Znanstvena razprava GDK: 923.4 : 921 : 3 Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih Property conditions and forest operations in private forests Mirko MEDVED* Izvleček: Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih . Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 9. V slovenščini, z izvlcčkom in povzetkom v angleščini , cit. lit. 10. Prevod v angleščino: Andrej M. Kolarič, Lektura angleškega besedila: Jana OiWr. Pri spevek obravnava razdrobljenost zasebne gozdne posesti v Sloveniji na podlagi načrtov iz leta 2001 (315 .000 posesti 1 806 .000 ha). V zadnjih 30 letih se je število posesti povečalo za okoli 60.000 in to predvsem v razredu do 1 ha. V istem obdobju je prišlo do velikega zmanjšanja kmečkega prebivalstva. Družinske kmetije imajo v lasti manj kot polovico zasebnih gozdov. Povečanje števila lastnikov-nekmetov je tudi posledica dedovanja in denacionalizacije po letu 1991 . Povprečna zasebna gozdna posest je velika dobrih 2,5 ha in je v lasti 1,6 (so)lastnikov. Družinske kmetije imajo gozdno posest s povprečno površino 5 ha trikrat večjo kot nekmetje . Lastniki še vedno največ dela v gozdu opravijo sami, narašča pa najemanje storitev pri pridobivanju lesa. Raba lesa je vezana najprej na potrebe za dom , ostanek pride na trg. Manjši gozdni posestniki večino lesa porabijo doma. Družinske kmetije več kot polovico lesa porabijo za drva . Struktura porabe lesa nekmetov je podobna. Lastnikov interes za gospodarjenje z gozdom je odvisen od potreb, od velikosti gozdne posesti in tudi od socialno ekonomskega položaja gospodinjstva. Ključne besede: zasebni gozdovi, razdrobljenost posesti, lastniki gozda , družinska kmetija, pridobivanje lesa, raba lesa, Slovenija Abstract: Medved, M.: Property conditions and forest operations in private forests. Gozdarski vestnik , Vol. 61/2003 , No . 9. In Slove11e, with abstract and summary in English. lit. quot. 10. Translated into English by Andrej M. Kolarič , English language editing by Jana Oštir. This paper deals with the fragmentation of private forest property in Slovenia and is based on data from plans issued in the year 2001 (315,000 es tales 1 806,000 ha). In the last 30 years the numbcr of cstates has increased by approx imately 60,000, especially in the category of up to 1 ha. Tn the same period we have witnessed a pronounced fali in rural popu] ati on . Family fanns are the owners of less than one half of all private forests . The rise in the number of non-farming owners has also been generated by inheritance and denationalization processes after 1991. The average private forest estate covers just over 2.5 ha and is owned by \.6 (co-)owners. The average area of private forest owned by a family farm is 5 ha, which is three limes larger than that of non-farmers. The proprietors still perform the major part of all forest work on their own, yet the hiring of services in tirnber harvesting operations is also on the increase. Wood is prirnarily used for domestic needs and only a smaller part of it is put on the market. Owners of smaller estates consurne the majority of the wood at home. Family farms spend more than one half of their wood as fuel. The structure of the wood consumed by non·fanners offers a similar picture. The owner's interesi in forest manage!llent