LA UNION DE MARIA Y DE LA IGLESIA CON CRISTO “Maria Santisima fue Madre y Virgen. Tambien la Iglesia cs la Madre que nos engendra a todos nosotros no jior virtud humana, sino por un alto don del Espiritu Santo, y, dijerase, con virginidad de mi-nisterio. “Podemos considcrar ahora el modo en que la Iglesia csta unida con Cristo. Lo estä y tiene que es-tarlo como la Virgen lo estuvo. Ella, la Santisima, no tuvo mas que un ideal, un amor v un designio: toda su vida se rcsume en el devoto homcnaje y en la ilimitada consa-graciön a Jesus. Asi mismo la Igle-sia, la cual no tiene m;is finatidad, mas amor, ni mas objetivos o pro-gramas oue Hevar a Cristo al mundo. “La comparaciiin podria seguir, pero todo resulta explicado si re-cordamos oue la Santisima Virgen, desde su lugar en el Cielo junto al Corazon del Salvador, difundc la luz de su ejemplo sobre nosotros. Este ejemplo sintetiza nuestra vida cris-tiana y nos hace pensar en esta gran Madre como en la belleza que tiene que estar siempre ante nosotros. Los misterios de la vida de la Virgen se convierten en los misterios de nuestra vida, euando comrarti-mos la de la Iglesia. Si somos ver-daderamente fieles a la Iglesia, con-kuistamos una parte de la belleza y de la mision de Marfa Santisima. J • UVODNIK 258 Na romanje k Mariji Pomagaj! bogoslužje 260 277 280 320 Sprememba v mašnih obredih Vprašujete — odgovarjamo Cerkev v luči velikonočne skrivnosti Molitveni namen SVETO PISMO 270 Preroki in njih poslanstvo 298 Božje beseda SODOBNA 266 Kaj dovoljuje okrožnica Humanae vitae VPRAŠANJA 269 Bog in vesoljci 312 Sedaj tudi Sovjeti priznavajo Kristusa RAZNO 264 Naši Gospe Amerike 282 Iz dnevnika Janeza XXIII. 302 Slovenski zavod v Rimu 308 Novo bogoslovje v Mariboru V DRUŽINI 286 Douglas Mac Arthurjeva želja 287 Družinski koledar 287 Danes sva Bogu za vsakega otroka hvaležna 291 Poglavje o zakonski ljubezni ZA MLADINO 293 Molitev za tiste, ki delajo 293 Mati srečanj 294 Telesne in umske lastnosti bodočih zakoncev Kaj je novega? 316 Novice iz Slovenije 319 Med nami v Argentini Roman 313 Zlato večnega Juda IJMi U» NA ROMANJE K MARIJI POMAGAJ! Včasih nam ljudje drugih ver stavijo te ali podobne ugovore: Čemu romanja? Kaj posebnega morejo katoličani doživeti ali doseči prav na božjepontih krajih, saj je Bog povsod pričujoč? Ali je res treba potovati toliko kilometrov daleč zato, da svetnika ali Marijo zadosti dostojno počastite ? Ali niso tudi vaša romanja nastala iz poganskega prepričanja, da morejo bogovi pokazati svojo moč samo na določenem kraju, kot govori o tem sv. pismo stare zaveze že v 3. knjigi kraljev (3 Kr 20, 23) ? Romanja je res zahtevalo in želelo človeško srce. Sicer ne hi zasledili tega pojava pri vseh narodih in v vseh časih. Pogani so imeli navado, da so obiskovali „čudežne“ kraje, kjer naj bi se njihovi bogovi rodili ali umrli. Egipčani so hodili iskat nasvetov v Amonovo preročišče v Tebah. Grki so se zatekali v Apolonovo preročišče v Delfih; ali pa so bili prepričanja, da morejo ozdraviti med spanjem v Askleijevem templju. Budisti še vedno obiskujejo „sveto“ mesto Bena-res in mohamedanci še romajo v Meko. Iz prvega znanja verouka vemo, da jo Bog povsod pričujoč. Sv. Hieronim je dejal, da „so nebeška vrata odprta prav tako Jeruzalemčanom kakor Angležem.“ Ampa", ker je Jezus, Bog-človek, posvetil Palestino s svojim življenjem, s čudeži in posebno s trpljenjem in smrtjo, zato so kristjani vedno gojili posebno pobožnost do teh krajev in radi romali v Sveto deželo. Isti duh pobožnosti in svetega spoštovanja nas vodi na romanja k še drugim krajem in cerkvam, ki so posvečeni Mariji, svetnikom ali mučencem. Rim, Lurd, Fatima, v prejšnjih stoletjih sv. Jakob v Kom-posteli, pri nas Brezje in nešteto drugih božjih poti posejanih po vsej Sloveniji, v Argentini Lujan in po vsem svetu še toliko drugih znamenitih romarskih krajev. Tu je Bog posebej velikodušno delil vernim romarjem telesno in duhovno pomoč na Marijino ali na priprošnjo svetnikov. Velikokrat so bili s tem združeni od Cerkve priznani čudeži. Sv. pismo in prepričanje Cerkve že od začetka učita, da romanja niso pobožnjaška, postranska in odvečna verska dejanja. V stari zavozi beremo o pobožnih zakoncih, ki sta šla molit v Silo, kjer je bila skrinja zavezo (prim. 1 Kr 1, 3). Dvanajstletnega dečka Jezusa srečamo med romarji na vsakoletnem romanju v Jeruzalem (prim. Lk 2, 41). Sv. Janez Zlatousti hvali tiste katoličane, ,,ki so obiskali kraje, kjer so živeli svetniki“, in pravi, da bi tudi sam zelo rad pohitel v Rim že samo zato, da bi videl ječo, 2f>8 kjer je bil zaprt sv. Pavel, ako ga obilno delo ne bi priklepalo na dom. Zanimivo je, da so romanja nehote povzročila tudi gospodarski in družbeni napredek. Nastala so nova ali so razmikala že obstoječa mesta, zaradi romanj so gradili nove ceste, tuji narodi so se med seboj zbližali, povečalo se je znanje zemljepisa, razvil sc je redni promet... A ker dobro in slabo vedno skupaj „romata“, zato tudi romanja niso bila brez kakih manj svetlih »n spodbudnih pojavov. Sv. Gregor iz Naciansa (4. stol.) in Erazem Roterdamski (16. stol.) pripovedujeta o zlorabah na romanjih in dodajata, da istočasno zelo priporočata resna romanja, ker so sama Po sebi dobra in upravičena. Erazem pravi, „da ne bi nikomur odsvetoval, da roma skupno ali sam, Ramo da roma iz iskrene pobožnosti in s pravim namenom“. II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor zagovarja in priporoča verska romanja. Pavel VI. nam je najlepši in najmodernejši zgled v potrdilo tudi naših vsakoletnih romanj (sv. oče-romar v Sveti deželi in v Fatimi). Po vseh državah, kjer smo razkropljeni Slovenci, in doma v Slo-Veniji, imamo vsak zase letno romanje h krajevnim božjepotnim Marijinim svetiščem. Vsak zase... Kdaj bomo romali vsi skupaj ? In kdaj vsi skupaj k Mariji Pomagaj na Brezje? V Lujanu jo z vso gorečnostjo prosimo, naj dobrotno nas ohrani za Boga in za narod do vseslovenskega svobodnega romanja k Njej na Brezje. To bo Njen in naš najlepši praznik, dan narodove svobode in začetek novega življenja! J. Re SPREMEMBA V MAŠNIH OBREDIH Ko smo pred štirimi leti prav na prvo postno nedeljo prvič mogli v domačem jeziku moliti in peti velik del mašnih molitev, je ostal v nedotakljivi tihi latinščini glavni del maše, mašni kanon ali slovijo sv. maše. Toda razvoj, ki ga je sprožil koncil, je šel nezadržano dalje. Besedilo, ki smo ga včasih mogli brati samo v mašnih knjižicah, je bilo pred dvema letoma dovoljeno brati glasno pri vsaki maši, hkrati pa je bila seveda dovoljena uporaba domačega jezika tudi za ta del maše. Vsi smo bili tega veseli, toda kmalu se je pokazalo, da dosedanji prevod te molitve ni bil najprimernejši za glasno oznanjevanje: še bolj pa smo občutili težavo zato, ker je bila molitev vedno enaka. Posamezne želje po spremembah in obogatitvah rimskega kfinona. so nato obrodile svoj sad: tri nove evharistične molitve, kot pravimo glavni mašni molitvi, so bile vpeljane v naš mašni obred lani za Veliki šmaren. Dodanih je bilo tudi osem novih hvalospevov. Zdaj je bil pripravljen slovenski prevod dosedanjega rimskega känona, treh novih evharističnih molitev in osmih novih hvalospevov. Škofje so prevod odobrili in Svdti Sedež ga je potrdil. Od prve postne nedelje smemo z eno ali z drugo teh molitev obhajati spomin Gospodovega trpljenja, smrti, vstajenja in poveličanja. Kratka vsebina sedaj veljavnih štirih evharističnih molitev je pa tale: 1. RIMSKI MAŠNI KANON Prvo evharistično molitev bomo še dalje imenovali rimski känon. Poznamo ga iz misala, zlasti pa smo ga spoznali v zadnjih mesecih, ko poslušamo duhovnike, ki ga molijo v celoti ali samo deloma glasno pri tistih mašah, pri katerih ljudje sodelujejo. V rimskem kanonu že pred spre-menjenjem kruha in vina v Jezusovo telo in kri molimo za tiste žive ljudi, ki se jih hočemo posebej spomniti pri tej maši, naštejemo pa tudi vrsto svetnikov od Marije in sv. Jožefa preko apostolov do rimskih in v Rimu češčenih mučencev. V občestvu z njimi hočemo biti pri Jezusovi daritvi. 2 v neki prepad, da se človeku zdi, da se je ne da več zaustaviti. Vračamo Se v dobo, ko so še živeli indijanci.’ Zadnjič sva v vlaku na progi v Miramar naletela na gručo mladih Judi, pri katerih skoro nisva mogla razločiti spola. Moj mož je vpraševal, če morda niso prišli iz kakšne „cueve“ (votline) — ker so bili tako smešno ,n zanikrno oblečeni. Pred kratkim pa sem v televiziji poslušala mnenje predstojnice ne- kega zaveda o tedanji mladini. Začudila sem se, ko je odgovorila: „Me en-canta esta juventud...“ („Vesela sem današnje mladine“), hotela je menda reči, da je za to mladino še možna rešitev, če se le zaveda, da ni na pravi poti. Menda je hotela mlade ljudi vzpodbujati, naj si poiščejo pravo pot.“ Gospa Marija je vedno otožna, kadar se spomni na svojo domovino. Toda kljub temu sem jo vprašala: „Kakšne spomine imate na svojo mladost in na svojo rojstno vas?“ „Ljubila sem svoj dom in svoje starše, s sosedi sem se vedno dobro razume a. Na sredi vati pa križ pozlačen stoji. On nas družil je in nam dajal moči ko tako težko prišle to noči... Neko noč sestro in mene to odpeljali starši, bratje, sestre in sosedje tri mesece za nami so jokali... Brez zaupanja v Boga bi vsem počilo srce... Danes, ko sem sama mati, šele lahko razumem, kaj sta občutila oče in mati tiste dni. Moji spomini pa so tako s strahom in grozo prevzeti, da še sedaj večkrat — v sanjah — blodim pod loškimi snežniki in 'Nanosom. Moj sin je obiskal moj rojstni kraj. Pisal mi je: „Mama, križ na sredi vasi še stoji in čaka, da ga boš ti objela!