Tehnični vodja: Ivan Kveder in Marzelj Ivan. Starter: Ivan Tavčar. Ca-somerilci: 2 mesti rezervirani za goste. Joso Goreč, JZSS. Sodniki: 2 mesti rezervirani za goste. Dr. St. Kmet, JZSS. Zapisnikar: Emanuel Hevne. Vodje sektorjev: Predalič Stane, Zemljič, Potočnik.
b)	30 km:	,
Vodstvo tekme: Dr. Janko Berce. Tehnični vodja: Ivan Tavčar, Hinko Šircelj. Starter: Ivan Marzelj. Časomerilci: 2 mesti rezervirani za goste. Joso Goreč, JZSS. Sodniki: 2 mesti rezervirani za goste. Dr. Kmet Stane. JZSS. Zapisnikar: Emanuel Heyne. Vodje sektorjev: Dr. Vrtačnik, Predalič, Perhavc, Bitenc, Kveder.
Za tekme v smuških skokih:
Vodstvo: Dr. Janko Berce. Tehnični vodja: Dr. Stane Kmet. Namestnik: inž. J. Sodja. Starter: Hinko Šircelj. Sodniki:
2 mesti rezervirani za goste. Stane Pe-lan, JZSS. Merilci skokov: Ivan Tavčar,
I.	Marzelj, Ante Gnidovec, Fran Perhavc in gosti. Nadzornik pri odskoku: Stane Predalič. Nadzornik pri doskoku: Janez Kveder. Nadzornik pri izteku: J. Bitenc. Zapisnikar: Emanuel Heyne.
ZIMSKOŠPORTNA ZDRAVNIŠKA KOMISIJA:
Dr. Ljudevit Merčun, dr. Božo Škerlj, doc. dr. Albin Seliškar, dr. Vladimir Kaj-zelj, dr. Bogdan Brecelj, dr. Slavko Prevec, sr. Kecelj Viktorija.
Spšošni pogoji za udeležence:
Savez odklanja odgovornost za morebitne nezgode ali materijelne izgube pri prireditvah ter tekmuje, odnosno potuje vsakdo na svojo lastno odgovornost.
Startne liste se bodo izdale tako. po žrebanju. Rezultati tekem bodo izdani na posebnih bulletinih takoj po končani tekmi na mestu, razsodišča.
Vsi savezni gostje in člani razsodišča bodo imeli na, levem rokavu posebni savezni znak na temnem traku, vsi tekmovalci pa na svetlejšem traku.
Novinarji naj se javijo v pisarni .IZSS v Bohinju. Savezni načelnik tehničnega odbora in generalni tajnik sta jim za vse podatke na razpolago. Hotel »Sv. .Janez« v Bohinju ima telefonsko zvezo tudi po končanih uradnih urah poštnega urada.
Pisarna .IZSS se nahaja v hotelu Sv. Janez in ima telefonsko zvezo. Putnik ima pisarno v Bohinjski Bistrici in v hotelu Sv. Janez.
Nastanitev tekmovalcev in gostov izvrše pisarne Putnika v Ljubljani in v Bohinjski Bistrici. Istotam dobe gostje vse potrebne informacije in vozne listke za vse železniške zveze.
Cene v Bohinju so maksimirane za vse. Vsak slučaj neupravičenih cen naj se spopči z natančnimi podatki Putniku ali .IZSS.
Vsled naredbe ministrstva saobraćaja imajo v času od 20. do 24. februarja 1931 vsi udeleženci, tekmovalci in gledalci, pravico do polovične vožnje z vseh postaj v državi do postaje Bohinjska Bistrica. Ta ugodnost velja za vse potniške in brzovlake z izjemo SOS. Vsakdo kupi cel vozni listek in ga shrani, v Bohinju dobi v pisarni JZSS ali Putnika potrdilo ter se vrača z istim voznim listkom in z izkaznico za polo-\ ično vožnjo.
Za posebne vlake iz Zagreba, Maribora in Ljubljane naj kupijo udeleženci radi pregleda vozne listke pri biljetar-nicah Putnika v dotičnem mestu: vožnja s posebnim vlakom ni vezana na prijavo, vendar imajo prednost oni, ki so se prijavili.
SALDA KONTE ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 11. NADSTROPJE
STANE PELAN SMUŠKI TRENER PRESTOLONASLEDNIKA.
JZSS je že lani poklonil Nj. Vis. prestolonasledniku Petru kompletno smučarsko opremo, vendar lanske vremenske razmere niso dopuščale, da bi jo uporabil. Letos je bilo vreme ugodnejše. Prestolonaslednik in njegova mlajša bratca so se pripeljali na Bled. da se na-vžijejo krasote zimskih športov. Dvorni maršal je naprosil JZSS, da mu pošlje primernega trenerja za kraljeviča Petra. Savez je na izredni seji izbral na to častno mesto svojega dolgoletnega odbornika in nastavnika g. Staneta Pelana, Menda ni med našimi športniki človeka, ki ne bi poznal Pelana vsaj po imenu. Z njegovim imenom je tesno združena zgodovina slovenskega nogometa in po-
sebno še SK Ilirije. Bil je še izza predvojnih let vratar 1. moštva in je kot vratar vztrajal 15 let za belo zelene barve. Bil je na glasu kot eden najboljših vratarjev Jugoslavije, iz njegove šole n. pr. je izšel Miheljčič. Bil je tudi dolgo časa podsavezni kapetan in kot tak splošno priljubljen. Udejstvoval se je tudi v drugih panogah športa. Videli smo ga ak-
Stane Pelan
kot vratar I. moštva SK Ilirije.
tivnega v lahki atletiki, plavanju ter v raznih zimskih športih. Je na glasu kot izredno dober sankač in izvrsten učitelj smučanja. Kot športnik in človek je prav zabaven družabnik, katerega hudomušno robatost je že marsikdo ob splošnem veselju drugih občutil na svoji koži. Po poklicu je sedaj bančni uradnik. Je rezervni kapetan 1. klase in je bil kot dobrovoljce od začetka vojne v srbski armadi. Iskreno čestitamo!
SMUČARSKA TEKMA SOKOLSKE ŽUPE KRANJ IN OTVORITEV SKAKALNICE V KRANJU.
Kranj, 16. februarja.
Ves pretekli teden so se vršile v Kranju priprave za smučarsko tekmo in slavnostno otvoritev skakalnice. K sreči je zapadlo toliko snega, da tekme ni bilo treba prestavljati. Že prvi jutranji vlaki so pripeljali zelo lepo število smu-čarjev-sokolov iz vse Gorenjske. V Stražišču, kjer je bil start in cilj dopoldanskega tekmovanja, je bilo že navsezgodaj vse živo. Smučarji in smučarke so prihajali od vseh strani. Fred tekmovanjem sta jih preiskala društv. zdravnika brata dr. Božidar Fajdiga in dr. Josip Bežek.