depends mostly on his necessities, on the size of the forest estate and also on the socio-economic status of the household. Key word-;: private forest, fragmentation of forest property, forest owners, family farm, forest harvesting operations. wood use, Slovenia 1 UVOD INTRODUCTION Gozd in družba, ki z gozdom gospodari, sta podvržena neprestanemu spreminjanju. V družbi sočasno potekata dva, za gospoda1jenje z zasebnimi gozdovi bistvena procesa. Prvi proces je povezan z zmanjševanjem deleža kmečkega prebivalstva, kar vpliva na spreminjanje socialno ekonomske strukture zasebnih lastnikov gozdov. Drugi proces je povezan z drobljen jem in zmanjševanjem gozdne posesti. Pravna praksa pri nas dovoljuje delitev GozdV 61 (2003) 9 gozdnih zemljišč v lasti nezaščitenih kmetij. Ker so postopki za fizično razmejitev posesti na terenu zelo dragi, se uveljavlja predvsem solastništvo več fizičnih oseb na isti gozdni posesti. Oba procesa imata vpliv na posestno strukturo zasebnih gozdov, kot tudi na pridobivanje in rabo lesa ter celotne gozdnogospodarske posledice v gozdovih. V Sloveniji je skoraj 60 % površine pokrite z gozdom. Tri četrtine gozdov je zasebnih. Od leta *Dr. M. M. univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana 347 _______ ~edved , M .: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 1945 do leta 1991 je bila zasebna lastnina omejena z velikostjo posesti (različno za kmete in nekmete) in pri razpolaganju z njo (obvezna sečnja in prodaja lesa). Po letu 1991 je bila izvedena denacionalizacija lastnine odvzete po 2. svet. vojni. Lastniki gozdov so dobili več odgovornosti in pravic (Zakon o gozdovih 1993) p1i gospoda.tjei~u z gozdom. Sprostil se je trg z lesom, ki je bil do leta 1991 v pristojnosti gozdarskih podjetij. Po novi Ustavi (67. člen) iz leta 1991 je pridobivanje in uživanja lastnine omejeno, saj morajo gozdovi poleg gospodarske (za lastnike) opravljati tudi socialne in ekološke funkcije (za družbo). Gibanje po zasebnih gozdovih ni omejeno. Na podlagi Zakona o gozdovih iz leta 1993 in Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtih iz leta 1998 izdeluje gozd­ nogospodarske in gozdnogojitvene načrte Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) za vse gozdove, ne glede na lastništvo. Razdrobljenost zasebne gozdne posesti je zelo velika. Interese in potrebe zasebnih lastnikov je potrebno usklajevati s stanjem gozda, velikostjo posesti in javnim interesom. Človekove potrebe in interesi p1i gospodmjenju z go2.dom so odvisni od mnogih dejavnikov, predvsem pa omejene s površino gozda. Rezultati raziskav kažejo, da interesi in velikost posesti vplivajo na strukturo poseka. Uresničevanje načel sodobnega gospodarjenja z gozdovi, s katerimi poskušamo posnemati delovanja narave, je na manjši posesti težje. Z zmanjševanjem gozdnih posesti, parcel in kompleksov se zmanjšujejo tudi možnosti za racionalno uveljavljanje načrtov. Za izvedbo načrtovanih ukrepov so v končni fazi odgovorni lastniki gozdov. Za razdrobljene gozdove je reže načrtovati kot tudi izvajati kakovostne ukrepe in s tem usmetjati razvoj gozdov. Lastnikov interes za gospodmjenje z gozdom je povezan z njegovimi potrebami in socialno ekonomskim položajem. Po~estna sestava, predpisi, načrti in lastnikovi interesi in potrebe po lesu