“ Ogledujem slike in diapozitive steza, poti, njiv in potoka okrog vasice na hribu. Pred seboj imam mojo mater, ki že šest let sedi paralitična na vozičku sredi dverišča... težko in milo mi je, vse obenem... zdi se mi, da sem sama sredi tega raja... in... malo lažje mi je že...“ Prvi sin gospe Marije se je posvetil misijonskemu poklicu. Lanski Božič je prvič preživel izven svoje družine in doma. Materi in očetu je bilo si1no težko, vendar... „...sva bila potolažena, ko smo ravno pred Božičem prejeli njegovo pismo. Piše nam: “Glavni namen tega pisma je, da vam voščim in da vam povem, kaj čutim, ko se bliža Božič — prvi, katerega ne bomo skupaj preživeli. Pomeni, da smo že odrasli in da se sedaj pričenja naša tako srečna družina razhajati, saj bo vsak imel svojo lastno pot. A to ne pomeni, da nisem več vaš... Mislim, da vas imam raje, kakor kdajkoli prej... Vedite, da bom z vami v duhu združen, ko boste pred jaslicami. Na Jezusovo rojstvo se vas bom vsakega posebej spomnil in prosil za vas vse in za vse sorodnike. Zdi se mi, da o Rožiču ne bo bolj veselega človeka, kakor bom jaz.., ” Vsem so tekle solze, ko smo prebrali pismo. Čutili pa smo, da smo v duhu združeni z našim Petrom, ki letos v beli, zasneženi Sloveniji dojema božično skrivnost.“ „Slovenija v svetu“ — globok pojem nas vernih Slovencev, razpršenih širom sveta! CVovenskc družine povezuje tako v krščanskem, kakor tudi v narodnostnem duhu! Pavlina Dobovšek Poglavfe s» zakonski ljubezni Odlomek iz liajtežere okrožnice njene značilnosti To je predvsem polno človeška ljubezen, to se pravi, hkrati čutna in duhovna. To ni enostaven prenos nagona in čustev, temveč tudi in predvsem dejanje svobodne volje, ki naj bi trajalo in raslo skozi veselja in žalos i vsakdanjega življenja, tako da bi zakonca postajala eno srce in ena duša in skupaj dosegla svojo človeško popolnost. To je dalje celostna ljubezen, to se pravi, prav posebne vrste osebno prijateljstvo, po katerem si zakonca plemenito delita vse reči, brez nedovoljenih pridržkov in samoljubnih računov. Kdor res ljubi svojega soproga, ga ne ljubi samo zato, ker od njega nekaj prejema, temveč zaradi njega samega, v sreči, da ga more bogatiti z darovanjem samega sebe. To je dalje zvesta in izključna ljubezen, trajajoča do smrti. Tako namreč razumeta ljubezen ženin in nevesta na dan, ko si svobodno in Popolnoma zavestno naložita zakonsko vez. Nihče ne more zanikati, da je zvestoba včasih res težka, toda vedno mogoča, vedno plemenita in zaslužna. Zgled tolikih zakoncev v teku stoletij dokazuje ne samo, da se ta ujema z naravo zakona, temveč tudi da je vir globoke in trajne sreče. To je končno rodovitna ljubezen, ki se ne izčrpa v povezanosti med zakonci, temveč je določena, da se nadaljuje z zbujanjem novih živ-Uenj. „Zakon in zakonska ljubezen sta po svoji naravi naravnana na rojstvo in vzgojo potomstva. Otroci so zares najodličnejši dar zakona in kar največ prispevajo k blagru staršev." Z A LADINO Nova stopnica k uspeha V Cap Kennedyju na Floridi v ZDA imajo vesele in žalostne dni. Kadar se jim posreči izstrelitev vesoljske ladje, si čestitajo k uspeliu in se vesele. Če pa se zgodi nesreča, da raketa eksplodira že na zemlji ali se vžge v zraku, so žalostni, vendar ne klonejo in ne obupavajo. Vsak ptič, — tako pravijo tehniki vesoljski raketi — ki ga izstrelijo, nosi v svojem trebuhu nekaj sto inštrumentov. Vsak inštrument pošilja po radiu svoja poročila, ki se skrbno beležijo na magnetofonske trakove. Kadar se izstrelitev ne posreči, tehniki potrpežljivo prerivajo te trakove, dokler ne odkrijejo napake, ki je povzročila neuspeh. Že ena sama minuta poleta zahteva včasih od znanstvenikov več mesecev napornega iskanja. Noben neuspeh jih ne potre, ampak ga znajo izkoristiti in spremeniti v stopnico h končnemu uspehu. Magnetofonski trakovi so jim kažipot in pomočniki v zadregi. Tudi naša pot skozi življenje in naš polet proti končnemu cilju lahko doživi razne nesreče in polome. Čeprav smo opremljeni z najboljšimi inštrumenti: s posvečujočo milostjo, s pomagajočo milostjo, z vero, z upanjem, z ljubeznijo in smo udje Cerkve, ga zaradi svoje k slabemu nagnjene narave lahko večkrat polomimo in pademo. Padci nas ne smejo spraviti v obup, temveč nam morajo postati nova stopnica h končnemu uspehu. Molitev za tiste, hi delajo Sveta Gospa, spominjam se; tam doli ob stavbi, kamor sem hodil v šolo sem videl: vse, ki sem jih sleherno jutro srečaval na cesti ali v avtobusu, ki no poznajo kot jaz veselja počitnic. Ti ljudje bodo vsak dan znova odhajali na delo, da bi zaslužili, kar je potrebno za življenje: ta izdelovalec dežnih plaščev, ki mi je ustregel s svojim izdelkom, in ga nekateri mučijo s svojo pikolovsko izbirčnostjo; ta mladi zidarski vajenec mojih let, ki mora pripravljati malto, medtem ko sem jaz prost in počivam; ta strojepiska, ki v vsej vročini nadaljuje svoje pisarniško delo; in ta starček-duhovnik, ki kot navadno brez hrupa in s smehljajem na obrazu hiti, da bi prinesel veselje temu ali onemu bolniku. Naj misel na vse te, ki so ostali na svojih delovnih mestih, vtisne v moje počitnice znak in me spominja na moj priveligirani položaj. Naj me varuje, da ne bom teh dni prostosti preživel kot zajedalec družbe, v neplodnem brezdelju ali v užitku brez mere. Nasprotno, pomaga naj mi, da bom iz teh dni napravil čas za oddih in počitek, da se bom z večjim čutom odgovornosti lotil novega šolskega leta. Mati srečanj Mati Poti, ti, ki ßi v službi Boga in ljudi pogosto stopala na velika Pota, na dolge in negotove poti, nauči me umetnosti srečavanja: naj bo sredi žgočega poldneva ali prašnih poti, sredi hrupa postaj ali na ladijskem mostu, ob neznanih srečanjih v hotelu ali v prenočišču, ki sem ga slučajno našel, ko sem se zatekel b nevarnem športu avtostopa, kakor tudi ob nepredvidenih srečanjih! Ob srečanjih mimogrede in ob daljših srečanjih; ob srečanjih, ki oplemenitijo, in ob srečanjih, ki me praznijo s svojo revščino in morda 8 svojimi posledicami ovirajo pravilno usmerjanje mojega življenja. Pomagaj mi, da bom prijazen, toda previden! Da bom imel vedno srce „na dlani“, a da ga bom čvrsto stiskal v roki! Naj bo na mojih ustnicah smehljaj, ki razbije vsako steno nezaupanja, dobra beseda, ki vliva poguma. Naj srečanje z mano ne bo nikomur v zlo, ampak naj mu prinese več veselja. Dekletom, s katerimi se bodo moja pota križala, daj dovolj svežine in sramežljivosti, da mi ne bodo v skušnjavo. Dekleta naj molijo: Daj fantom dovolj moči za obvladanje samih sebe, da ne bodo s svojimi besedami in dejanji zlorabili milosti, ki nam jo je Bog podelil. Daj mi dovolj poguma, da bom ohranil v spominu le tista srečanja, ki me čistijo sebičnosti in me dvigajo. Kako bi si vendar mogel bolje zagotoviti uspešne počitnice, če ne s pogostim srečanjem s tvojim Sinom v sv. obhajilu in s tem, da te vsak dan poiščem z zaupno molitvijo? Telesne in umske lastnosti bodočih zakoncev 1. TELESNE (FIZIČNE) LASTNOSTI Aii se zaročenci zavedajo, da se ne bodo poročili le z dušo in s srcem izvoljenca, ampak tudi z njegovim telesom? tDa je za srečen zakon in za zdravo otroke potrebno, da sta oče in mati telesno zdrava? Pozitivno vemo, da se podedujejo iz roda v rod mnoga nagnjenja in tudi mnoge telesne bolezni. Duša — direktno od Boga ustvarjena — ni v bistvu odvisna od telesa, v katerem živi; od njegovega načina delovanja ali zaradi stanja, v ka- terem se le-to nahaja, pa je vsaj delno omejena, ali pa vzpodbujena. Telo vsebuje kali ali nagnjenja — dobra ali slaba — katera se podedujejo in vplivajo na potomce. Npr. telo, ki je bolno ali pa podvrženo raznim slabostim in napakam, rodi otroke, ki so rdhitični, ali podvrženi raznim' boleznim. Zlasti kažejo znake neodpornosti. Zdravje staršev mora biti torej dobro, če hočejo imeti zdrave in srečne otroke. Dobro telesno zdravje predstavlja premoženje za družino, tako v gospodarskem smislu, in je tudi najboljša dediščina otrokom. Običajno bodo tudi ti, kakor njihovi starši, uživali dobro zdravje. Slabo zdravje staršev pa je mnogokrat nesreča za zakon zaradi stroškov za zdravljenje; poleg tega obstaja nevarnost, da ga bodo tudi otroci podedovali. V glavnem obstajajo tri slabosti, ki škodujejo zdravju. Te so: alkohol, spolne bolezni in prostitucija. k Alkohol: Dejstvo je, da alkohol ne škoduje uiti telesu, niti duši, če ga uživamo v majhni količini, to je nekako 50 gr ua dan. Uživanje alkohola v večji Uteri pa je obsojanja vredno, ker je ■zmed vseh slabosti najbolj razširjen užitek z najslabšimi posledicami. Direktno škoduje: Posamezniku vrsto raznih bolezni, ker ~~ škoduje prebavnim organom in povzroča čire, '— uničuje jetra (cirrosis), kvari srce, ker mora več delati nabira kri v možganih učinkuje na živčni sistem vodi v umobolnost, ali ječo in smrt. Slabo vpliva tudi na duševno razpoloženje, ker slabi voljo in vodi do Prepirov, pretepov, pregreh v spol-Pem življenju, itd. družini, ki zaradi tega zelo trpi. čestokrat zapade v pomanjkanje. Prekomerno uživanje alkohola vodi mnogokrat do zakonske nezvestobe, do prepirov itd. Čestokrat nosijo otroci posledice staršev-alkoholikov, ker so zaradi njih okrnjeni, slaboumni, nervozni, na pol slepi ali gluhi, itd., itd. Prekomerno uživanje alkohola pa škoduje tudi družbi, ker je radi tega — mnogo razdrtih domov, kar ogroža družbeni red, — veliko prometnih nesreč. — veliko javnih neredov z ranjenci in mrtvimi, — uničevanje celih rodov in ras — ker bi z denarjem, ki jo porabljen za alkohol, lahko naredili mnogo javnih del. 2. SPOLNE BOLEZNI Lahko se jih podeduje, ali pa osebno naleze. Podeduje se jih po predniku, obolelem na njih; osebno se jih lahko naleze po predmetih, katere jo tak bolnik uporabljal, ali s telesnimi odnošaji z bolnikom. Teh veneričnih bolezni je več vrst. Na tem mestu jih nima smisla naštevati, saj se lahko vsakdo posvetuje s svojim zdravnikom ali vzgojiteljem. V sedanji dobi je zdravljenje teh bolezni uspešno na telesu, na duši po vedno ostane madež. 