Smučarske tekme je priredila kranjska župa, aranžiral jih je br. Ravhekar Avgust iz Jesenic, načelnik župnega smučarskega odseka. Pokroviteljstvo nad tekmami je imel savezni podstareši-na br. Engelbert (jangi, ki je bil sam pri tekmovanju navzoč in je ves dan z zanimanjem sledil poteku prireditve. Ravno tako savezni načelnik br. Ivan Bajželj, ki je tudi posetil prireditev. Prisotni so bili dalje vsi župni ftinkcijo-narji.
Dopoldansko tekmovanje se je pričelo okrog pol desetih. Člani so tekmovali v patruljah, po trije skupaj, vseh patrulj je bilo 33. Pri vrstnem redu za startanje posameznih patrulj je odločil žreb. Kot prva, je bila izžrebana jeseniška patrulja. Za njo so sledile vsake 3 minute vse ostale. Tekmovalna proga je znašala 12 km in je bila kombinirana. Šla je iz Stražišča preko Javornika, Pševa. Kucne, Zabukovice, Rakovice in Gorenje Save nazaj v Stražišče. Na cilj je dospelo vsega skupaj 25 patrulj. Najkrajši čas je dosegla patrulja št. 13 iz Gorij pri Bledu (Černe Ivan in Stanko, Žemva Lovro). Progo 12 km je prevozila strnjeno v 1 uri 18 minut 18 sekund. Drugo mesto je dosegla patrulja št. 1 iz Jesenic (Markelj Leopold. Kozjek Vinko, Razinger Stanko) v času 1:21.40; tretje patrulja št. 5 iz Dobrave (Arh, Muravec, Gašperin) v 1:23.20 minut. Lepo sta se obnesli tudi patrulji iz Mojstrane in Gorenje vasi, ki so ju tvorili vojaki obmejne čete, ki jo je zastopal pri tekmovanju poručnik br. Bizjak.
Za članice, moški in ženski naraščaj je bila določena 4 km dolga proga okoli Stražišča, Startalo je 14 članic, od katerih je dospelo na cilj 9. Najhitreje je vozila Klančnik Slavka iz Mojstrane (20:50 minut), za njo prideta Tomažič Angela iz Bohinjske Bistrice (22:23) in Klančnik Ela iz Mojstrane (22:26).
Naraščajnikov je startalo 59, dospelo na cilj 55. Prvo mesto je dosegel Tratnik Franc '\i Javornika (15 minut),
JIMlilllllllllllllll
Športniki, kupujte famo ! pri tvrdkah, ki oglašajo
v našem listu!
11111
NORVEŠKI TRENER SIGMUND GUTTORMSEN.
V sredo 11. t. m. je prispel v Ljubljano na poziv JZSS mladi norveški skakač, Sigmund Guttormsen. Savez ga je povabil, da pripravi naše skakače in uredi Hanssenovo skakalnico do boh niških tekem.
Guttormsen je mlad, ima komaj 21 let. Študira na univerzi. Navzlic svoji mladosti je eden izmed najboljših skakačev na Norveškem. Kaj se to pravi, more preceniti le ta, ki ve, da ima Norveška stotine smučarjev-skakačev, ki so kos vsakemu Srednjeevropcu. Na znamenitih Holmenkollenskih tekmah ie zasedel v juniorski skakalni konkurenci 4. mesto izmed več sto tekmovalcev! Doma je iz Kongsberga kakor prejšnji trener JZSS, inž. Haussen. Pri nas bo ostal približno mesec dni.
Guttormsen je takoj odpotoval v Bohinj. in so tam pod njegovim vodstvom izvršili zadnje priprave na skakalnici. Po njegovi izjavi je Hanssenova skakalnica idealna tako, da tudi Norveška nima boljših. Njegovim poskusnim skokom so se, divili vsi. Ne da bi vzel poln zalet je skočil 53 m. Sodeloval je tudi na
Zimski sport
drugo Novšak Albin iz Bohinjske Bistrice 15:04, tretje Bručan Vladimir iz Kranja 16:06. Startalo je -dalje 5 nara-ščajnic, na cilj so dospele 4. Na prvem mestu ie Ažman Zdena iz' Tržiča, oz. Kranja, ki je prevozila progo 4 km v 20 minutah in 30 sek. in s tem prekosila tudi članice. Na drugem mestu je Pavlič Silva iz Kranja (23 min.), na tretjem Kump Hilda iz Kranja 24:30.
Popoldne ob 15. uri se je vršila slavnostna otvoritev sokolske smučarske skakalnice. Skakalnica ima krasno lego na severnem pobočju Šmarjetne gore
ob cesti proti Besnici. Visoka je 25 m in ima 40 m naleta in 100 m izteka. Otvoritve se je udeležilo zelo veliko število ljudi, ki so prihajali kar v procesi;!. Zastopniki oblastev, saveza in JZSS so bili na posebni tribuni. Bana je zastopal sreski načelnik g. Josip Žnidaršič, mesto Kranj župan g. Ciril Pirc, Jugo-slovenski zimsko-sportni savez pa g. Goreč Josip iz Ljubljane, ki je bil tudi glavni sodnik pri skakalnih tekmah.
Najprej so tekmovali člani sokolske župe Kranj. Vseh je bilo 14. Prvo mesto je dosegel br. Razinger Stanko iz Jesenic (25 m), drugo' državni prvak br. inž. Janša Janko (23 m), tretje Oman Stanko iz Javornika (19 m). Bilo je par res lepih skokov (Ravhekar 1., Razinger, Oman, J'anša).
Nato je skakal izven konkurence Norvežan Sigmund Guttormsen, ki je skočil, kar se je dalo visoko (27 m). Množica je občudovala krasne skoke mladega norveškega smučarja, ki je prišel na mednarodne smučarske tekme v Bohinju. Nato se je vršila propagandna tekma treh članov smučarskega kluba »Ljubljana«. Skakali so Zupan Ervin (23 m). Palme Franc (24 m) in Golob Ivo (22 m).
Izid dopoldanskega in popoldanskega tekmovanja je bil javno razglašen v telovadnici prijaznega Sokolskega doma v Stražišču kjer so se zbrali vsi tekmovalci. Župni starešina br. Janko Sajovic je pozdravil saveznega podstarešino br. Engelberta Gangla in saveznega načelnika br. Ivana Bajžlja ter zastopnike oblastev vojske in JZSS.