privedejo do realizacije gospo­ daJjenja z gozdovi, ki se v največji meri izraža s pridobivanjem lesa. Povprečna gozdna posest v Sloveniji je manjša od treh hektarov in dodatno prostorsko razdrobljena na povprečno tri komplekse. Populacija kmečkega prebivalstva se zmanjšuje, predvsem pa se ob vstopanju EU zaostrujejo pogoji za obstoj majhnih kmetij, ki so v Sloveniji najbolj pogoste. Vsi ti procesi imajo v pii v na gospodarjenje z go­ zdovi,pridobivanje in rabo lesa, predvsem pa tudi na drobljenje zasebne gozdne posesti. 348 2 CILJ IN METODA 2 OBJECTIVE AND METHODS Cilj prispevka je analizirati posestno strukturo v zasebnih gozdovih Slovenije in njen vpliv na p1idobivanje lesa in rabo lesa. Zasebna gozdna posest je lahko v lasti le enega lastnika gozda ali pa v lasti več solastnikov, ki ne živijo nujno v istem gospo­ dinjstvu. Za analizo posesti na nivoju države so problematične tudi meje med administrativnimi enotami oz. gozda.t·skimi območji, saj je isti lastnik lahko štet večkrat in posredno obravnavan v neustrezni (manjši) velikostni kategoriji posesti. V obmejnih območjih imajo lastniki posest tudi v dveh državah. Za razumevanje vsebine je potrebno opredeliti nekatere pojme, ki jih uporabljamo v ptispevku: Zasebna gozdna posest: Je skupna površina gozda v lasti ene ali več fizičnih oseb, kije v naravi in katastru omejena s parcelno mejo ter v zemljiškem katast:ru vpisana na enem ali več posestnih listih. Zasebno gozdno posest lahko sestavlja več sosednjih ali prostorsko ločenih parcel. Zasebna gozdna posest ni nujno identična z gospodi1~jstvom, ki imajo gozd v lasti, se pa pokriva v približno 90 % p1i kmečkih in 75% pri ostalih gospodinjstvih (MEDVED 2000). Zasebni lastnik/solastnik gozda: Je vsaka fizična oseba, ki ima gozd v samostojni ali skupni lasti in ima lastnino vpisano na njegovo ime oz. kot solastniški delež v zemljiški knjigi. Solastništvo (idealni delež) je vpisano pri posameznih parcelah. Zasebni lastnik lahko izkaže lastništvo tudi s pogodbo o nakupu, listino o dedovanju ali drugim uradnim dokumentom. Če je solastnikov več , z gozdno posestjo običajno gospodari le eden izmed nj ih - pooblaščenec. Zasebna gozdna posest in zasebni lastnik gozda sta termina, ki ju v praksi največkrat uporabljamo kot sinonim, a je razlika v vsebini pomembna. Termina imata enako vsebino Je v primeru. ko je lastnik celotne gozdne posesti posameznik. Ostalih možnih kombinacij pa je veliko. Različne možnosti nastopajo že v okviru istega gospodinjstva, kjer ima lahko več članov gospodinjstva v (so)lastništvu isto gozdno posest. Različni člani imajo lahko v (so )lastništvu tudi drugo (kupljeno, dedovano, ... ) gozdno posest, ki v preteklosti ni pripadala gospodinjstvu (kmetiji). Še bolj raznolike in zapletene so oblike (so)lastništva tam, kjer so prenehali s kmetijsko dejavnostio oz. ni dedičev, ki izpolnjujejo pogoje za dedovanje zaščitene kmetije (13. čl. zakona o dedovanju kmetijskih gospo- GozdV 61 (2003) 9 Medved, M .: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih darstev) in se gozdovi delijo po fizičnih delih. Enako, po fizičnih delih, se najpogosteje delijo tudi gozdovi, ki ne spadajo v kategorijo zaščitenih kmetij. Zaradi vsega naštetega in zaradi prehajanje lastnine iz roda v rod se permanentno povečuje različno število