3. PROSTITUCIJA je ena izmed treh slabosti, ki škoduje zdravju, telesnemu in še bolj duhovnemu. Ker je telesno zdravje starcev tako važno, je že papež Pij XII. priporočal in svetoval zdravniški pregled in zdravniško spričevalo o zdravju bodočih zakoncev. Tako spričevalo sicer ni obvezno, je pa vendarle zelo koristno. Kaj naj storimo, če je eden od zaročencev bolan? Če ima lahko in ozdravljivo bolezen, se mu poroke ne sme odsvetovati, čeprav je bolje, da počaka polnega ozdravljenja. Povsem drugače pa je, če ima neozdravljivo bolezen. Ne obstaja pa nikaka prepoved, da sc tak bolnik no bi smel poročiti. Tako npr. ni nobene božja ali družbene prepovedi, da se ne bi smel poročiti epileptik, alkoholik, gobavec itd. Odsvetujemo pa lahko. V zadnjih letih mnogokrat čitamo o važnosti faktorja RIL Zakaj je tako važen za zakonce? Ker odloča o ujemanju krvi staršev. 85% vseh ljudi jo RH pozitivnih in le 15% je RH negativnih. Če ima oče pozitivni RH, mati pa negativnega, podeduje dete pozitivni RH. Ker mati in otrok v prvih mesecih živita skupno življenje, dobiva materina kri otrokov pozitivni RH. V materini krvi se stvori jo proti- telesca RH, katera mati obdrži v svoji krvi. Če mati zarodi drugo dete, mu prenese ta krvna protitelesca. Otrokova kri se razkraja in otrok umre, ali se pa rodi v zelo težkih okoliščinah. V takšnih družinah se navadno prvi otrok rodi normalno, žele drugi se rodi s to boleznijo. Te težave nastanejo torej le, če ima oče pozitivni, mati pa negativni RH. Na vsak način je dobro, da naredita zaročenca analizo krvi. V primeru neskladanja RH faktorja sc otroka lahko reši, če mu ob rojstvu izmenjajo kri. telesna lepota Na telesno lepoto se je vedno polagalo veliko važnost. 'Na žalost! Pomembna je, a ne bistveno važna za srečen zakon! čeprav je telesna lepota božji dar, je brez duševne kreposti čestokrat novama za zakon, saj neštetokrat povzroča ljubosumnost in z njo prepire, spore, trenja in nepotrebno tekmovanje. denar Tudi denar, na žalost, mnogokrat vpliva na izbiro zakonskega druga. -Saj sc mnogi zakoni sklenejo ped vidikom združenja kapitalov. Takšni zakoni so prav lahko nesrečni, saj tak zakon ni zveza src, ampak de-aarja. čeprav je denarno vprašanje za zakon zelo važno, vendar ne sme biti, kakor tudi ne lepota telesa, edina vez med zakoncema. II. UMSKE LASTNOSTI (SPOSOBNOSTI) Mož in žena bosta tekom let morala čestokrat uporabljati svoje umske sposobnosti pri reševanju raznih vprašanj in težav. Zato je med njima nujno potrebna uravnovešenost. To dosežeta, če imata: 1. intelektualno ravnotežje. Dosežeta ga, kadar imata mož in žena isto, ali pa vsaj podobno stopnjo izobrazbe. S tem seveda ni rečeno, da mora biti npr. tudi žena zdravnica, če je mož zdravnik. Potrebna je le neka sličnost kulture in izobrazbe. 2. razsodnost. Potrebna jo, da se zadovoljivo rešijo vsakodnevni manjši problemi. Enako sta potrebna takt in pravilno presojanje razmer in okoliščin. 3. sličnost vzgoje. Tudi ta pomaga za složnejše skupno vsakodnevno življenje. V nasprotnem primeru se prej ali slej pokaže razlika med svetovoma, v katerih sta zakonca pred zakonom živela. Različna vzgoja pred zakonom ovira družabno življenje družine, posebno kadar je na to vezan poklic enega izmed zakoncev. V takšnih primerih pride čestokrat do občutka manjvrednosti in s tem očitki in nepotrebne besede. (Povzeto po knjigi „Tres para el ma-trimonio1', p. J. Miguel Miranda) Priredila P. D. BOŽJA BESEDA VERSKI NAUK 0 SV. PISMU Dokumenti jugoslovanske škofovske konference Božji nagovor 9. Kakor človeška beseda, tako tudi božja beseda redno predpostavlja dve osebi. Ne govorimo stvarem, niti ne govori kdo sam sebi. Vedno govori nekdo, ne nekaj, in to nekomu, ne nečemu. Beseda in odgovor delata razgovor. To je končni namen besede. S tem se osebi druga drugi darujeta in med seboj zedinjata. V skladu s tem najglobljim pomenom besede ima tudi božja beseda medsebojni značaj. Tu si stojita iz oči v oči božji „jaz“ in človekov ,,ti“. Bog se v svoji besedi prijateljsko obrača k človeku in z njim začenja razgovor. 10. Pobuda za razgovor med Bogom in človekom prihaja od božje ljubezni in dobrote. Nikake človekove zasluge niso nagnile Boga za razgovor. Tudi Bog nikogar ne sili k temu. Njegova ljubezen ni groba sila. Človeku pušča popolno svobodo, da na njegovo besedo odgovori ali da jo odbije. Vendar poziv nalaga največjo odgovornost. Ko se človek svobodno odloča za božjo besedo ali proti njej, odloča o svoji usodi in odrešenju. Človekov odgovor 11. Božja beseda se ne obrača samo na človekov razum, marveč na vsega človeka. Zaradi tega daje pravi in popolni odgovor ves človek, ne samo razum. Božji poziv v besedi, ki je oseba, mora dobiti odgovor o osebi, to je, „da“ vsega človeka in osebno izročilo, ki se ne da z ničemer nadomestiti. Nobeno človekovo področje ne sme ostati neobseženo v odgovoru. Tak odgovor je vera. Ona je osebna izročitev Bogu in srečanje z njim. V njej človek sprejema Boga in z njim stopi v prisrčno občestvo, ki po svoji globini, vrednosti in pristnosti nadkriljuje vsako drugo skupnost in edinstvo. Kadar človek odgovarja božji besedi z vero, tedaj ta beseda postane merilo vsega njegovega mišljenja. Progresivni značaj razodetja 12. Razgovor med Bogom in človekom se je začel z Adamom. Prekinjen z Adamovim padcem, se je zopet nadaljeval. Bog je govoril „mnogokrat in na mnogotere načine“ (Hcbr 1, 1—2). V Izraelovi zgodovini je govoril skozi de- •a, ki so polna zgovornosti. V njih razglaša sebe, svoje notranje življenje in zveličavni načrt. Ti posebni božji posegi so se dogajali v določenih ugodnih časih (kairoi). Daši ne sledijo toku svetovne zgodovine, so vendar medsebojno porezani in pomenijo zveličavni red. To so „razcveti božjega v času“ 'n njihova sled je vidna od Abrahama do Jezusa Kristusa. 13. V času, ko je Bog reševal Izraela iz egiptovske sužnosti, se je razodeval kot oseba in rešitelj, °b zavzetju obljubljene dežele kot ysemogočni. V dobi kraljev se je Izkazoval kot kralj, v dobi babilonskega izgnanstva kot Bog vseh Narodov, ne le Izraela. Vsebino, ki le v teh delih prihajala na dan, so preroki po božjem razsvetljenju še bolj izrecno izražali in tolmačili- Postopoma odkrivajo v njih vso ftlobino smisla. Odrešenje je najprej osvobojenje od Egipčanov, Potem od sosednih narodov, in končno od vseh omejitev in prisiljenj, notranjih in zunanjih, .ob katere zadene človek. Mesija, ki 1)0 rešil Izraela iz vsakega suženjstva, se v dobi kraljev kaže Kra-la> v dobi babilonskega suženjska Služabnika, in v dobi duhov-eiškega bogovladja Duhovnika. Polnost razodetja 14. Razodetje ima svoj vrh. To i° Kristus, učlovečena božja besc-sam razodeti Bog. Kdor njega ^jdi, vidi Boga. V njem se ves bodi govor zbira v eno, poslednjo be- sedo človeku. Kar je moči v prejšnjih božjih besedah, vsa je vključena v učlovečeni Besedi. Kar m resnice v prejšnjih božjih besedah se nahaja v izrecni božji Besedi, ki je človek postala. Kar je Bog izrazil v prejšnjih božjih besedah, blesti v Kristusovem obrazu. V njem je čas prišel do polnosti, srečanje z Bogom do skrajne možnosti, in odrešenje do konca. V Kristusu je Bog in človek zedinjen. V njem je celotno človeštvo dalo dovršen odgovor na razodetje. V njem ima tudi vsak človek dovršen vzor za svoj osebni odgovor Bogu in mero za srečanje z njim. Živo izročilo 15. Razodetje je namenjeno vsem ljudem. Zato ga je poveril enemu ljudstvu, da v njem raste in dozoreva, preden ga izroči vsemu svetu. V ta namen je izbral Abrahamove potomce in jih naredil za svoj narod, pod pogojem, da ga spoštujejo in delajo po njegovih zapovedih. Njim je Bog namenil, da pritegnejo vse narode, ko jim srce v notranjosti tako spremeni, da morejo njegovo voljo z lahkoto vršiti. To končno božje ljudstvo je Cerkev, sestavljena iz vseh tistih, ki jih je Kristus s svojo krvjo pridobil in s svojo smrtjo odkupil ne glede na raso iz vseh narodov. Cerkev ima svoj začetek v božji besedi, od nje živi in jo izroča drugim. 16. Bog ni dal svojemu ljudstvu razodetja kot zapečaten zaklad. Bog se razodeva živim ljudem. Razodetje ne ustvarja novega jezika ne novih izraznih sredstev, ampak uporablja besede in izročilo sodobnega človeka. Ker je razodetje dano v zgodovini izraelskega ljudstva, je vzelo izraelsko—prakrščan-ski izraz. Tako postaja zgodovina in izročilo, ostaja prisotno v izročilu in po njem vsakomur dostopno. Izročilo podanašnjujc razodetje in učinkuje tako, da ga človek doživi. 17. Razodetje se je predajalo najprej ustno. Toriščče, kjer so se izročila oblikovala, je bila družina in bogoslužje. Dogodki, o katerih se je pripovedovalo, imajo pomen tudi za sedanjost in vsebuje obveznost tudi za sodobnike. Tako so se ustvarjale verske izpovedi, ki so tolmačile zgodovino iz- voljenega ljudstva v njegovem razmerju do Jahveja. Zato imajo božje besede in dela trajno vrednost. 