Nato je spregovoril savezni načelnik br. Bajželj. Poudarjal je. da hočemo v Sokolstvo uvesti tudi modernega duha. Smučarska tekma v Kranju je bila zelo razveseljiv pojav v tej smeri. Župno vodstvo se je izkazalo na svojem mestu. Načelniku župnega smučarskega odseka Ravhekarju je čestital na uspehu. Disciplina pri tekmi je bila tako vzorna, da smo lahko ponosni na sokolsko disciplino. Gorenjska župa naj bi nosila vedno prvi prapor v smučarskem pokretu. Nato je izročil pokrovitelj prireditve savezni podstarešina br. Eng. Gangl darili.
otvoritvi sokolske skakalnice v Kranju in je s svojimi krasno izvedenimi skoki navdušil vse gledalce.
Sigmund Guttormsen,
znameniti norveški skakač in novi trener JZSS.
kipa smučarja, zmagovalni članski patrulji iz Gorij in zmagovalcu v skokih Razingerju Stanku iz Jesenic. Rekel je, da je bilo pri tekmovanju pravo sokolsko življenje v lepi kranjski pokrajini. Sokolstvo je dokazalo, da sokolsko gibanje ne pozna zaprek in gre naprej, kamor hoče naša misel in težnja naše sokolske duše. Vsi navzoči so pazno sledili njegovim krasnim besedam. V imenu JZSS je spregovoril Josip Goreč.
Tako je bila končana lepa zimskošportna prireditev naše sokolske župe, ki ie potekla v splošno zadovoljstvo prirediteljev, tekmovalcev in gledalcev.“
PRVENSTVO SAVSKE BANOVINE SI PRIBORI STANE BERVAR,
(Srn. klub Ljubljana).
Preteklo nedeljo je priredil Zagrebški zimsko-sportni podsavez smuško tekmo za prvenstvo savske banovine in pod-saveza. Pozorišče tekmovanja so bile Delnice pri Karlovcu. Toliko smučarjev še ni bilo v Delnicah — poleg 112 tekmovalcev je prispelo tudi več sto smu-čarjev-izletnikov. Snega je bilo obilo — še preveč, kajti vlak, ki je vozil smučarje iz Sušaka je obtičal na progi in sploh ni prispel v Delnice. Tekmovalce sta znatno ovirala megla in veter.
Prav lep uspeh sta dosegla edina Ljubljančana, ki sta startala. Bila sta to Stane Brvar in Stane Frank, oba od Smučarskega kluba Ljubljana. Prvi ie sigurno zmagal ter postal prvak savske banovine, medtem ko je Frank zasedel častno tretje mesto takoj za večkratnim podsaveznim prvakom Valenteko-vičem.
Prvenstvo seniorjev na 18 km:	1.
Stane Brvar (Sm. k. Ljubljana) 1:42:42, prvak banovine; 2. Eca Valentekovie (Hašk) 1:46:10, prvak podsaveza; 3.
Stane Frank (Sm. k. Ljubljana) 1:49:29; 4. Peter Stiasny (Hašk) 1:51:01; 5. Rudolf Singerin (Maraton) 1:56:37; 6. Bogdan Popovič (Sljeme) 1:58:38.
Prvenstvo juniorjev nad 18 let na isti progi: 1. Metko Rašica (Concordia)
OHB	ŠPORTNIKI
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plažila
tudi na obroke!
1:59:07: 2. Robert Tauger (Runolist) 2: 01:34; 3. Vlado Miloševič (Runolist) 2: 01:48; 4. Oliver Sele (Runolist) 2:02:11; 5. Ivo Ciprijanović (Runolist) 2:04:09.
Tekma junlorjev od 14. do 18. leta na 8 km: 1. Drago Cipri;anović (Runolist) 59:04 ; 2. Milan .lun (Makabi) 1:05:30; 3. ßliihweiss (Makabi) 1:05:43.
Prvenstvo dam na 6 km:	1. Zorka
Esapović (Hašk) 57:39, prvakinja banovine in podsaveza; 2. Renata Čabrijan (Concordia) 1:03:01; 3. Štefica Radman (Runolist) 1:03:07.
MLADINSKA TEKMA Srn. ki. Ljubljana.
V	nedeljo je priredil Smučarski klub Ljubljana mladinsko tekmo na Golovcu. Startali sta. dve kategoriji, prva na 3 km do 14. leta, druga na 6 km od 14. do IS. leta. Start je bil na vrhu'Golovca, cilj pri gostilni Plankar na Dolenjski cesti. Poleg organiziranih, je bil start dovoljen tudi neorganiziranim.
L kategorija: 1. Priboršek F. (Ilirija) 17:02, 2. Bevc E. (neorg.) 17:09, 3. Marinko M. (Ilirija) 18:47, 4. Ponikvar L. (neorg.) 18:56, 5. Urbanc D. (neorg.) 19:03, 6. Podkrajšek D. (Ljubij.) 19:25.
II. kategorija: L Jakopič Avg. 26:44, 2. Dečman T. 29:59, 3. Ogrin F. 32:13 (vsi Ljublj.). 4. Zadnik L. (neorg.) 33:15, 5. Legovič D. (Ilirija) 33:36.
PRVA PROPAGANDNA SMUŠKA
TEKMA V KAMNIKU.
V	nedeljo ob pol 10. uri dopoldne se je vršila v Kamniku prva propagandna smuška tekma na progi 10 km, ki jo je priredila agilna zimsko-sportna sekcija SK Kamnika. Proga je tekla od Poljan na Stolnik in Stranje ter preko Godiča in Mekinj na Glavni trg, kjer je bil pred Kamniškim domom cilj. Teka se je udeležilo 13 tekmovalcev, med njimi 2 iz Ljubljane, ki sta startala izven konkurence. Tekma naj bi bila nekako merilo med mladimi kamniškimi športniki. Uspela je v vsakem pogledu, tudi v propagandnem oziru je dosegla svoj namen. Na cilju na Glavnem trgu se je zbrala velika množica Kamničanov in okoličanov, ki so z velikim zanimanjem Cedili poteku in burnim aplavzom špre-ie|i vsakega tekmovalca. Kot prvi je Privozil na cilj R. Zuccatto od SK Ilirije, ki je dosegel s 47 min. 45 sek. tudi najboljši čas. Drugi je prispel na cilj načelnik zimsko - športne sekcije kam. -sport, kluba Ivo Kumer v času 49.22 in s tem dokazal, da je najboljši kamniški smučar. Sledili so: 3. Ogrin 51.54, 4. Banovec. (Ilirija), 5. Svetličič, 6. Rozman Vilo, 7. Debevec Božo, 8. Karba Dušan, vsi člani kamniškega sp. kluba. Proga ni bila težka, pač pa je nagajal sneg, ki je bil zjutraj naravnost idealen,
se je začel proti poldnevu topiti.
S to prvo tekmo so Kamničani dokazali, da smemo v športnem oziru računati nanje in da so zmožni držati konkurenco z že renomiranimi Ljubljanskimi športniki.