možnih kombinacij in solastniških razmerij, ki so marsikje že absurdna (pare ela velika le nekaj m 2 , parcele v ozkih pasovih dolgih več sto metrov, idealni delež l /24 na parceli npr. 0,3 ha, ... ). Vse te kombinacije so enostavne za reševanje (so)lastništva na papi1ju, dolgoročno pa izjemno problematične pri gospodmjenju z gozdovi. Družinska kmetija (Family farm): Je orga­ nizacijsko in poslovno zaokrožena celota (kmetijska zemljišča, gozdovi, stavbe, oprema) v lasti ene ali več fizičnih oseb, ki v okviru istega gospodinjstva gospoda1ijo za skupni račun in izpolnjujejo evropsko primerljive kriterije (EPK). Ti kriteriji so vezani predvsem na površino zemljišč v uporabi in imajo določeno število velikih živali (glav velike živine­ GVŽ) oz. čebeljih panjev. Pogoje za izpolnjevanje EPK izpolnjuje tista kmetija, ki ima v uporabi 1 ha kmetijskih zemljišč ali 0,1 ha kmetijskih zemljišč in 0,9 ha gozda ali vsaj l GVŽ ali več kot 50 panjev čebel, ali druge pogoje, ki so opisani v metodologiji popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000. Nekmečka posest (Non-EPK holding): Vsa gospodinjstva, ki imajo v lasti samo gozd, oz. ne izpolnjujejo kriterijev EPK. Število nekmečkih posesti v Sloveniji izredno hitro narašča (poglavje 3). Pred dvema desetletjema je kmečka gozdna posest prevladovala, tako po številu, kot po površini. Zaradi izjemno hitrih strukturnih sprememb kmetijstvu in z njim povezanega upadanja števila kmetij se zmanJSUJe tudi število kmečkih lastnikov gozdov. Kljub temu, da gospodinjstva ne izpolnjujejo kriterijev EPK, pa se jih še vedno veliko ukva1ja s kmetijskimi opravili, predvsem pa z delom v gozdu. Po prenehanju aktivnega ukvaijaf\ia s kmetijsko dejavnostjo ljudje pogosto oddajo obdelovalne površine v najem, v gozdu pa še naprej delajo sami. Do tega pojava ne prihaja samo pri nas, ampak je pogost tudi v drugih deželah, kjer se je kmetijska dejavnost v kratkem času prestrukturirala in je prišlo do velikega zmanjšanja števila družinskih kmetij. Za analizo posestne strukture, pridobi vanja in rabe lesa smo uporabili podatke gozdarskih načrtov (ZGS 2001 - 2010) ter lastnih anketnih (1990 in 1995) in statističnih raziskav (SURS 2000): Posestno strukturo smo analizirali na osnovi zadnjih podatkov iz Gozdnogospodarskih načrtov (GGN) gozdnogospodarskih območij (GGO) za obdobje 2001 - 2010 (ZGS 2003). V kombinaciji s podatki popisa kmetijskih gospodarstev, ki je bil izveden v Sloveniji leta 2000 za evropsko pri­ merljive kmetije, smo analizirali tudi socialno strukturo lastnikov gozdov (SURS 2002). Pridobivanje lesa v povezavi z velikostno strukturo posesti smo proučili z anketiranjem lastnikov gozdov (leto 1995, n = 926). Rezultati so obširno predstavljeni v disertaciji avtorja prispevka (MEDVED 2000). Rabo lesa v zasebnih gozdovih smo analizirali s pomoeJO podatkov popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 (SURS 2002) in jo prime1jali z ugotovitvami anketne raziskave iz leta 1995 (MEDVED 2000). Preglednica 1: Posestna in socialna sestava lastništva zasebnih gozdov v Sloveniji Tab le 1: Property and social structure of the private forest ownership in Slovenia *Podatki GGN GGO Popis kmetijskih gospo- Razlika GGN- SURS 2001-2010 darstevSURS 2002 »Nek.mečka posest« Stevilo gozdnih posesti * 314.569 