18. Prve oblike izročila so pesmi, prispodobe, izreki in izpovedi vere, ki so bile pozneje deloma zapisane. Ustno in pismeno izročilo vplivata med seboj drugo na drugo in drugo drugo nadzirata. Ustno izročilo živi in sprejema trajno obliko kakor pismo. Izročilo se je bogatilo z novimi božjimi posegi, ki jih je izvoljeno ljudstvo ponovno tolmačilo in vse globlje umevalo. Pripovedovanje, branje in razlaganje pred občestvom podanašnjujc prejšnja božja dela in tako vodi božje ljudstvo „danes“ (Ps 94, 7) k soočenju z božjim pozivom. 19. Tudi novozavezno razodetje se je prenašalo z izročilom. Najprej je bilo Jezusovo pridiganje, nato ustna izročila, ki so nastala v posameznih cerkvenih občinah po Jezusovem vstajenju, in končno pisano izročilo. Kar je Jezus oznanjal, sc je uporabljalo v novih prilikah, a tako, da je izročeno ostalo vedno nedotaknjeno. Razno potrebe v začetku Cerkve (misijon, katcheza, služba božja in polemika) so vplivale na izbor gradiva in njegovo obliko. Ta proces izrodila in razlaganja je trajal nekoliko desetletij, a nanj so vplivali učenci, apostoli, preroki, učitelji in cerkve v Jeruzalemu in Antiohiji-Dokler je izročilo hodilo skozi mesta in čas in privzemalo razne oblike, ni nikdar izgubilo na stvar-nos1!, ki jo je nosilo, ker je bilo Pod nadzorstvom apostolov. S časom je bilo večidel postavljeno v Posamezne spise, ki so bili pozneje zbrani v knjigo, sveto pismo. 20. Starozavezno izročilo vodijo 'n ravnajo obljube, ki so bile dane Adamu, Noetu, Abrahamu, Izaku in Jakobu ter skozi mnoga božja dela vodijo k izpolnitvi. Novo-zavezno izročilo izhaja iz tega naj-večjega dejanja. Kristus je namreč Prižel, in obljube so se izpolnile... Večjega dogodka ni mogoče pričakovati. Preostane samo še popolno razodevanje tega, kar je rečeno že v Kristusovem razodetju. Preroki 21. Vzporedno z zgodovinskimi deli, v katerih se je Bog razodeval, je tudi dvigal ljudi, po katerih je ta dela tolmačil. Ne samo dela, ampak tudi po ljudeh govori Bog. Ti ljudje so se imenovali vidni. božji ljudje ali preroki. Govo-rijo v imenu Boga. Bog jih je izbral, oddelil od drugih ljudi in hotel, da so v resnici pooblaščeni Pravi tolmači. Oni so usta, skozi katera Bog govori in nosilci božje besede. Nad njo bde in z njo ravnajo. Pazijo, da se ne ponareja in izročajo jo drugim. Tudi Kristus Je prerok, toda večji od vseh. 4-Postoli 22. Bog je hotel, da se to, kar razodel za odrešenje vseh narodov, zvesto čuva in predaje vsem ‘Judem. Zato je Kristus izbral apo- stole, jih poslal kot priče razodetja in jim zapovedal, da oznanjajo blagovest vsem. Njihova beseda je božja beseda. Oni so nosilci vsega, kar so od Kristusa prejeli in kar jih je naučil Sveti Duh, „Duh resnice“, ki ga je poslal oče in Jezus. Sveti Duh je prišel na apostole, bival pri njih in jih kot prva priča uvedel „v vso resnico“ (Jn IG, 13). Usposobil jih je, da so videli to, česar drugače ne bi mogli videti. Sveti Duh in apostoli pričajo za Jezusa, toda tako, da v besedah apostolov prihaja do besede Sveti Duh. V apostolih se Kristusovo razodetje nadaljuje in s smrtjo zadnje „priče“ završuje. 23. Apostoli so to razodetje kot „dobri zaklad“ (2 Tim 1, 12-14; IT im 6, 20) predali svojim naslednikom, da ga „zvesto čuvajo, razlagajo in razširjajo“. Nasledniki ne morejo ničesar novega dodajati. Zaradi tega mora njihovo pridigo-vanje vedno ostati istovetno z oznanjevanjem apostolov. To istovetnost čuva Sveti Duh, ki je razodel apostolom „vso resnico“ (Jn 16, 13) in nadaljuje življenje in delovanje v Cerkvi. Vsako poznejše pridiganje v Cerkvi ima v apostolski pridigi svoje merilo. Razodetje se ne more povečati. Njegova resnica ostaja vedno ista, more pa se s časom jasneje spoznati. Razodetje ni mrtvo, ampak živo. Polno moči in svežine je kakor v dobi apostolov. (Dalje prihodnjič) SLOVENSKI ZAVOD V RIMU „Desetletna potreba za višjo vzgojo duhovnikov. — Enakopravnost z drugimi katoliškimi narodi — Simbol, zahvala za vero, zaupanje v bodočnost. — Spomin na domovino.“ (Iz pisma slovenskih škofov) O Slovenskem zavodu v Rimu je bilo objavljenih že več člankov, ki so prikazali njegovo naravo, opozorili na razne hibe in tudi na nevarnosti. Kaj menijo o njem slovenski škofje, ki nosijo pred Bogom, Cerkvijo in narodom odgovornost za vero rojakov, nazorno povedo uvodne misli. Prav na kratko bi rad podrobneje analiziral posamezne trditve in prikazal njihov konkretni obraz, da bi mogel bralec na tej osnovi lažje razsoditi potrebo nove ustanove v Rimu. Zakaj graditi slovenski zavod ravno v Rimu? Podobno vprašanje si je verjetno stavil vsakdo, ki je bral o njegovem nastanku. Saj bi zavod bolj potrebovali doma kot pa v mestu, kjer jih je že nad 110. Razlogov je več, da ne rečem veliko, in jih je mogoče uvrstiti v tri skupine: Slovenik je potreben za priznanje polnoletnosti slovenske Cerkve, za enakopravnost našega naroda z drugimi v središču katoličanstva in bo obenem spomenik vere današnjih slovenskih vernikov. POLNOLETNOST SLOVENSKE CERKVE Ko je Slomšek prestavil sedež lavantinske škofije v Maribor, je bila ena izmed njegovih glavnih želja: ustanoviti mariborsko bogoslovje. Brez njega bi škofija ne bila popolna, temveč bi zavisela od drugih, v glavnem od nemških semenišč, ki bi dajali našim bogoslovcem nemško vzgojo. Z ustanovitvijo mariborskega semenišča pa je Slomšek zagotovil našim duhovnikom teološko vzgojo v slovenskem duhu. V višjih teoloških študijah pa smo še vedno zaviseli od nemških cerkvenih univerz. Šele škof Missia, doma iz okolice Ljutomera in poznejši nadškof kardinal v Gorici, se je poizkusil osamosvojiti tega duhovniškega pod-Icžništva s tem, da je poslal nekaj študentov v Rim (A. Ušenič-nik); temu zgledu so sledili še drugi. Ustanovitev ljubljanske teološke fakultete je bil pri tej samoosvo-jitvi seveda velik korak naprej. Delo še ni končano, a počasi le dozorevajo narodne verske ustanove, ki so potrebne za zrelo delovanje slovenske Cerkve. Za višjo izobrazbo mladih duhovnikov že več desetletij ne zadoščajo škofijska semenišča. Nekaj duhovnikov je treba poslati na druge svetovne univerze, da se tam seznanijo s teološkimi strokovnjaki in od blizu spoznajo svetovni napredek teološke — filozofske vede. V ta namen imajo večji narodi svoje zavode v vseh večjih cerkvenih univerzah sveta, npr. v Parizu, Rimu, Louvainu, Innsbrucku, Salamanki itd. Med vsemi središči je seveda na prvem Rim, kjer je trenutno okrog 110 zavodov, v katerih živijo študentje, ki obiskujejo papeške univerze in druge fakultete: Gregoriano (1552), Lateran (1773), Urbani-ano (Propaganda) (1627), Ange-licum (1580), Anselmianum (1687), Antonianum (1933), Sa-'esianum (1940), Cerkvena glas- bena akademija (1911) in Inštitut za krščansko arheologijo (1925). Slovenci nimajo nikjer lastne hiše za svoje duhovnike, temveč črpajo znanost po svetovnih teoloških središčih. Nekatere smo pošiljali v Germanik, kar bo ostalo še naprej; pred nekaj leti smo si dosegli dve mesti v zavodu De Propaganda Fide. Obenem pa se vedno bolj veča število duhovnikov, ki gredo na do-polnjevalne študije šele po posvečenju. Vse kaže, da se bo število teh duhovnikov še večalo. Ti duhovniki so bili gostje pri drugih ljudeh; njihovi predstojniki so bili tujci, med tem ko so gojenci drugih narodov lahko uživali domačnost svojih predstojnikov. Iz tega ne sledi, da bi morali v vseh kulturnih središčih imeti svoj za- Msgr. dr. Jezernik, prorektor Slovenskega zavoda v Rimu vod; pač pa je nedvomno zelo primerno, da ga imamo v najvažnejšem središču, kot ga ima večina katoliških narodov. Zakaj ravno v Rimu? Rim je danes največje kulturno središče krščanstva, sedež Kristusovega namestnika, kjer se križajo vse silnice krščansko dejavnosti. Ker Slovenci ne bomo mogli tekmovati z drugimi narodi, je primerno, da si zagotovimo takšen zavod v Rimu. Zgodovinski pregled zadnjih let jasno kaže, da so naši škofje v glavnem pošiljali največ študentov, bogoslovcev in mladih duhovnikov na rimske papeške univerze. Število je v zadnjih letih stalno rastlo; zato je kazno, da je prišel res primeren trenutek za pogumno gradnjo lastnega zavoda, kjer se bodo mladi slovenski duhovniki nemoteno poglabljali v teološko vedo kot slušatelji papeških univerz. Stanovati v lastnem zavodu ne pomeni, da se moraš omejiti na slovenske probleme; v središču bodo naši mladi duhovniki prišli v živ stik z zgodovino in s sedanjostjo, z najvišjimi cerkvenimi ustanovami in z najširšim mednarodnim krogom sobratov, kar jih bo umsko in duhovno obogatilo in usposobilo, da bodo mogli vsaj do neke meje misliti in presojati v svetovnem merilu. Obiskovali bodo razne papeške univerze in bodo tako v stiku z raznimi teološkimi tokovi. Doma pa bodo našli poleg vsega še prijetno slovensko družbo in ozračje, ki jih bo poživilo in jim dalo novih moči. Kdor 'je prebil nekaj let v tujem svetu, ve. kakšen dar božji je tak dom. Da bi stanovali in iskali vedno mesta v drugih zavodih? Ta postopek danes ni več običajen v Rimu, ker si noben ravnatelj ne želi na stanovanjc in v vzgojo gojencev drugih narodnosti, saj se jezikovno in psihološko ne ujemajo z njegovim ustrojem. Podobne izjeme delajo le v izrednih primerih, kot je bilo npr. v vojnem času. V nekaj letih pa so