SMUŠKI SKUPINSKI TEK SPD MARIBOR.
Izredno ugodne snežne prilike so dosolile SPD Maribor, da je zamogel izvesti svoj skupinski tek v bližnji okolici Maribora, namesto na Pohorju. Že ob '3. uri so se pomikale množice športnega občinstva preko Treh ribnikov k Lovskemu domu, kjer je bil napovedan start. Tu so se ob 14.30 zbrale tudi tekmujoče skupine, 9 po številu. Bili so ra-Zen vsled bolezni odsotnih tekmovalcev Smučarskega kluba zbrani vsi »kanoni« Maribora. Ob 14.45 je starter g. Majer hustil po redu 3 patrole SPD, 3 Turist, kluba Triglav. 1SSK Maribora in 2 SK mlezničarja na progo 18 km. ki je vodila cez Wolfzettel, na Sv. Urbana, od tega 'D razpotje pred Kamnico, skozi Vinski ^°1 na cilj pred »Lovskim domom«.
Proga je bila lepo izbrana, dobro iz-v°žena in markirana; žal so večino za-v'c Pred tekmo raznesli kmečki otro-L tako da se je zgodil slučaj, da je v rj,'čni formi vozeča skupina ISSK Ma-l^°ra pred Kamnico zašla ter vozila par ^ ^'metrov daljšo progo, preden je zopet sla pravo smučino. Doseženi časi so z m 'v,nm na težko in naporno progo in na euak sneg zelo dobri.
sj.	Vhodni pokal, darilo prijatelja ne rtyi'k°v g. Strehar-ja, lastnika kavar-
sk,	/. storija« si je za letos priborila 1. Plna SPD Maribor, sestoječe iz zna-
nih tekmovalcev Priverška. Dolinšek M. in Mušiča v času 1:56.34.
II.	ISSK Maribor (Vezjak. Džamonja, Stopar) 2:2.57.
III.	Tur. klub »Triglav« (Govedič, Kotnik, Mazi) 2:26.36.
IV.	SK Železničar, (Jošt, Zinotti. Zupan) 2:28.37.
Vse druge skupine so bile diskvalificirane, deloma radi nepravilnega držanja časovnih razlik pri uvoženju v cilj, deloma radi odstopa posameznih tekmovalcev. Ker je bila to prva prireditev te vrste v Mariboru, je mnogi vozač radi svoje osebne ambicije čim preje privoziti v cilj, oškodoval svoje slabejše tovariše v skupini, ki niso mogli držati predpisani časovni razmah 1 minute. Najkompaktnejše je privozila v cilj patrola ISSK Maribora, v razliki 7 sekund. Pri zmagoviti skupini SPI) je tokrat »vlekel« svoje tovariše Priveršek, ki je pokazal odlično formo. Dolinšek in mladi Mušič sta vložila vse moči za zmago svojega kluba. Vsi tekmovalci so se potrudili, vendar se nekatere skupine vsled že navedene napake posameznikov, niso mogle plasirati.
Jurije, predvedene po inž. Rungal-dieru, sestoječa iz gg.. Gajšek, Golubovič, Majer, Voglar, prof. Šilc, Dr. Sekala, Drofenik in Bureš, se je z vsemi močmi potrudila, zadovoljiti startujoče. Žal je nerazumevanje okolišnega prebivalstva mnogo škodovalo celotnemu uspehu (markacije). Dogodil se je celo žalosten slučaj, da je bilo par tekmovalcev na' progi od neodgovornih elementov dejansko napadenih.
Zvečer je v Grajski kleti načelnik SPI) g. Gajšek objavil rezultate, nakar je zastopnik zadržanega darovatelja pokala, istega s primernim nagovorom izročil zmagovalni skupini, drugim pa lepe diplome. Po lepih besedah zastopnika JZSS in MZSP g. Goluboviča se je ob sviranju glasbe razvila intimna športna zabava, katere so se udeležili zastopniki vseh mariborskih klubov. Grajska klet je bila nabito polna zimskih sportašev in njim naklonjenega občinstva.
MZSP obvešča cenj. občinstvo, da bo v dneh od 26. febr. do 3. marca v tukajšnjem kinu »Union« Prosvetna zveza kot predigro krasnemu zimskošportnemu filmu »Montblanc« predvajala, film o tekmah za prvenstvo »Dravske banovine«, ki so se vršile 18. jan. na Pohorju.
MEDKLUBSKA SLALOM TEKMA SRD Celje.
Podružnica SPD v Celju je izvedla v nedeljo svojo prvo slalom tekmo pri Celjski koči. Snežne razmere so bile prav dobre, snega je bilo preko enega metra. Tekmovanje se je izvršilo v treh skupinah. Prvič je tekmovalo tudi vojaštvo celjskega 39. pp. Seniorska in vojaška proga je bila 1500 m dolga, višinska razlika 150 m. Juniorji so imeli 1200 metrov dolgo progo.
Seniorji: L Kopinšek A. (SPD) 3:5, 2. Božič (SPD) 3:14, 3. Tkalčič R. (Olimp) 3:35, 4. Diehl B. (SPD) 3:51. 5. Tominc G. (SK Celje) 4:20, 6. Filač K. (SK Celje) 4:21.
Vojaki: L narednik Gerželj 5:24. 2. potporučnik Drame 7:25.
Juniorji: L Božič R. (SPD) 2:21. 2. Mastnak T. 2:22, 3. Kranjc B. 2:33.
SMUŠKE TEKME FIS-E V OBER-HOFU.
V Oberhofu na Bavarskem so se vr-šlie vsakoletne smučarske tekme mednarodne smuške federacije. Na prireditev so poslale skoro vse evropske države svoje tekmovalce, med njimi tudi Jugoslavija, ki je bila zastopana po B. Šramlu (Sm. k. Ljubljana) in T. Godcu (SK Bohinj). Tretji tekmovalec Joško Janša iz neznanih vzrokov ni odpotoval. Našo delegacijo je spremljal kot savezni delegat dr. J. Berce.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
Spričo izredne konkurence naši tekmovalci niso mogli doseči kakih pomembnejših uspehov. Prednjačili so seveda severnjaki, ki so zasedli večino prvih mest. V smučanju samem so jim bili najbližji Čehi, ki predstavljajo danes v srednji Evropi razred zase. -Snežne razmere so bile prav dobre, vendar je igrala maža odločilno vlogo.