Število družinskih kmetij (EPK) 76.653 Razlika: Št. posesti - št. EPK 237.916 Skupna površina gozdov (ha) 806.240 393.370 412.870 Povprečna posest (ha) 2,56 5,13 1,73 Št. solastnikov in povp. 498.825 površina 1 solastnik.a (ha) 1,62 * Izračun temelji na osnovi podatkov v območnih načrtih, ki so v preglednici LS: Posestna sestava zasebnih gozdov v GGO (GGN GGO 2001-2010). Ker podatki niso zbrani na povsem enoten način, so številke v drugem stolpcu preglednice le ocena. Pri GGO, ki nimajo podatka ločeno za število posesti in število solastnikov (TO, PO, KO, MB, SE) smo upoštevali razmerje 1 : 1,4 (preglednica 2) GozdV 61 (2003) 9 348 Medved, M. : Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih Grafikon l: Struktura števila posesti in pripadajočih površin gozdov po velikostnjh kategorijah posesti Figure 1: Structure of nwnber of esrates and appertaininR forest area with reg{m{ to the estate siz.e category 100% 80% -1------i 60%+----- 40%+---- 20%+---- 0%+---- Štev. posesti (N=315.000) Glede na predstavljene probleme pri ugotavlja­ nju števila zasebnih gozdnih posesti in solastnikov smo poskušali na podlagi razpoložljivih podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov območij in popisa družinskih kmetij sestaviti sliko posestnih razmer v zasebnih gozdovih v Sloveniji v začetku 21. stoletja. Niti število gozdnih posesti, niti število solastnikov gozdov ni absolutno, je le orientacija za primerjavo stanja med različnimi gozdno­ gospodarskimi območji in pripomoček za izra­ čunavanje trendov na področju drobljenja že tako neugodne posestne strukture v zasebnih gozdovih. Površina gozdov (806.000 ha) 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Podatki popisa kmetijskih gospo­ darstev 2000 in gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih območij za obdobje 2001 - 2010 3.1 Data provided by the Agricultural Census in 2000 and Forest Management Plans drawn up by the Forest Management Regions for the period 2001- 2010 Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je imelo 76.653 družinskih kmetij (88,8 % popisanih) v lasti 393.370 ha gozdov (SURS 2002). Gra fikon 2: Struktura gozdne posesti po gozdnogospodarskih območjih in deležu lastniških enot po velikostnih kategorijah posesti (število posesti) Fi)? ure 2: Forest property structure byforesr management reJ? ion s and share offi>rest es tare si-;,e categories (number of properties) 100% 1-- ~ 1-- 1-- 1-- 1-- ~ ~ t-- 1-- ~ 1-- f- 1-- 1-- f- 1-- 1-- 1-- 80% 1-- 1-- 1-- 1-- 1-- 1-- f- f- t- t- 1-- 1---- 1--- 1-- 1-- 1-- t- t- 1--t- ~ - 1-- 1-- 1-- 60% 1-- 1-- 1--- ~f- 1- 1- 1-- f- 1-- 1--- 1--- 1- 1-- t- >N 1-- Cl) d) 1-- 1-- o 40% 1- 1- 1- t- 1- ~ 1- 1-- 1-- 1-- 1-- 1--- 1- 1- 1-- 1- 1- 1-- f- 1-- 1-- 1-- 20% 1- O do 1 ha O 1 do 5 ha O 5 do 1 O ha O 1 O do 30 ha • 30 do 1 OO ha • Nad 1 OO ha - 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE SLO Gozdnogospodarko območje 350 GozdV 61 (2003) 9 Medved, M. : Posestne razmere in pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih Grafikon 3. Struktura porabe časa pri gospodarjenju z gozdom Figure 3: Structure of the time spellf for forest management 100% 90% goo ;;, 70% 60% •N •J 50% ~ Cl 40% 30% 20% 10 1 Y o O'Yo • Gojenje in varstvo O Pridobivanje lesa OOglcd in nadzor Do 0,9 l do 4,9 5 do 