se stvari spet uredile. Ko je šlo za prvega slovenskega duhovnika po vojni, ga ni hotel sprejeti noben slovanski zavod, vključno hrvaški, še manj pa drugi, šele po dolgem iskanju in po osebnih stikih je bil sprejet v Collegio Damasccno. Prav tako je bilo treba čez nekaj let trkati na 15 vrat, da smo dobili prostor za 5 duhovnikov, a tudi tokrat nam jih ni odprl narodni zavod, ampak redovna hiša Krščanskih Bratov. Ako je treba pošiljati duhovnike na višji študij v Rim, kar je prav gotovo potrebno, potem nam pač ne preostaja nič drugega, kot. da se odločimo za svoj zavod in ga čimprej zgradimo po zgledu drugih narodov. ENAKOPRAVNOST Z DRUGIMI KATOLIŠKIMI NARODI Pismo škofov govori o enakopravnosti Slovencev z drugimi narodi v večnem mestu. Prav malo narodov se more ponašati s 1200- letno zgodovino krščanstva. A prav ti imajo v Rimu že lepe zavode, ki so bili v zgodovini večkrat pljuča njihovega verskega življenja. In mi Slovenci, ki smo prcvihrali tako razburkana stoletja? Nismo si zagotovili pravočasno prostor za naš verski čolniček v rimski luki katoliških narodov! Da bomo pravilno razumeli enakopravnost naroda, sc je treba vprašati in odgovoriti, kaj delajo drugi narodni zavodi v Rimu. Šele potem bomo videli, kaj bo v bodočnosti Slovenik za nas storil in kaj nam bo pomenil. V Rimu je trenutno okrog 50 raznih narodnih zavodov, kjer stanujejo bogoslovci in duhovniki ter obiskujejo razne papeške univerze. Zavod torej ni isto kot univerza, ampak je samo stanovanjska hiša, kjer pod vodstvom domačih predstojnikov, ki jih posredno ali neposredno imenuje apostolski sedež, stanujejo in študirajo, v šolo Pa hodijo na zunanje univerze. Poleg tega je približno 65 redovniških zavodov, kjer živijo redovniški bogoslovci ter hodijo na iste univerze. V Rimu torej obstoja nekako 110 zavodov. Skoraj vsi zavodi so bili ustanovljeni v zadnjih 100 letih: ameriški 1895, ar-nienski 1883, belgijski 1844, francoski 1853, poljski 1866, španski 1892, ukrajinski 1897, hrvaški 1901. Od katoliških Slovanov ga 'majo vsi, razen nas Slovencev; Ukrajinci imajo poleg zavoda še zgodovinski inštitut in malo seme- nišče. Z ustanovitvijo Slovenika bi zamašili to vrzel. Kaj delajo rimski zavodi in kakšno bo Slovcnikovo poslanstvo 1. Ena izmed glavnih nalog je nuditi možnost, da študentje obiskujejo papeške univerze in se spopolnjujejo v teološki in filozofski vedi, spoznajo Rim in se povežejo med seboj. 2. Rimski zavod ugotavlja uradno prisotnost naroda v rimski cerkveni kuriji in ga predstavlja pri njenem vsakdanjem življenju. Med letom je več priložnosti, ko se snidejo narodni predstavniki pri raznih slavjih, katera nudijo lepo priliko za medsebojno spoznavanje in informacije. Težko pa je ceniti narod, ki ni navzoč in kaj lahko zaključijo, da ne obstoji. Večkrat se je zgodilo, da smo morali razlagati, kje je Slovenija in kako živimo. Italijani nas večkrat zamenjajo s Slovaki. Kuriji tega pač ni mogoče zameriti, saj do ustanovitve Slovenika v vsakoletnem obširnem letopisu svetega sedeža slovenskega imena sploh ni bilo'. Ko smo nesli prvič svečo sv. očetu za svečnico nas sploh ni bilo na seznamu; prihodnje leto pa so drugi imeli za pravo čudo, ko je med drugimi zazvenelo tudi slovensko ime, in so povpraševali po podrobnostih. Poznali so nas le zgodovinarji. Še hujše je bilo, kadar so bila mednarodna zasedanja ali so delali načrte za svetovne kongrese. Slovencev ni bilo nikjer in zato se za nas niso zmenili. Ako pa so razpravljali o nas, je bilo to brez prisotnosti in so sklepali večinoma po tistem, kar so o nas drugi poročali. Kongregacija za semenišča je npr. pred leti izdala zgodovinski pregled vseh semenišč. O slovenskih je dal informacijo tuj prelat. Tako se je zgodilo, da je pri slovenskem semenišču naveden naslov v hrvaškem jeziku, med tem ko je knjiga v latinščini. Z ustanovitvijo in življenjem Slove-nika se kaj takega ne bo več zgodilo. ZA ZGODOVINO 3. Življenje rimskih zavodov logično vodi k zbiranju zgodovinskih podatkov o cerkvenem razvoju istega naroda. Vsak narod ima več ali manj polno zbirko cerkvene zgodovine, življenjepise svojih rojakov, opis dogodkov, zadnjo kroniko, da more osvetliti obiskovalcem svoje življenje. Včasih je treba pozabiti na boječnost in pokazati svojo kulturo in versko imetje drugim. V zadnjem svetovnem viharju so posamezni zavodi nabrali cele omare snovi, ki bo važna za bodoče zgodovinarje in so ga znali spretno uporabljati v svojo korist. Slovenci tega nismo storili, kar bo za naše bodoče .zgodovinarje velika vrzel. Nekateri zavedi so bili ustanovljeni ravno za časa silnih verskih težav. Nemški 1552, angleški 1578, litvanski 1948, škotski 1600. Katoličani na- vedenih dežel so čutili, kakšno uteho bodo dobili v uri. preizkušenj pri Petrovem nasledniku. 4. Zbor 50 ravnateljev narodnih zavodov, ki poznajo dobro domače razmere, nudi lepo priložnost za medsebojne informacije in razna posredovanja. Birokratska pot se večkrat silno vleče in zgublja v neskončnosti. Zato je bolje najt’ neposredne stike. Ako bi imeli Slovenik že pred 50 leti, ali 100 leti, bi danes naše ime bilo bolj znano. 5. Rimski arhivi hranijo veliko število dokumentov, iz katerih zasije zgodovina narodov v novi luči. Te dokumente je treba zbrati, jih preštudirati in objavljati. V okviru rimskih zavodov sveti cerkveni zgodovinski študij rimskih arhivov. Slovenci ne moremo misliti na poseben zgodovinski inštitut v večnem mestu. Pač pa je gotovo, da je tukaj še veliko naših dokumentov, ki jih še nihče ni poiskal in preučil. Kdo se bo pod-stopil dela? V New Yorku so začeli zidajati Studia Slovenica, ki so pokazala ameriškemu svetu že precej strani naše narodne zgodovine. Romunski duhovnik objavlja periodično vse rimske dokumente, ki govorijo o Romuniji V okviru &lovenika bo mogoče ustanoviti zgodovinski inštitut, ki bo mogel biti vključen v slovensko teološko fakulteto v Ljubljani in ki bo prevzel to nalogo. V Rimu jo trenutno 10 univerzitetnih profesorjev. Lepa moč, ki bi prav gotovo dala svoj delež, ako bi prišlo do organskega zgodovinskega inštituta v Rimu. 6. Rimski zavodi nudijo oporo vsem rojakom, ki potrkajo na vrata. Vsakdo naleti na prijazno domačo besedo. Pri večkratnih obiskih v Rimu bi naši nadpastirji vedeli, kam se zateči, kje bi lahko nemoteno sprejemali obiske, kje se pogovoriti o perečih vprašanjih. Zdaj se morajo naši škofje zadovoljiti z malimi sobicami v rimskih gostiščih. Res, da jim je to v čast in nam dajo dober zgled v skromnosti. A človek se vpraša, ali ne bi mogli slovenski katoličani, ki so s svojimi žulji in denarjem pomagali graditi drugim, zgraditi tudi sebi zavod v Rimu, kjer bi tudi naši škofje ob priliki obiska v Rimu našli primerno stanovanje in topel kotiček. SPOMENIK VERE Ako je Slovenik znak naše verske polnoletnosti v nekem bistveni olement, ki dopolnjuje strukturo slovenskega katolicizma, bo obenem trajen spomenik naše vere. Ob 1200-!ctnici pokristjanjenja bo pač vsak veren Slovenec pomislil, kakšna milost je zanj, da je bil rojen, da je živel in upa. da bo tudi zaključil svoje življenje v svoji veri. Milost, ki si jo le 8 težavo predstavljamo ter doumemo njeno vrednost. Kolikokrat nam je v težkih urah, morda v bipu obupa, razsvetlila življenjsko pot. Dosti, da se spomnimo pretekle vojne vihre ali dalje nazaj kmečkih uporov. Koliko solza je obrisala vera, koliko joka je potolažila Kristusova obljuba. Spomenik našim duhovnikom, ki so znali brisati solze trpečim materam, tolažiti vdove in sirote, prižigati pogum fantom in možem. Kjer ni bilo več slovenskega duhovnika, je klonil tudi naš narod. Kjer pa je ostal, molil in delal naš duhovnik, tam se je ohranila tudi slovenska beseda. Nai bi slovenski zavod v Rimu še bolj poglobil Kristusovo besedo v dušah naših duhovnikov, - s katerimi je živel in trpel, delal in tudi umiral naš narod — naj bi poglobil njihovo znanost in tesneje povezal s skalo resnice, da bi še v bodočo svetili, bodrili in ohranili slovenski narod pri življenju. Od več strani prihajajo vznemirljive novice o rasti in bolezni našega narodnega telesa. Nekateri menijo, da so odkrili prve znake neozdravljive bolezni in sc bojijo za njihov obstoj. Slovenik je znak zaupanja v bodočnost in nosilec idealov. Slovenski narod je večkrat padel na dolgi križevi poti, a je vedno tudi vstal. Slovenik naj bi bil spomenik današnjo katoliške zavesti, ki se ne boji bodočnosti, ampak z zaupanjem gleda v prihodnja stoletja ter bi rada bodočim rodovom le olajšala življenjsko pot. Msgr. dr. Maksimilijan Jezernik Gradbena dela so bila do srede oktobra v toliko dovršena, da se je moglo vseliti vodstvo in bogoslovci (44) in je bilo novo bogoslovje odprto 15. oktobra. Zvečer je opravil v stolnici službo božjo gospod pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Naslednji dan se je pričel pouk. — Slovesna blagoslovitev se je preložila na 24. november, ko so bila v notranjosti vsa dela povsem dovršena. V stolnici se je vršila slovesna koncelebrirana sv. maša, ki so jo opravili mariborski škof Maksimilijan Držečnik, ljubljanski nadškof dr. •ložef Pogačnik, graški škof dr. Jožef Sehoiswohl, koperski apostolski administrator škof dr. Janez Jenko, ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič, mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič in dekan Teološke fakulteto dr. Vilko Fajdiga. Pridiga mariborskega škofa v stolnici častiti sobratje