V	petek se je vršil tek na 17 km za kombinacijo in za posameznike. Godec je imel startno številko 14, Šramel pa 43. Skupno je startalo 67 tekmovalcev. Vrstni red je bil naslednji:
L J. Grötumsbraaten (Norveška) 1: 23:43, 2. Kristian Hoode (Norveška) 1: 24:09, 3. Svaert (Švedska) 1:25:26. 4. Lindberg (Švedska) 1:25:29, 5. Witzeil (Švedska) 1:25:34, 6. Vangli (Norveška) 1:25.50, 7. Rudstadstuen (Norveška) 1: 26:02, 8. Stenen (Norveška) 1:26:18, 9. E. Jrrvinen (Finska) 1:29:07. 10. Leu-pold (Nemčija) 1:29:27. Čeh Baton je bil s 1:29:38 dvanajsti, (rodeč je bil 51. v času 1:40:09, Šramel pa 59. s 1:53:48.
V	soboto so se vršili skoki za kombinacijo. Dominirali so predvsem Norvežani. med tem ko so Švedi popolnoma odpovedali. Prav dobro so se držali Nemci in Čehi, posebno prvi.
Klasifikacija v skokih je bila naslednja: 1. Kolterud (Norveška) 221 točk, 56 in 55 m; 2. Recknagel (Nemčija) 218, 54 in 57 m; 3. Andersen G. (Norveška) 216, 53 in 53 m; 4. Sig. Rund (Norveška) 214, 51 in 54 m; 5. Andersen L. (Norveška) 212. 53 in 60 m; 6. Erikson (Švedska) 211. 52 in 55 m; 7. Kratzer (Nemčija); 8. Ermel (Nemčija); 9. Müller (Nemčija); 10. Zogg (Švica); 11. Gröttumsbraaten. Šramel je zasedel 36.
BEOGRAD:ZAGREB 3:1 (1:).
Zagreb, 15.. februarja. V nedeljo se je vršila nogometna tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba. Tekma, ki jo je vodil sodnik Rosenfeld, se je odigrala na igrišču Gradjanskega in se je končala 3:1 (1:0) za Beograd.
Beograd je začel z ostrimi napadi in predvedel zelo naglo igro. Že v tretji minuti je dosegel gol, ki pa ga sodnik zaradi ofsida ni priznal. V tej fazi je bil Beograd stalno v premoči zaradi slabe igre desnega halfa Zagreba, Brozoviča.
V	15. minuti doseže Tomaševič vodstvo za Beograd. Gol je padel po pogreški Mihelčiča, ki je spustil v mrežo lahko žogo, na kateri je že ležal. Nato je imel Zagreb nekaj lepih prodorov, vendar mu ni uspelo izenačiti. V 19. minuti je Brozoviča zamenjal Rajkovič in poslej je Zagreb v premoči ter opasno napada. Toda brez uspeha. Beograjski vratar Spasič ubrani vse, celo bombo Hitreca iz daljave treh metrov. V 34. minuti karambol med Hitrecem in Tošičem. Hitreca odnesejo z igrišča in ga nadomesti Stankovič. Do konca prvega polčasa Zagreb neprestano napada.
Tudi v drugem polčasu Zagreb napada, vendar nima sreče pri streljanju; v 12. minuti pride do foula na Jazbeca v kazenskem prostoru. . Stankovič izenači iz prisojenega kazenskega strela.
V	protinapadu doseže Beograd spet vodstvo z lepim Marjanovičevim strelom z glavo. V 16. minuti doseže Zagreb gol, ki pa ga sodnik ne prizna. -Kmalu nato napravi Tomaševič za Beograd tretji gol. Pod konec igre je Zagreb spet v premoči, toda ne more več izpremeniti rezultata.
Koti 4:3 za Zagreb. Občinstva 50D0.
,|NS ZA IGRIŠČA.
Kakor smo že piša' > zadnja glavna skupščina .INS sklenila, da se pretežni del prebitka, iz naše udeležbe na svetovnem prvenstvu v Montevideu porabi za podporo za zgraditev in izpopolnitev, nogometnih igrišč. Skupščina je pooblastila upravni odbor saveza, da izdela in uveljavi primeren načrt za podeljevanje podpor. Na seji dne 2.. t. m. je upravni odbor odobril tak načrt in poseben »Pravilnik« o podeljevanju posojil klubom .INS-a za zgraditev, popravö in
izpopolnitev športnih igrišč.
Sprva je obstojal namen, izročiti podeljevanje podpor podsavezom. 1 olo-žaj v posameznih podsavezih. pristranska sestava, nezanesljivost in subjektivnost istih pa tega ne dovoljuje. Zato je edino pravilno in v interesu stvari,
mesto s skoki 36.5 in 40 m. Najdaljši skok je izvedel v juniorski konkurenci Birger Ruud s 61 m, kljub temu, da dovoljuje skakalnica le skoke do 60 m.
V	končni klasifikaciji za kombinacijo je zmagal Gröttumsbraaten (Norveška) s 439 točkami; 2. Kolterud (Norveška) 419; 3. Rudstadstuen (Norveška) 418; 4. Hoode (Norveška) 416: 5. Ermel (Nemčija) 410; 6. Vangli (Norveška) 408.75; 7. Stenen (Norveš.) 40S.73; 8. Järvinen (Finska) 408 ; 9. Möller (N.) 402.3. Šramel je bil 43.
V	nedeljo so se vršile skakalne tekme posameznikov na Hindenburgovi skakalnici. Snežne razmere so bile idealne, temperatura 4" C. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev. Tekmovalo je 85 skakačev, med njimi tudi Šramel, ki je dosegel častno 46. mesto s skokoma 37.5 in 36 m. Zmagal je mladi norveški fenomen Birger Rund z 236 točkami in skoki 56.5 in 58 m; 2. Kaufmann (Švica) 228.8, 57 in 56 m; 3. Erikson (Švedska) 227.3, 56 in 55 m; 4. R. Andersen (Norveška) 225.8. 54 in 54 m: 5. Walburg (Norveška) 225, 54.5 in 53 m; 6. Sig. Ruud (Norveška) 224.2. 56 in 51.5 m; 7. Kolterud (Norveška) 223.3, 53 in 53.5 m; 8. W. Dick (ČSR) 215, 52 in 54 m; 9. Ermel (Nemčija) 213.5, 53 in 50 m.
V	teku na 50 km je sodelovalo 30 tekmovalcev. Godec se je plasiral kot
! 21.
Na kongresu FIS je bilo sklenjeno, da se vrše 1. 1932 tekme v slalomu in smuku v Gortini d’Ampezzo. — Ostale mednarodne tekme se bodo vršile v Lake1 Placidu v okvirju olimpijskih iger.
: Prihodnji kongres se vrši v Parizu.
da ostane izvajanje pravilnika o podeljevanju podpor pridržano samo upravnemu odboru saveza. Slabe razmere v LNP so mnogo pripomogle k tej odločitvi.