14,9 15 do 29 ,9 30 in več Velikostne kategorije gozdne posesti (ha) Družinske kmetije (definicija v popisu) so tiste, ki ustrezajo evropsko primerljivim laite1ijem (EPK). Imajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, ostale kmetije z manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi pa morajo izpolnjevati še druge pogoje. Povprečna velikost gozdne posesti v lasti družinskih kmetij znaša 5,13 ha. Skupna površina zasebnih gozdov v Sloveniji je 806.240 ha (Gozdnogospodarski načrti - GGN za vsa gozdnogospodarska območja - GOO, 2001- 2010), kar pomeni, da je 412.870 ha zasebnih gozdov v lasti nekmečkih gospodinjstev (51,2 %). Med ta »nekmečka« gospodinjstva spadajo tudi tista kmečka, ki ne izpolnjujejo kriterijev EPK. Število vseh gospodinjstev, ki imajo v Sloveniji v lasti gozd ni znano. Po podatkih GGN GGO je v Sloveniji 314.569 (izračun na osnovi predpostavk pod preglednica l) gozdnih posesti (povprečno 2,56 ha), kar pa ne moremo povsem enačiti s številom gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd. Število (so)lastnikov slovenskih zasebnih gozdov se je po podatkih (GGN GGO) povzpelo na skoraj Grafiko n 4: Ocena pomena gozda kot možnosti zaposlitve pri gozdnem delu Figure 4: The assessmellf of.forest's significance for empfoyment opportunities rela ted to works in forest s 100 90 80 ........ r 70 > 60 p o > 50 ~ "O o 40 •N Ci.) 30 ~ o 20 10 o Do 0,9 GozdV 61 (2003) 9 1 do 4,9 5 do 14,9 15do29,9 Vclikostne kategorije gozdne posesti (ha) 30 in več pomembno 4-Precej 351 Medved. M.: Posestne razmere ln pridobtvanje lesa v zasebnih gozdovih Preglednic a 2: Pregled zasebne gozdne posesti po GGO v Sloveniji leta 2000 Table 2: Private forest property by .forest management region in Slovenia at the end of 2000 GGO A-Š tevilo B-Število Razmerje Površina Povprečna *Indeks posesti (so)lastnjkov A/B gozdov posest koncentracije SLO 314.569 498.825 1,59 806.240 2,56 0,63 ITO 51.636 72.290 1,40 84.555 1,64 0,64 2BL 9.394 22.546 2,40 36.042 3,84 0,64 3KR 9.105 12.730 1,40 58.485 6,42 0,73 4LJ 40.657 56.089 1,38 118.290 2,91 0,64 SPO 8.774 12.284 1,40 43 .944 5,01 0,55 6KO 9.608 13.451 1,40 37.655 3,92 0,67 7NM 20.000 28.397 1,42 69.200 3,46 0,59 8BR 19.460 69.200 3,56 57.185 2,94 0,58 9CE 22.342 37.041 1,66 59.247 2,65 0,59 lONA 4.700 7.200 1,53 36.286 7,72 0,69 11SG 5.599 9.279 1,66 42.955 7,67 0,65 12MB 37.695 52.773 1,40 71.238 1.89 0,63 13M S 26.485 36.785 1,39 28.650 1,08 0,54** 14SE 49.114 68.760 1,40 62.508 1,27 0,58** Izračunani podatki na osnovi razmerja: število posesti 1 število solastnikov = JI 1,4 *Osnovo za izračun indeksa koncentracije posesti (k) predstavljajo kumulativni odstotki nosilcev posesti (x) in kumulativni odstotki agregata posesti (y). Indeks koncentracije posesti smo izračunali po obrazcu (WlNKLER 1974): k= l: x,. 1 • Y ,- x; · Y ,. 1 (i = 1 do n); pri tem je n število velikostnih razredov gozdne posesti. ** Podatki veljajo za posestno strukturo iz leta 1990. Podatki za leto 2000 so v preverjanju. 