škofje, duhovniki, redovniki, bogoslovci, dragi verniki! Obnovitev mariborskega bogoslovja je za mariborsko škofijo in mesto Maribor važnega zgodovinskega pomena. Danes se bomo zahvalili Bogu, da smo mogli v kratkem času, manj kot v enem letu, zgraditi novo bogoslovje kot nadgradnjo mariborskega stolnega župnišča. V novo zgradbo so se že pred enim mesecem vselili trije letniki mariborskega bogoslovja in pričela so sc bogoslovna predavanja. Ker pa v notranjosti še niso bila vsa dela izvršena zaradi nepredvidenih in težavnih gradbenih del, smo slovesno blagoslovitev in proslavo otvoritve obnovljenega bogoslovja preložili na današnji dan. Veseli me, da ob tej priliki lahko pozdravim v mariborski stolnici poleg bogoslovcev in profesorskega zbora tudi vse slovensko škofe, nadalje graškega gospoda škofa, našega dobrega soseda, ki nam je z izdatno pomočjo pomagal pri gradnji bogoslovja, za kar mu izrekam posebno zahvalo. Zahvalo moram izreči tudi vsem dobrim vernikom mariborske škofije, ki so se v veliki večini župnij velikodušno odzvali mojemu povabilu. Med njimi se je odlikovala tudi stolna župnija. Zahvalo moram izreči tudi mednarodni dobrodelni organizaciji Caritas v Rimu. Končno se zahvaljujem našim svetnim oblastem, ki so pokazale popolno razumevanje za to važno zadevo, in dale potrebno gradbeno dovoljenje, zlasti pa da so nas oprostili davka na zbrane darove. Največjo zahvalo moramo izreči Bogu, ki je naše delo blagoslavljal, da se je moglo v tako kratkem času dovršiti. Sveto pismo pravi: „Ako Gospod ne zida hiše, zastonj delajo tisti, ki jo zidajo.“ Prav gotovo bi bil naš človeški trud zastonj, če bi ne bilo očitne božje pomoči. Ta božja pomoč, ki smo jo dan na dan čutili, tudi potrjuje, da je delo, ki smo ga podvzeli in srečno dovršili, Bogu dopadljivo ter za mariborsko škofijo nad vse potrebno. Pogled v preteklost To dokazuje tudi bežen pogled v preteklost, v zgodovino mariborskega bogoslovja, kar osvetljuje tudi zgodovinski pomen obnovitve mariborskega bogoslovja. Škof Slomšek je po velikih naporih uspel, da je ob prenosu škofi iškega sedeža iz št. Andraža v Maribor ustanovil v Mariboru (1850) tudi bogoslovje za mariborsko škofijo. Slomšek je ob tej priliki ves Prevzet od navdušenja dejal: „Trije kraji v naših deželah so meni naj-b°lj pri srcu: Oglej, zibelka krščan-stva naših dežel, od koder so prihajali prvi glasniki krščanstva v slovenske dežele. Drugič Solnograd, od koder so prihajali blagovestniki na Koroško s škofom sv. Modestom na čelu. Tretje mesto pa je Maribor, ki bo odslej postalo 3. drevesnica, ki bo vzgajala za obsežno lavantinsko škofijo vedno nove naraščaje Kristusovih apostolov. Ves prevzet vzklika z besedami sv. pisma: „O globočina modrosti in vednosti božje, kako neizsledljiva so njegova pota; kajti kdo je bil njegov svetovalec, ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu vrnilo ? Kajti iz njega, po njem in v njem je vse, njemu hvala in čast na veke.“ Gledal je v duhu, kako se bo iz mariborskega bogoslovja odslej razlival najobilnejši blagoslov na vso škofijo in preko njenih meja. Slomšek sc v svojem pričakovanju ni varal. Iz mariborskega bogoslovja je do 1. 1942 prišlo 99D novomašnikov, povprečno 12 na leto. Največje število je bilo 35 novomašnikov leta 18G7. Med njimi so bili odlični in znameniti možje, ki so globoko posegli ne le v versko, ampak tudi v javno in kulturno življenje našega ljudstva. Med njimi so bili pesniki in pisatelji in tudi znanstveniki, s katerimi bi se lahko ponašala vsaka bogoslovna fakulteta. Med njimi naj omenim samo dva: prof. dr. Franca Kovačiča, zgodovinarja in filozofa, ter prelata dr. Matija Slaviča, ki sta bila 1. 1918 kot izvedenca na mirovni konferenci v Parizu ter pripomogla s svojim delom, da je bilo Prekmurje priključeno naši domovini. — Toda, kar je najvažnejše — iz mariborskega bogoslovja so prihajali duhovniki v ogromni večini Slomškovega duha, vzeti iz našega ljudstva, iti so se posvetili delu za duhovni blagor našega ljudstva, po načelu: iz ljudstva za ljudstvo. Oznanjali in ohranjali so našemu ljudstvu nele vero, temveč bili tudi trdna obramba naše severne meje. — Skratka, mariborsko bogoslovje je v polni meri izpolnilo nade ustanovitelja Slomška. Leto 1941 Leta 1941, ob začetku druge svetovne vojne, je bilo mariborsko bogoslovje nasilno ukinjeno. Tudi po končani vojni ga ni bilo mogoče obnoviti. Takrat smo se zatekli v Ljubljano, ki je že med vojno in vsa leta po vojni nudila zavetje mariborskim bogoslovcem. Zato ji bomo ostali vedno hvaležni. V tem času je bilo posvečenih 154 duhovnikov, povprečno 6 na leto. Zaradi pomanjkanja prostora v Ljubljani je bilo nujno potrebno nekaj ukreniti. Dolgo časa nismo mislili na to, da bi se v Mariboru kaj obnovilo. Toda božja previdnost je hotela, da je Slomškova ustanova na novo zaživela, da bi nadaljevala svoje duhovno in kulturno poslanstvo. Vkljub mnogim pomislekom, dvomom in ugovorom smo se tega dela lotili kot edine možnosti in ga v nepričakovano kratkem času izvršili. Globoko smo prepričani, da je to božje delo, kajti „če Gospod ne zida hiše, zastonj delajo tisti, ki jo zidajo.“ Mi nismo delali zastonj, ker je bil Gospod z nami. Slomšek je pred 109 leti podal program za bodoče delo maribor- skega bogoslovja, ki je še danes veljaven. Slomškov program 1. Naglasil je, da mora novo bogoslovje graditi na trdnem temelju vere. „čakajo nas težke preizkušnje,“ je dejal v preroškem duhu. „Te preizkušnje bomo mogli prestati le, če bomo trdni v veri.“ Zato naroča, naj se vzgoja bogoslovcev opira na študij sv. pisma in cerkvenih očetov. S študijem pa se mora združevati molitev in premišljevanje sv. pisma. Podobno je naglasil tudi II. vatikanski cerkveni zbor. Nadalje je dejal, da bodo bodoči duhovniki zdravniki svojega ljudstva, duhovni zdravniki, spovedniki. Zato morajo biti dobro poučeni v moralnem bogoslovju. Pa tudi njihovo življenje mora odsevati krščanska nravna načela zato morajo študij krščanske nravnosti združevati s samovzgojo, z zatajevanjem samega sebe in z vajo v krepostnem življenju. Za obrambo pravic Cerkve je potreben bogoslovcem študij cerkvenega prava. Za vodstvo duš, ki je umetnost vseh umetnosti, pa temeljit študij pastoralnega bogoslovja. 2. Slomškov program je bil zares sodoben in je še danes veljaven. II. vatikanski cerkveni zbor dodaja temu programu le nekatere točke: Bogoslovci morajo po modroslovni izobrazbi poznati duh našega časa, da bodo tako pripravljeni za razgovor z ljudmi današnje dobe. — Sveto bogoslužje je treba imeti za prvi in nujni vir krščanskega duha, za- to morajo biti bogoslovci dobro poučeni v sv. bogoslužju, katerega središče je obnavljanje velikonočne skrivnosti. Končno je treba bogoslovce vzgajati v ekumenskem duhu, ljubezni do ločenih bratov, da bodo radi delali za edinost kristjanov in končno še v misijonskem duhu. Odlok II. vatikanskega cerkvenega zbora naj bo vodilo vsega delovanja obnovljenega mariborskega bogoslovja. 3. Naše obnovljeno bogoslovje bo imelo le tri letnike. Prvi trije letniki se bodo še nadalje šolali v Ljubljani. Obnovljeno bogoslovje ima pred starim to prednost, da je tesno povezano z ljubljansko bogoslovno fakulteto, da tvori del te fakultete. V Ljubljani bomo imeli skupnega kanclerja, ljubljanskega gospoda nadškofa, skupnega dekana, Pač pa bo imelo mariborsko bogoslovje ravnatelja semenišča. Ta povezava nam daje jamstvo, da bo delovanje mariborskega bogoslovja v bodočnosti še lažje izpolnjevalo svoje duhovno poslanstvo, ki ga je Pred 109 leti tako mojstrsko začrtal božji služabnik Slomšek in dopolnil H. vatikanski cerkveni zbor. Naj zaključim z besedami božjega služabnika Slomška: „In sedaj izročam v tej slovesni ‘mi najdražji vrt cele naše škofije vaši skrbi in negi, častiti gospodje Predstojniki in profesorji, ta z velikim trudom in mnogimi žrtvami ustanovljen zavod, da postane drevesnica čednosti in znanosti za ljubo uiater škofijo Lavantinsko, ki za- služi vso našo ljubezen in požrtvovalnost. Srečna rešitev te visoke in važne naloge je častna zadeva za učitelje in učence, da ne bo mogel kdo posmehljivo reči: Začeli so zidati, pa niso mogli dokončati. Skrbno in obzirno rabite viničarski nož, da v kali in dosti zgodaj odrežete vse divje poganke slabega nagnjenja, ki se ne ujema z značajem služabnika Kristusovega. Sadite neumorno v dragoceno zemljo te nadepolne mladeži same zveličavne znanosti, skrbno se ozirajte na srce in razum; zalivajte pa tudi marljivo dragoceno setev z roso pobožnosti, spominjajoč se besed apostolovih: Ne-que qui plantat...“ Po končani maši in zahvalni pesmi so šli koncelebranti, duhovniki in verniki v novo bogoslovje, kjer je mariborski škof blagoslovil novo hišo in novo semeniško kapelo. Sledila je akademija, ki so jo priredili bogoslovci, za tem pa skupno kosilo škofov, članov stolnega kapitlja, profesorjev Teološke fakultete, zastopnikov gradbenega podjetja in bogoslovcev. Po pozdravu mariborskega škofa so k slovesnosti blagoslovitve spregovorili še ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, graški škof (v latinskem jeziku), dekan Teološke fakultete dr. Fajdiga in rektor ljubljanskega bogoslovnega semenišča dr. Oražem. SEDAJ TUDI SOVJETI PRIZNAVAJO KRISTUSA Sovjetski zgodovinarji priznavajo, kar so še 1. 