Naše mišljenje je, da rešuje JNS svojo nalogo s sistemom posojil na jako srečen način.- Podeljevanje; direktnih podpor bi prehitro izčrpalo fond ter prineslo momentano korist le malemu številu klubov. .Sistem podeljevanja posojil po minimalnih 1 % obrestih pa omogoča, da bo fond leta in leta krožil med mnogo večjim številom klubov in bo omogočil zgraditev mnogo večjega števila igrišč. Ta cilj zasledujejo brez dvoma tudi rigorozni pogoji, pod katerimi bo JNS dovoljeval posojila.
Zaradi važnosti stvari za vse naše klube prinašamo savezni pravilnik v celoti. kakor je bil službeno objavljen v 652. številki »Sportista«:
PRAVILNIK
o izdavanju pozajmica klubovima J. n. s-a za izgradnju, opravku in dopravku sportskih igrališta.
S L Jugoslovanski nogometni savez u svrhu podizanja, opravke i dopravke sportskih igrališta, odobravaće pozajmice samo onim klubovima koji su članovi .1. n. s-a najmanje dve godine.
§ 2. Klub kome je potrebna pozajmica za podizanje igrališta ima podne ti .1. n. s-u, preko svog potsaveza, obrazloženu molbu. U molbi da se naznači i narede tačno:
a)	čije je zemljište na kome želi iz-I graditi, opraviti ili dopraviti igralište, je I li zemljište ustupljeno ili poklonjeno klubu Ako je zemljište samo ustupljeno onda označiti: od koga, za koje vreme, po kom osnovu i pod kojim uslovima. Ako je zemljište poklonjeno klubu onda označiti: da li je izvršen prenos u gruntovnim knjigama, odnosno je li klubu izdata tapija. Koliko je zemljište veliko (u kvadratnim metrima). Priložiti plan ili.iski-eu terena i tačno opisati položaj terena.
b)	Sta namerava klub da izgradi. Ako klub namerava samo da inveliŠe teren i podigne ogradu, onda kojeg su obima zemljani radovi, koliko je predračunska suma za terenske radove; a ako klub namerava podići i tribine onda kakve, koje veličine,i koliko je. predračunska suma za njih. Prikržiti plan ili skicu tribina.
c)	Koliko su i koja sredstva kojima raspolaže za izgradnju igrališta.
d)	Koja se suma traži na ime pozajmice, koja se garancija nudi za traženu pozajmicu, ime i zanimanje onih koji će
Nogomet
garanciju potpisati i njihovo materijalno imovno — stanje; rok u kome će se i na koji će se način pozajmica vratiti.
J. n. s-u, da li u ratama ili odjednom o roku; koja su sredstva kojima klub raspolaže i koja namerava da angažuje za isplatu pozajmice J. n. savezu.
e)	Da li u mestu molioca — kluba — ima i koliko još klubova i da li u tome mestu ima još koje igralište.
f)	Koliki su prihodi kluba godišnje i od čega, a koliki su rashodi i na ime čega. Poslati poslednje godišnje i poslednje mesečno stanje iz blagajničkih knjiga, potpisano od strane blagajnika i pretsednika kluba.
§ 3. Potsavezi čim prime molbu kog kluba za pozajmicu radi izgradnje igrališta bezuslovno su dužni, da tu molbu uzmu u postupak u roku od 8 dana, da prc svega provere, sadrži li molba sve napred izložene elemente, kako se u nedostatku kog od iznetih elemenata ne bi molba vraćala i da za tim molbu u roku od 14 dana pošalju J. n. s-u sa pro-pratnim aktom u kome su dužni izneti jasno i bez ikakve ograde:
a)	Da li će klub — molilac biti u mogućnosti da odgovori obavezi koju bude ponudio i o roku koji bude označio u svojoj molbi.
b)	Da li je garancija koju klub nudi za pozajmicu dovoljna ili je potrebno tražiti pojačanje te garancije još kojim potpisom i čijim.
c)	Da li bi moliocu trebalo i iz kojih razloga odobriti traženu pozajmicu, da li u punom iznosu koji traži ili u manjem iznosu i kojem, ili zajam ne bi trebalo odobriti i iz kojih razloga.
§ 4. Na odobrene pozajmice J. n. s. će računati 1 od sto kamate godišnje, koja se naplaćuje u napred.
§ 5. Za garanciju odobrenog zajma ima da služi J. n. s-u bilo menica, bilo hipoteka na prvom mestu igralište, bilo hartije od vrednosti. Menica ima biti bez naznačenja roka plaćanja. Meniču će potpisati klub kao akceptant i kao žirant onih čiji je potpis klub ponudio, odnosno oni koje .1. n. s. bude primio. — Klub kao akceptanta imaju potpisati ispod pečata kluba oni funkcioneri kluba koji po pravilima kluba imaju prava materijalno obavezati klub. Hartije od vrednosti obračunaće se po 70 od sto od njiho’ve berzanske vrednosti na dan odobrene pozajmice.
§ 6. Odobrena pozajmica mora biti bezuslovno vraćena o roku koji je u molbi naznačen. Ako pozajmica o roku ne bude isplaćena menica se ima prote-stovati i naplata tražiti sudskim putem.
§ 7. Pozajmica se može isplatiti i u ratama. Sve sume položene u otplatu pozajmice odobravaće se klubu u knjigama Saveza u računu kao i više naplaćena kamata.
K VERIFIKACIJI PRV. TEKME ILIRIJA ;PRIMORJE.
V 4. številki našega lista smo označili savezno rešitev protesta SK Ilirije proti verifikaciji prv. tekme Ilirija:Pri-morje za formalno nepravilno. Po pravilih spada namreč vsak protest radi pristranosti sodnika najprej pred sodniško sekcijo v svrho izjave in eventualnega postopanja, proti sodniku in šele nato pred podsavez v svrho meritorne odločitve. LNP se te poti ni držal, zato JNS ni postopal pravilno, ko je odbil protest Ilirije, temveč bi bil moral odločitev LNP-a razveljaviti in odrediti ponovno postopanje. — JNS je medtem naknadno spoznal, da je s svojo nepravilno odločitvijo ustvaril nevaren pre-cedehs, vsled katerega bi dobili podsa-ve‘zi v vprašanju verifikacije tekem naenkrat popolnoma proste roke. Kaj bi to značilo v partizanskih podsavezih kot je n. pr. ljubljanski, je očividno. Na seji dne 9. t. m. je upravni odbor .INS-a v tem spoznanju osvežil in objavil naslednji sklep:
»Skreće se pažnja svima podsavezi-ma, da prilikom uzimanja u pipstupak žalbi protiv prvenstvenih utakmica imaju bezuslovno pribaviti mišljenje Sekcije zbora nogometnih sudija sa svoje teritorije«.