499.000. Verjetno je dejansko število solastnikov nižje, saj evidence zaenkrat ne omogočajo pregleda nad solastništvom v drugih administrativnjh in gozdarskih območnih enotah. Tako znaša povprečna površina gozda na (so)lastnika le 1,62 ha. Upadanje števila kmečkih gospodi nj s tev, predvsem pa denacionalizacija, ki v Sloveniji poteka od leta 1991 , in skoraj neomejeno dedovanje imata za posledico nadaljnje drobljenje zasebne gozdne posesti. Leta 1971 je bilo v kategoriji do 1 ha 43,9 o/o posesti, dvajset let kasneje že 54.7 %, leta 2001 paje delež v tej kategoriji narasel že na 62,5%. V velikostnem razredu od 1 do 5 ha se je samo v zadnjem desetletju zmanjšalo število posesti za okoli 13.000 in predstavlja leta 2001 še 27,6 % zasebnih gozdnih posesti. Primerjave v ostalih velikostnih razredih posesti niso možne zaradi spremenjene strukture velikostnih kategorij gozdne posesti v zadnjih načrtih glede na predhodne. Z denacionalizacijo se je povečala zasebna gozdna posest predvsem gorskih kmetij v SZ Sloveniji, predvsem pa se je povečalo število velikih nekmečkih gozdnih posestnikov. V grafikonu 1 je prikazana struktura števila posesti in pripadajočih površin gozdov. Posest večja 352 od 30 ha je v lasti 0,1 % posestnikov ter obsega 14,4 % površine. Po skupni površini gozdov je enaka kategoriji posesti do 1 ha, le da je ta v lasti 62,5 o/o lastnikov. Opisane kategorije posesti (do 1 ha in nad 30 ha) imajo v lasti komaj dobro četrtino slovenskih zasebnih gozdov, zato lahko trdimo, da so v Sloveniji najpomembnej še veliko s tne kate­ gorije med 1 in 30 ha. V kategoriji 1 do 5 ha je dobro četrtino vseh posesti po številu in gozdnih površinah. Slabih 6 o/o posesti v kategoriji 5 do 15 ha pokriva nekaj manj kot petino zasebnih gozdov. Le 3,5 o/o posesti v kategoriji lO do 30 ha zavzema četrtino površin gozdov. Za pripravo podatkov GGN GOO 2001 - 2010 so imeli gozdarji na razpolago bazo podatkov zemljiškega katastra, ki je v pristojnosti geodetske uprave. Podatki zemljiškega katastra so namenjeni vodenju in vzdrževanju evidenc parcel, atJibutnih podatkov parcel in podatke o lastnikih parcel. Za podrobno analizo na nivoju SJovenije ta baza na ZGS še ni bila uporabljena, zato podatki, ki so obdelani za vsako območje posebej, ne upoštevajo lastništva gozdov istega lastnika oz. solastnikov v drugem območju. Zato so analize, ločene po območjih , za osnovni pregled nad stanjem v GozdV 61 (2003) 9 Medved, M.: Posestne razmere in pridobivanje lesa v zase_ b_ nt_ ·h --= g =- o _ z_ do _v _ il_ 1 _ _ ____ _ Preglednica 1: Intenzivnost in število sečenj ter poraba lastnega časa (člani gospodinjstva) pri pridobivanju lesa Table 3: lnrensity and number of tree cu/s and conszm1prion of one 's own time (househofds memhers) in rimber harvesting Veli kostne Povprečni Število sečerij v JO letih *Lastno **Povprečna poraba lastnega kategorij ev posek na in povprečna količina delo pri časa pri pridobivanju lesa gozdne enoto pov. poseka v letu scčnje sečnji posesti (mJ/ha) (n) (m\) (%) (ur/leto) (ur/ha) (urim)) do 0.99 ha 5,2 3.0 7 52 7 15 7 J do 4,99 ha 2,9 5,0 13 67 22 9 6 5 do 14,99 ha 2,0 6,6 25 79 58 7 5 15 do 29,9 ha 2,1 7,4 54 85 {09 5 4 30 ha in več 2,1 8,8 127 77 248 5 3 * Podoben je delež lastnega dela pri spravi lu, pri prevozu so razlike večje. ** V zadnjih dveh kolonah je za izračun o porabi upoštevana površina, količina scčnje in delež lastnega dela pri sečnji spravilu in prevozu lesa. Sloveniji sicer zadovoljive, a še nepopolne. Število lastnikov in posesti bi bilo ve1jetno nekoliko nižje, povprečna posest pa nekoliko večja, če bi hkrati analizirali vse podatke iz zemljiškega katastra na državnem nivoju. Problem omenjene baze podatkov pa je, da se zelo počasi posodabljajo, tako z novimi lastniki, kot s stanjem zemljišč v naravi (zaraščanje opuščenih kmetijskih površin z gozdom.