1961 tajili: Da je Kristus v resnici živel. Prej so namreč trdili, da je Kristus samo mit, legendarna oseka, ki v resnici nikdar ni živela. Lansko leto pa je v reviji „Znanoit in religija“ zapisal član Sovjetske akademije znanosti Skaskin med drugim tole: „Površno lotevanje osnovnih vprašani vere, enoličnost in umsko siromaštvo v namišljenem pobijanju religije ter nepoznanje življenja in vernikov so značilnost za čo'očeno vrsto ILerature, ki ji je re i:,ija (na prvem mestu krščanska) neumnost. Naivno bi bi'o cd te literature : ah-tevati naj sc sklada z današnjo znanstveno ravnijo in z družbenimi zahtevami.“ Ta kritika ne predstavlja le Ska-skinovega zasebnega mišljenja; je namreč izraz sta’iščča, ki ga zavzema sodobna sovjetska znanost. Doslej je pri njenem boju za širjenje ctrizma veljala trditev, c'a Kristus sploh r.i živel za osnovno ‘dogmo’. Zdaj pri nava, da je živel, skuša pa na razne načine dokazati, da krščanstvo s svojim naukom o Kristusu rima prav. Toda takšni poskusi so spri"o neizbrisnih sledov, ki jih krščanstvo kot vera v križanega in poved anega Kristusa in kot življenje iz Njega pustilo v zgodovini, tabo tvegani, da se je proti koncu 19. stoletja rešca-terim nevernim mislcrcm ve j zdc'o najbolj preprosto, da Kristusa napravijo za mit. Kajti drugače se človek za Tete v strašen klopčič težav, kako si je mogoče razlagati takšen ve'ikanski preobrat, ki sc je izvršil v razmeroma tako kratkem ča-cu, in sicer brez slehernega nasilja c strani krščanstva, v tedanjem svetu, čim je nastopil Kristus. Ali je verjetno, da bi apostoli in tisočeri in tisoče i kristjanov žrtvovali življenje za izmišljotino? In polno drugega, kar bi bilo treba razložiti, Hugo Wast ! XIII. Česar niso oči nikdar videle 'Nad ogromnim mestom, ki ga je ros Silberstein imel za Babilon iz prerokb, je zacvetela čudovita pomlad evharističnega kongresa. Lahko preteče čezenj tisoč let sleparij kakor hudournik blata, toda nikdar ne bo izbrisano božje znamenje, ki ga je evharistični kongres vrezal v srce tega mesta. Ne v apostolskih časih, ne v katakombah, ne v križarskih vojskah niso oči videle, ne ušesa slišale takih izpovedi skupne vere, kakor so prekipevale tiste dni po začudenih cestah neizmerne argentinske prestolnice. Kajti Buenos Aires, ki pozna vse vrste grehov, je po nekem čudnem usmiljenju nedolžen greha bogokletstva, ki je zastrupilo druge narode. Za pet dni se je ustavilo trgovsko, politično in družabno življenje. Mesto ni imelo ne radovednosti, ne «asa za druge reči kakor za versko ■slovesnost. Bili so žareči dnevi, noči obsijane z jasnimi zvezdami, prijateljstvo v vseh neznanih rokah, sladkost na grenkih ustnicah, nalezljiva gorečnost v ozračju. Vihrale so zastave vseh narodov in nad vsemi vrati je Pil kakor edino znamenje en sam grb. Buenos Aires je bil te dni poln milosti. Stotine zvočnikov so po središču razglašale navodila, poročila, prošnje, govore, speve. V Palermskem parku se je ponosno dvigal ogromni križ, ki se je zdelo, da je pognal iz vrta in vzcvetel kakor Aronova palica. Tisti večer, ko je prišel kardinal, papežev odposlanec, so vsi, celo ljudje najmočnejšega duha čutili, da jfe njihova malomarnost le smešno pretvarjanje in so pustili, da jih je odnesel vrtinec milijonov s seboj. Mauricio Kohen se je pokoril neubranljivi roki, ki ga je gnala v pristanišče. Neštevllna množica je polnila obe strani cest, po katerih bo šel nenavadni poslanik kralja brez vojske. Prvič v zgodovini Cerkve je papež pošiljal svojega lastnega državnega tajnika čez Ocean. Mauricio Kohen, obrezan v sinagogi, krščen v stolnici, neizprosni sovražnik katolištva, se je s hladno in sovražno radovednostjo udeležil slovesnosti ob izkrcanju kardinala. čigar prikazen na poveljniškem mostu parnika je množico clektrizirala. Ni občudoval veličastja, ki je sijalo s kneza v škrlatu. Ni se priklonil kakor večina množice pod prižem, ki ga je vihtela v zraku njegova bleda, posvečena roka. In z nejevoljo je poslušal tisti zvočni glas, ki je v odlični kasteljanščini, s sladko italijansko izgovarjavo, pošiljal nad mesto in nad svet po sto tisoč zvočnikih besede, krilate kakor molitev: „Glasnik božjega miru, ki ga svet ne more dati... Naj nobeno srce ne presliši klicev srca Kristusovega... Nad našimi čustvi plava upanje, to upanje je molitev... V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha... “ Tihe solze so drle po licih sto in stotisočev. Buenos Aires se je sklanjal nad svoje lastno srce, da bi se potopil v občudovanje nad srečanjem s samim seboj, pod blagodejnostjo papeževega blagoslova. Mauricio Kohen se je žalosten kesal zaradi svoje radovednosti in premišljal o breznu, ki ga je ločil od te vere. Ni bilo mostu, da bi prišel čezenj na tem, ne na drugem svetu. Bronasti glasovi z zvočnikov so ga glušili. Zastave, grbi, slavoloki, vojaške godbe, vse to je v njegovem srcu vzbujalo jezno žalost. Pobegnil je v Tamarino hišo, daleč od središča mesta. Tamara mu je povedala molitev iz Danijelove knjige: „Poslušaj, Gospod, molitev svojega služabnika in njegove prošnje. Obrni svoj obraz zaradi samega Sebe nad svoje zapuščeno svetišče. Ozri se na mesto, nad katerih! šo klicali tvoje ime, da ne bomo pošiljali svojih molitev pred te zaradi naše pravice, ampak zaradi veličine tvojega usmiljenja... Gospod, poslušaj in stori.. . Ne obotavljaj se zaradi samega sebe, zakaj tvoje iihc so klicali nad mestom in nad tvojim ljudstvom...“ Mauricio ni odgovoril nič. Tamara je pustila preroke in z gibčnostjo, ki je lastna njenemu rodu in tako lahko preskakuje iz molilVe na kupčije, mu je rekla: „Ali si videl tečaje zlata v Londonu? Poglej to poročilo!“ „Zlato je v Londonu začelo padati. Pada že tri dni. Z 22 šilingov za funt je poskočilo nenadno na 160 in spet so ga začeli ceniti po unčah. Potem se je pa ustavilo in začelo padati...“ Tamara je vprašala: „Zakaj padec? Je to spletka? In čigava?“ Mauricio je nejevoljno odgovoril: „Kako naj jaz to vem!“ „Morda bo pa imel prav tisti, ki ga ni kupil niti gram? Kaj misliš o tem?“ „To mi ni mar.“ „Ali si truden?“ „Da.“ „Lezi in zaspi!“ Ljudje so se začeli bati, da no bi pomladne plohe ovirale kongresnih prireditev na prostem, ki je kazalo, da bodo sijajne in bleščečo kakor še nikdar. Toda ta dež je bue-nosaireško nebo samo umil. In zakola se je vrsta čudovitih dni, ki jih no bo nihče pozabil. Mauricio je po telefonu poklical Marto, a ni dobil odgovora. Potem je tekel obiskat zapuščeno Pamovo hčerko, a je ni našel. Nato se je zaprl v hišo kakor ranjen volk. Na mizi se mu je grmadila pošta. (Ni odprl ne pisma, ne brzojavke. Njegovo srce je bilo daleč od Poslov in trgovine. Čutil je, da ga preganja oni °ffromni križ, ki je rasel v vrtovih Palermskega parka in bil te dni Središče katoliškega sveta. Drugo jutro ga je tista neubranljiva roka pognala tja. Bil je dan, ko so obhajali otroke. Dehtenje iz vrtov, ki jih je obno-vila čudovita pomlad, je vstajalo v čistem zraku, podobno vonju iz kadilnice. In tam je rezal nebo, ki je bilo brez oblačkov, križ, čudež človeške-Ka duha, železen po svojem ogrodju, toda tako nežen in lahen, da se je zdelo, da je iz snega. Za njegovo belo, ogromno postavo se je skrival Španski spomenik. Španija sc je po čudežu Previdnosti spajala s srcem križa na mestu, kjer se je začenjala njena zgodovina. Ob sedmih, ko je prišel tja Ko-hen, ni bilo v ogromnem amfiteatru živo duše. Tri ali štiri črne postave so se gibale na visoki ploščadi okrog štirih oltarjev, na katerih bodo kardinali brali mašo. Stopil je po stopnicah in poslušal francoski govor tistih gospodov, ki so nedvomno prišli k slovesnostim od dnigod in ki so bili za trdno priče takih kongresov med dragimi narodi: „Argentinci so preveliki optimisti in naznanjajo velike reči. Bomo videli! Sedem je ura in nikogar ni še tu. Ali jih imate za sposobne, da bi zbrali 80.000 otrok, ki naj bi šlo k obhajilu pri maši ob osmih ?“ Tisti, ki je poslušal, je bil duhovnik. Ni skrival svoje bojazni in je odgovoril: „Trdijo, da bo ob začetku maše tukaj vseh 80.000 otrok.“ „Nemogoče! Ne 80, ne 50, ne 20 tisoč. Računajte, kaj se pravi spraviti dva tisoč avtomobilov in tramvajskih voz iz najoddaljenejših krajev mesta, ki je širneje kakor Pariz in London, in jih zbrati na enem samem kraju v dobrih šestdesetih minutah, kakor bi to zdaj bilo potrebno?“ „Res! Toda...“ „Videl sem, kako koraka po cestah vojska. Pohod deset tisoč vojakov zahteva dve ali tri ure. Kako mislijo zbrati v eni uri 80.000 otrok1? To bi bil čudež!“ „Upajmo potem v čudež!“ je odgovoril duhovnik. Bo še Pismo zagrebškemu ..Vjesniku t srijedu“. Vjesnik v srijedu, zagrebški tednik, ki je tudi v Sloveniji dobro znan, je v številki z dne 29. januarja 1969 objavil daljši članek z naslovom „Izmedju pilule i genocida“, ki ga je napisal Ive Mihavi-lovič. članek netočno prikazuje stališče katoliške Cerkve glede splava in kontracepcije, zato je ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik poslal uredništvu Vjesnika u srijedu naslednje pojasnilo: „V zvezi z objavo članka ‘Med pilulo in genocidom’ (umorom, rodomorom) v VuS, 29. januarja 1969 na str. 5, Vas prosimo, da objavite na istem mestu naš popravek, ker so v članku netočno prikazana naša stališča, smatramo, da imamo na to pravico tudi na podlagi zakona o tčsku. 