To opozorilo pač zelo razločno kvalificira postopanje LNP povodom verificiranja jesenske prv. tekme Ilirija:Pri-morje!
Ali ste poravnali naročnino?
Drobne vesti
Zagrebška Concordia je protestirala proti JNS-u proti priznanju prvenstvene tekme z Gradjanskim, katero je jeseni zgubila z 0:4 pod precej sličnimi okolnostmi kot je Ilirija zgubila proti Primorju. Savez je tudi ta protest odklonil in sicer z motivacijo, da se iz predloženih dokazov ne more ugotoviti, da je sodnik Zubak vodil tekmo protivno pravilom.
Iz plavalne sekcije SK Ilirije. S tem
tednom so se dnevi damskih in moških plavalnih treningov zamenjali. Dnevi za dame so odslej ponedeljek, sreda in petek za gospode pa torek, četrtek in sobota. Pozivamo vse članstvo, da poseča treninge redno in polnoštevilno in to zlasti z ozirom na prihodnje plavalne jn skakalne tekme, ki bodo sredi meseca.
Gimnastika za lahkoatlete, smučarje in težkoatlete SK Ilirije se vrši redno ob torkih in petkih ob 18.30 v telovadnici klasične gimnazije. Vodi jo trener Ulaga.
Plavači na smučeh. Plavalna sekcija SK Ilirije je priredba v nedeljo 15. t. m. smuški izlet čez Orle na Laverco. Kljub temu, da je bil neugoden sneg, so se plavači na dilcah dobro zadržali.
Arhitekt Seiifert umrl. V Berlinu je umrl znani graditelj športnih prostorov in profesor za gradnjo športnih igrišč na nemški visoki šoli za telesne vaje, ing. Seiffert. Ž njim je izgubil nemški sport moža, ki je igral odlično vlogo pri gradnji nemških stadionov, zlasti pa pri. gradnji najmodernejših naprav v Sport-forumu. — Ko sem bil lansko leto z indeksom pri njem, sem mu moral prevajati dela o dubrovniški arhitekturi, ki je ni mogel prehvaliti. Po sobi je imel polno načrtov in celo uro je govoril o svojih predlogih za ureditev berlinskega stadiona za olimpijske igre 1. 1936. Kdo bi takrat mislil, da ga danes ne bo več med živimi.
Tudi zimski sport je zahteval svojo žrtev na berlinski visoki šoji za telesne vaje. Pri smučanju se je smrtno ponesrečil prof. E. Widhan, učitelj lahke atletike. Takih smrtnih slučajev beleži berlinska šola že več. Lani je na poškodbah pri boksu umrl nek indijski študent, med tem ko je našel smrt pri plezanju v planinah redni slušatelj Radecki, daljni sorodnik slavnega vojskovodje.
ČASTNI VEČER DR. C. ŽIŽKU.
V četrtek, 19. t. m, ob 20. priredi JŽSS v beli dvorani hotela Union častni večer dr. Cirilu Žižku, ministrskemu svetniku in šefu odseka za tujski promet. V znak njegovih neprecenljivih zaslug za zimski sport mu bo podelil JŽSS svoj zlati znak. Vsi športniki, posebno pa smučarji naj se v čim večjem številu udeleže proslave.
VERIFIKACIJE JŽSS.
Z 31. januarjem 1931 se verificirajo za:
SK Ilirija: Krašovec Ivan.
S 4. februarjem-1931 se verificirajo za:
SK Slavija, Sarajevo: Gacić Šalih, Kočan Luka, Radmirovič Jovo, Sarajlić Abdulah, Tadič Dušan, Tadič Bogdan.
Društvo planinara u Bosni i Hercegovini, Sarajevo: Felčar Boleslav, Steiner Lavoslav, Kranjčevič Filip, Moser Alojz, Papo Moric.
S 16. februarjem se verificirajo; za:
SK Slavija, Sarajevo: Andrić Vlajko, Stakić Nikola, Staniševič Relja.
SPD Ljubljana: Jereb Pavel.
SK Bratstvo, Jesenice: Noč Franjo.
Smučarski khib Dovje - Mojstrana: Katić Stojan. Rašić Aleksander. Struga-rević Dragiša.
Mariborski smučarski klub: Bobek Justi, Kotik Franc. Kotik Roza, Klobučar Hana, Razboršek Ernst. Stop Mira.
SK Železničar, Maribor: Čurič Avgust, Senčarski Ljubomir, Seničar J os.
Smučarski klub Celje:	Kvaternik
Wutzi, Mayer Lilly. Rustler Rihard. Rzimek Robert.
Zabrana starta: Startanje je zabranjeno do nadaljnega članu SK Ilirije Janša Jošku in članu SK Bleda ing. Janša Jankotu.
Črtanja: Črta se član SK Bratstva, Jesenice, Lazar Vinko in član Mariborskega smučarskega kluba Heller Hans.
Popravki; V predzanji štev. Športnega lista objavljeni številčni seznam za posamezne klube verificiranih članov se mora popraviti, in sicer ima verificiranih SK Triglav. Maribor 28 članov in ne 21 ter SK Železničar, Maribor 18 članov in ne 25. To je po stanju z dne 31. januarja 1931.
Tajnik II.
JOŠKO JANŠA — DOBIL STROG UKOR.
JZSS je na svoji izredni plenarni seji dne 16. februarja 1931 potem, ko je zaslišal Joškota Janša ter temeljito proučil njegov prestopek, a upoštevajoč njegove dosedanje velike zasluge za sport, sklenil uporabiti zanj izjemno kazen in mu je izrekel samo strogi ukor.
Z izrekom te kazni je automatsko' dvignjena začasna zabrana starta, ki mu je bila izrečena na zadnji izredni plenarni seji do razčiščenja njegove zadeve.
Jugoslovanski zimskošportni savez.
Tajnik II.
MARIBORSKI ZIMSKOŠPORTNI PODSAVEZ.
V	dnevih 25. februarja do 3. marca 1931 predvaja v Mariboru prosvetna zveza velezanimiv film »Mont Blanc«, priključeno k temu se bode predvajal propagandni film smuških tekem, ki so se vršile dne 18. januarja na Pohorju za prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega zimskošportnega podsave-za. Kot znano, je te tekme izvedel Mariborski zimskošportni podsavez, a cilj je bil v Ribnici na Pohorju. Poleg znanih najboljših, tekmovalcev iz Slovenije, ki so tekmovali za prvenstvo, so bili pri tekmah navzoči tudi odlični predstavniki. Film prikazuje krasne predele Ribniške okolice ter pokazuje sliko življenja pri tekmi na cilju. Domači interes kot naša najbližja krasota vzpodbujajo k obisku, posebno ker se proizvaja ta film skupno z velezanimivim filmom gorskega velikana »Mont BJanc-a«.