} Prime1java struktur števila posesti po gozdno­ gospodarskih območjih kaže na velike razlike med njimi. Kot najbolj ekstrenma po razdrobljenosti so območja 1-Tolmin in 14-Sežana na zahodu države in na nasprotnem koncu 13-Murska Sobota ob madžarski meji. Grafikon 2 prikazuje strukturo števila posesti po območjih v Sloveniji. Za prikaz stanja v zasebnih gozdovih v Sloveniji, predvsem za posestne razmere, smo prime1jali povprečno gozdno posest po gozdnogospodarskih območjih v Sloveniji in izračunali indeks kon­ centracije za leto 2000 (preglednica 2). Indeks koncentracije posesti predstavlja relativno neenakost distribucije posesti v intervalu od O do l. Višji indeks kaže na večjo koncentracijo posesti v posameznih velikostnih razredih gozdne posesti, oziroma na večanje neenakosti porazdelitve. Nižji indeks predstavlja enakomernejšo porazdelitev gozdne posesti v posameznih velikostnih razredih gozdne posesti. Neposredna odvisnost med povprečno velikostjo posesti in višino indeksa koncentracije posesti ni tesna. 3.2 Pridobivanje lesa 3.2 Timber harvesting Pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih v Sloveniji se pri sečnji uporablja predvsem motorna GozdV 61 (2003) 9 žaga. Strojna secnp je bila uporabljena le v posameznih primerih. Pri spravilu je prevladujoča tehnologija spravila po tleh s kmetijskimi trakt01ji . Zaradi relativno nizkih koncentracij poseka se tudi na žičniških terenih gradijo vlake in traktorsko spravilo kombinira z ročnim zbiranjem lesa do vlake. Na pridobivanje lesa ima velikost posesti zelo velik vpliv. V preglednici 3 so prikazani nekateti rezultati raziskave iz leta 1995 (MEDVED 2000). Pogostnost sečenj (število v lO letih) narašča z velikostjo posesti. Posredno z velikostjo narašča tudi količina posekanega )esa v letu sečnje . Intenzivnost sečenj (m· '/ha) je višja pri manjših posestnikih. Relativno največ dela opravijo lastniki sami v kategorijah 5 do 30 ha. Poraba časa za pridobivanje narašča s količino poseka. Na manjši posesti so pri delu manj učinkoviti in porabijo več časa na enoto proizvoda. Ana1iza porabe časa za delo v gozdu predstavlja samo del porabe časa pri gospodarjenju z gozdom. Analizirali smo tudi čas potreben za nadzor in oglede ter za gojenje in varstvo gozdov. Razlike v porabi časa, tako absolutne kot tudi relativne, so za različna opravila po velikostnih kategorUah zelo velike. V najmanjši kategoriji gospodinjstva porabijo v povprečju 20 ur letno za gospodnosov lesa z~ dom~čo rnbo l oo ,---._.--- 90 -'---==--­ XO ;;. 70 o o 60 ~) 50 T--1----r-- 0 ';j -10 ;g 30 20 10 Do 0.'> l il<• -l.'> 5 do 14 .9 15 do 29,9 30 ili V~Č m~mbno Dn 0.9 1 do 4.9 S do 14.9 Vdjk,•sln!: kategorije gozdne posest i (ha) Grafikon 6: Pomen rednih (letnih) in občasnih donosov lesa za prodajo Figure 6: Significance of regu/ar (annual) and occasional yield of wood for rhe sale 15 do :9.9 Poo\l~n obča,nih donosov lesa za prodaJo 100 '.10 ~o ~ 70 ~ ~ {J(I ~ 50 c ...... 40 0 ~ 30 ~ 20 lO () Du 0,9 1 do -l,Q 5 Jo ~~~ 14.') 1 5 Jo JO 111 ve( ~9.'l Do 0.9 1 do 4,9 h