1. Katoliška Cerkev zelo natančno razlikuje tako teološko in filozofsko, kakor tudi cerkveno-pravno, splav od kontracepcije (preprečevanja spočetja). Splav je po cerkvenem pravu zločin, ki se kaznuje z izobčenjem, ko je kontracepcija samo več ali manj težak greh. 2. Vprašanje splava je moralno vprašanje in Cerkev ima zaradi tega dolžnost in pravico, da pove v tej točki naravno-moralnega zakona svoje mnenje. Znano je, da je papež Pavel VI. o tem vprašanju izdal celo poslanico. Res je, da vse cerkve ne zavzemajo enakega stališča o kontracepciji, vendar se prav vsi krist-jeni v vprašanju splava strinjajo s papežem. 3. Ker je v teku javna razprava o spremembi zakona o prekinitvi nosečnosti, so smatrali jugoslovanski škofje, da imajo pravico in dolžnost tudi kot državljani te države povedati stališče katoliške Cerkve. Svojo predpostavko so predložili po zakoniti poti zakonodajnemu telesu. Škofje nismo hoteli s svojo predpostavko vsiljevati mišljenja katoliške Cerkve tistim, ki drugače mislijo, ampak želimo, da bi bil zakon takšen, da bi se oziral na svobodo vesti zdravstvenih delavcev, svobodo, ki je pri nas tudi z Ustavo zajamčena. Ko stopamo v to odprto razpravo, smatramo, da smo s tem Izpolnili tudi svojo državljansko dolžnost v korist moralnega in fizičnega zdravja naših narodov.“ Dr. Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof, v. d. predsednik škof konf. Jugoslavije Opomba: Vjesnik v srijedu z dne S- februarja je objavil v celoti nadškofovo pismo pod naslovom „O zločinu in grijehu“ in brez vsakega komentarja. Maribor ima osem župnij. Te so: stolnica, sv. Marija, sv. Magdalena, sv. Jožef, sv. Rešnje Telo, Radvanje, Tezno in Brezje. Radvanje. Radvanski župnik Janko Kač živi življenje podobno misijonarju v Afriki. Dobra družina v sosednji župniji sv. Rešnjega Telesa ^u je odstopila skromno sobico, na krano pa hodi v župnijski dom iste župnije. Zato je njegova največja skrb kako v Radvanju organizirati župnijsko središče. — Župnijska cer- kev je bila nekoč šolska kapela. Ok njej ni ne župnišča ne veroučne učilnice ne drugih potrebnih prostorov. Majhna zakristija je zasilna učilnica, kamor hodi okrog 350 otrok. Stolnica. Stolna župnija je po vojni zelo narasla. Danes prebiva na njenem ozemlju do 20.000 ljudi. Nujno bi bilo treba zgraditi novo cerkev v bližini razlaščenega mariborskega semenišča. Stolni župnil, Ljubljanski pomožni škof dr. Lenič ob blagoslovitvi novega zvonika v Kompoljah na Dolenjskem M je obenem tudi dekan mariborske dekanije, kanonik dr. Vinko Fran-yeš, dobro pozna razmero v župniji in ugotavlja, da ima mnogo vernikov po nepotrebnem strah pred obiskom cerkve. Sv. Režnje Telo. Župnija sv. Reš-njega Telesa, ki jo vodi župnik Drago Oberžan, je lani obhajala svojo 30-letnico. Spada med najmanjše mariborske župnije (5 000 ljudi), toda z živim verskim življenjem (32.000 obhajil letno) in z zavednim farnim občestvom. Sv. Marija. V tej župniji deluje že 50 let p. Gabrijel Planinšek. Župnija šteje 20.000 duš. Včasih je bilo v tej cerkvi letno 170.000 obhajil, danes jih je 110.000. Tezno je najmlajša mariborska župnija, ki jo vodi prof. Stanko Ojnik. Nima ne cerkve, nc župnišča, pač pa očrtane svoje meje, a lokacijskega dovoljenja pa obč. oblast še ni izdala. Sv. Magdalena. Ima 20.000 prebivalcev. Preobsežna župnija z majhno cerkvico, ki je povrh še bolj ob robu sedan’c župnije, nc more zajeti ljudi, ki so po večini prišli iz vernih kmečkih družin in so se naselili v mestu. Brezje. Župnija Brezje je bila ustanovljena pred 20 leti. Sedaj tu župnikuje p. Preac. V preteklem letu je župnika najbolj veselilo sodelovanje faranov pri obnovi cerkve, najbolj pa žalostila malomarnost tistih staršev, ki po birmi niso več pošiljali otrok k verouku. Studenci. Župnik p. Recek jo kot vesel dogodek v farnem življenju leta 1968 označil povečanje števila obhajil in več previdenih smrti kot druga leta. Upadlo je število krstov. Njegova velika želja je, da bi se letos čim več samo civilnih zakonov v fari uredilo tudi pred Cerkvijo. Število katoličanov Po poročilu „Atlas Hierarchicus“, ki je na novo izšel, je po posameznih kontinentih trenutno naslednje število katoličanov: v Afriki 32 milijonov med 318 milijoni prebivalcev; v Aziji (brez Rusije) 44 milijonov med 1832 milijoni prebivalcev; v Evropi (brez Rusije) 250 milijonov med 449 milijoni prebivalcev; v Latinski Ameriki 227 milijonov med 253 milijoni prebivalcev; v Severni Ameriki 56 milijonov med 218 mlijoni prebivalcev; » Oceaniji 3,8 milijonov med 18 milijoni prebivalcev; v Rusiji 3,2 milijone (?) med 234 milijoni prebivalcev. Vseh katoličanov skupaj je torej točasno po vsem svetu 660 milijonov med 3322 milijoni prebivalcev. Začetek osnovnih šol V nedeljo, 2. marca, je slovenska ljudskošolska mladina s posebno prireditvijo v Slovenski hiši začela novo šolsko leto. Ob 4 popoldne je bila začetna šolska sv. maša, katero je daroval S- dr. Alojzij Starc. Slovenska šola 'z Ramos Mejie je pripravila drugi del prireditve s prizorom „Letni časi v Sloveniji“. Odrski prikaz je zamisel in delo ge. V. Holosanove, voditeljice nastopajoče šole, s sodelovanjem soproga g. Francija in stalnih sodelavcev. G. Tino Selan, dirigent mladinskega zbora Gallus, je Z otroki pripravil in izvajal pevske vložke pri omenjenem prikazu. Prireditev je lepo uspela številčno in kvalitetno. ‘'wemembe v našem dušnem pastirstvu V Ramos Mejii je po smrti g. župnika Janeza Kalana skrbel za dušnopastirstvo med rojaki g. dr. Alojzij Starc. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Jože škerbcc, ki je bil do sedaj župnik na argen-tnski fari Naše Gospe Lujanske v Lomas de Zamora pri Buenos Airesu. S tem se je vključil v redno dušno pastirstvo med slovenskimi izseljenci v Argentini. — V San Martinu je med rojaki več let spolnjeval dušnopastirsko delo med Slovenci g. župnik Gregor Mali. Vsa leta je s prizadevno marljivostjo vodil nedeljsko sv. mašo, poučeval otroke v slovenski šoli, obiskoval bolnike in spremljal delo krajevnih slovenskih organizacij. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Rode Jurij. Občni zbor društva Zedinjena Slovenija V nedeljo, 23. marca, je bil v Slovenski hiši XXIII. redni občni zbor našega predstavniškega društva „Zedinjena Slovenija“. Najprej je bila sv. maša za žive in umrle člane, katero je daroval g. direk- olJ tor rn.sgr. Orehar. Po poročilih dosedanjega odbora, ki jih je podal za preteklo poslovno dobo g. predsednik Božo Fink, so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. Božo Stariha. Navzočim se je zahvalil ter v govoru razvil program, ki ga bo novi odbor v letošnji delovni dobi skušal čim popolneje uresničiti. Občni zbor Slovenske kulturne akcije V soboto, 22. marca, je bil v Slovenski hiši občni zbor Slovenske kulturne akcije. Začel ga je dosedanji predsednik g. Ruda Jurčec. Po sprejetju novih pravil SKA so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Tine Debeljak, podpredsednik arh. Marijan Eiletz, tajnik p. Alojzij Kukoviča DJ, knjižničar g. Marijan Marolt, blagajnik g. Lado Lenček CM. — Odbor SKA sestavljajo tudi predsedniki njenih odsekov, ki so v tem času naslednji: teološkega g. dr. Mirko Gogala, filozofskega univ. prof. dr. Vinko Brumen, literarnega dr. Tine Debeljak, glasbenega prof. Alojzij Geržinič, gledališkega namestnik Nikolaj Jeločnik in zgodovinskega ter umetnostnega Marijan Marolt. — člana nadzornega odbora sta dr. Srečko Baraga in Joža Vom-bergar. Začetek v škofovem zavodu V začetku marca je znova oživela vzgojna ustanova rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana v Adro-gueju. Letos je v zavodu 27 slovenskih fantov, 17 srednješolcev in 10 ljudskošolcev. Novih gojencev je šest. Dobri škof Rožman je iskreno želel, da bi starši v ta zavod pošiljali svoje sinove ter da bi ga vsi rojaki radi tudi denarno podpirali. Zavod, škof Rožman in narod nam bodo za to hvaležni. Duhovne vaje za mladino Organizirane so bile po štirih skupinah. V februarju in marcu je bilo 120 deklet na duhovnih vajah. Vodil jih je g. misijonar Franc Sodja CM. V skupini nad 16 let starosti je bilo 66 deklet in 54 v skupini do šestnajstega leta starosti. — V prvi polovici marca so bile v škofovem zavodu v Adrogueju duhovne vaje za fante. Vodil jih je g. Marijan Bečan, prefekt v zavodu. Od šestnajstega leta dalje se je zbralo 47 fantov. Zaradi izredno slabega vremena se je v skupini do šestnajstega leta udeležilo duhovnih vaj manjše število fantov. Splošni: da bi novosti, ki jih priporoča II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, privedle vernike do popolnejšega poznanja in ljubezni do Kristusa in Cerkve. Misijonski' za uspešen razvoj apostolata laikov v misijonih. Za domovino: da bi koncilske obnove dosegale svoje važne namene v verskem življenju Slovencev doma in v svetu. „Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki i/.daja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, It. Paleon 4158, Fs. As. Iteg. de la Prop. Intel. N9 843.906. Tiska Vilko SKL., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. POVERJENIKI: Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Bs. As. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 0019, Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slov. pisarna, Baragov dom, 0304, St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Canada. Trst: Marijina družba, Via Risor-ta 3, Trieste, Italia. Italija: Zora Piščanc, Riva Piaz-zutta 18, Italia. Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah 2.300 pesov; v ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800 lir; drugje protivrednost dolarja. DENARNA NAKAZILA na naslov: Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.