V	dnevih 20. do 24. febr. se vrše v Bohinju velezanimive' mednarodne smuške tekme, ki jih izvaja JZSS. V okolišu našega podsaveza se kaže velik interes za te tekme, a v slučaju dovoljnih prijav, uvedel bi se posebni vlak, ki bi odpeljal iz Maribora v soboto ter se vrnil v ponedeljek, dne 23. t. m. Bil bi direkten vlak. a vožnja polovična. Prijave sprejema pisarna Putnik, Maribor, Aleksandrova cesta, ali pa pismeno na Mariborski zimsko-sportni podsavez, Maribor, Tattenbachova ul. 19-1. ali na trgovino Sport-Roglič, Grajski trg. I o velja enako za okoliške udeležence.
Seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 19. februarja v Aljaževi sobi hotela Orel.
SANKAŠKA TEKMA SK TRŽIČA.
Športni klub Tržič priredi v nedeljo 22. t. m. ob priliki svoje 10 letnice drugo prireditev — »medklubsko sankaško tekmo na Ljubeljski cesti«. Start bodle ob 15. uri pri cerkvi sv. Ane. Žrebanje se bo vršilo isto tam ob 14.
Vljudno vabimo k tej prireditvi vse člane in članice športnih klubov, ki so verificirani v JZSS. Tekmuje se v treh kategorijah in sicer:
1.	enosedežno dame;
2.	enosedežno gospodje;
3.	dvosedežno.
Prijave se sprejemajo v športni trgovini Rud. Stransky do vključno 21. t. m. do 19. Prijavnina znaša 10 Din. V vsaki skupini prejme zmagovalec darilo.
Prometna zveza:	avtobus Pernuš,
odhod iz Ljubljane dopoldne ob 11. in 11.30. Popoldne dva avtobusa ob 18.
Omenjamo obenem, da smo medklubsko alpsko tekmo na Zelenici prvotno nameravano prirediti na 22. t. m., vsled mednarodnih smuških tekem v Bohinju preložili na 1. marec t. 1. Natančnejše podatke za to tekmo bodemo še pravočasno objavili.
Širite „Športni list"!
Telovadba
NOVE SMERI V PROSTIH VAJAH.
(Drago Ulaga.)
Dobra stran starih prostih vaj je zlasti v tem, da jih je lahko stilizirati, ker razdelijo človeško telo v roke, noge. trup in glavo-; ti deli telesa se polagajo pri starih prostih vajah v različne smeri vodoravno navpično, prečno in poševno. To je sicer zelo enostavno, ne odgovarja pa naravi človeškega telesa. V resnici ne moremo govoriti o »delih telesa«, kajti na telo moramo gledati kot na organsko enoto. Baš v tem vprašanju pravi znani športni pedagog dr. R. Bode. da je smisel pedagoškega delovanja v oblikovanju organske telesne enote (»ohne sie zu zerstören«!). Gre za to, da ne gojimo vaj po principu geometričnih likov (pravi koti, ravne linije), temveč, da se skušamo v prostih vajah približati zakonom gibanja, ki imajo svoj izvor v telesu oz. v telesnosti sami. — Marsikdo bi mislil, da se take vaje ne morejo uporabljati v svrhe manifestaij ali v svrho propagande na velikih nastopih telovadnih organizacij. Številne izkušnje doma in v inozemstvu pa nas lahko prepričajo, da so moderne (narav-nejše) proste vaje lažje izvedljive v masi in da je njih lepotni učinek na gledalce vse mogočnejši. Glavno pri tem pa je, da vaje niso le za gledalce, temveč, da so gimnastika in užitek tudi za onega. ki jih izvaja.
Lokalno, t. j. na gotove dele telega osamljeno kretanje z roko ali z nogo je v sporu s principom gibanja, kajti v naravi telesa ni nikakih izoliranih kontrak-cij (osamljenih krčenj) posameznih mi-š'c — kakor je to ugotovil francoski fiziolog Duchenne (po Alfred Müller, Rhythmische Gymnastik). Tako nam bo razumljivo načelo gimnastike, ki pravi, da mora biti vsaka kretnja več ali man; gibanje celega telesa. V dokaz pravilnosti tega principa naj navedem znano dejstvo. da se težišče telesa premakne tudi takrat, če ganeš' z mezincem.
Starim prostim vajam pravijo statične, to pa zato, ker v njih ni prva stvar gibanje, temveč držanje udov v gotovi pozi F gibanje služi le Kot prehod iz ene drže v drugo. Tudi ta statičnost je s telesnovzgojnega vidika slaba stran prostih vaj.
Vse telovadne in športne organizacije so uvidele, da prostim vajam nečesa manjka, da jih bo treba reformirati. Nastopile so najprej; struje, ki so hotele dati vajam gotov pomen in jih poduhoviti. Take vaje, ki so se pojavile zlasti pri Slovanih in to po vojni, so imenovali simbolične vaje. Ako jih je ustvarila osebnost umetnika, tedaj so bile res -na mestu; če pa je bila kompozicija le plod pridnosti in dobre volje, tedaj je bil tudi uspeh temu primeren. Nemci in Švicarji so iskali novih smeri z gimnastičnimi vajami. Izdatne in fiziološko utemeljene gibe oz. gibanje iz gimnastike so skušali združiti v več ali manj stilno enotno kompozicijo — kot primer navajam proste vaje Švicarjev na olimpijskih tekmah v Amsterdamu.
Tri struje lahko ločimo danes v prostih vajah:
1.	Sestava čistih gimnastičnih gibov brez takta (brez glasbe) in brez tendence dobrega vtisa na gledalce.
2.	Sestava, ki upošteva fiziološke in estetske principe gimnastike — izvedljiva ob spremljavi glasbe.
3.	Sestava, ki v gibanju izraža čustva ali gotove misli — simbolične vaje po glasbi, petju ali recitaciji.
Glasba, oz. takt, ki je v njej; se zdi nekaterim kakor nasilje, ki moti naraven ritmičen potek gibanja. Jasno je. da v običajnih kretnjah ni takta, tudi v glasbi je nastopil šele takrat, ko so začeli posamezne note ločiti po trajanju v cele, polovične, četrtinske. Danes ne poznamo več glasbe brez takta če izvzamemo stare korale in pesmi primitivnih narodov. In kljub temu ne zametujemo moderne glasbe! Če bi hoteli postati dosledni ritmičnemu principu, ki ga zagovarjajo po psihologu L. Klagesu razni ritmiki (Müller, Bode), tedaj bi morah opustiti vsako aktivnost in bi prišli do pasivne ritmike. O razmerju med gibanjem in med glasbo naj velja: ritmika glasbe naj se prilagodi ritmiki gibanja.
(Dalje prih.)