- -- - - 4 -- - - - ~- iii:\ _ ..:::;< Znanstvene razQra~ GDK: 54 Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo izračunane oz. ocenjeno proizvodno sposobnostjo Comparison of Relative Fertility of Forest Sites Determined by Site Coefficient with Calculated or Estimated Site Productivity Živko KOŠIR* Izvleček: Košir, ž. : Prime~ava relativne bonitete gozdnih rastišč, ugotovljene z rastiščnim koeticientom z njihovo izračunana oz. ocenjeno proizvodno sposobnostjo. Gozdarski vestnik, št. 1/2002. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 30. Prevod v angleščino: Eva Naglič Gašperšič. V razpravi je primerjane vrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč na podlagi vegetacijske sestave združb, izražene z rastiščnimi koeficienti, z rezultati meritev oziroma cenitev proizvodne sposobnosti rastišč v m 3 /ha. Ker so raziskave potekale v okviru fitocenoz določenih gozdnih združb, so podatki teh meritev primerjani s titocenozami (rastiščnimi enotami) istih gozdnih združb na drugih lokacijah. Razprava je pokazala, da vegetacijska sestava združbe omogoča ugotavljanje relativne bonitete (proizvodne sposobnosti) rastišča, če je indikatorski pomen rastlinskih vrst vrednoten po njihovem odnosu do dejavnikov, ki so pomembni za kvaliteto rastišča. To so potrdile primerjave povezanosti oz. odnosov med rastiščnimi koeficienti (Rk) in ugotovljenimi vrednostmi proizvodne sposobnosti rastišč (SP) za rastiščne enote v navedeni razpravi. Odnosi med Rk in SP so za primerjane rastiščne enote predstavljeni s preglednicami, v grafikon ih pa so prikazane tudi vrednosti Rk za sorodne združbe, ki sicer niso bile zajete v meritev oz. oceno proizvodnih sposobnosti rastišč v m 3 /ha!leto. Lesno proizvodno sposobnost združbe nakazuje rastiščni koeficient, ki je oblikovan na podlagi kvalitete rastišča, kot ga nakazujejo rastlinske vrste njene vegetacijske sestave. Ključne besede: gozdno rastišče, boniteta rastišča, rastiščni koeficient, proizvodna sposobnost rastišč, ocenjena vrednost, primerjava, rastiščni indeks, vrednostenje rastišča. Abstract: Košir, Ž.: Comparison of Relative Fertility of Forest Sites Determined by Site Coefficient with Calculated or Estimated Site Productivity. Gozdarski vestnik, No. 1/2002. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 30. Translated into English by Eva Naglič Gašperšič. ln the discussion, an evaluation of sites productivity based ona veg etal composition of associations, expressed with a site coefficient, has been compared to measurements or evaluations, respectively, of'sites productivity, measured in m 3 /ha. Due to the fact that investigations were conducted in the frame of a particular forest association, the data of these measurements are compared to phytocoenosis (site units) of the same associations, but from different locations. It has been shown in the discussion that the vegetal composition of the association enables us to determine sites productivity, when the indicator significance for vegetal species is valu ed according to their relation to factors, which are im porta nt for the quality of sites. The comparison of relations among Rk site coefficients and determined SP values of sites productivity have also confirmed this in the discussion. Rk and SP relations for the compared site units are presented in tables, whereas the graphs, furthermore, show Rk values of related associations, which were not included in the measurements or evaluations of site s productivity expressed in m 3 /ha/year. Wood productivity of associations is indicated by a site coefficient, which is formed on the basis of the quality of sites as it is indicated by vegetal species of its vegetal composition. Key words: forest site, site fertility, site coefficient, sites productivity, comparison, site index, site evaluation. 1 UVOD IN CILJ RAZISKAVE INTRODUCTION AND PURPOSE OF INVESTIGATION Prizadevanja za ugotovitev lastnosti lesnoproizvodnih sposobnosti goz­ dnih rastišč na podlagi gozdnih združb segajo v sedemdeseta leta prej­ šnjega stoletja. Tedanja zasnova je temeljila na neposrednem ocenjevanju (oz. ugotavljanju) rastiščnih dejavnikov, značilnih za bioekološke komplekse posameznih gozdnih združb. Dejavniki so bili obravnavani na ravni asoci­ acije (v najširšem smislu) in vrednoteni posamično glede na njihov vpliv na proizvodno sposobnost združbe. Na podlagi izdelane metodologije so bile GozdV 60 (2002) 1 * dr. ž. K., Turjak 34, 1311 Turjak, SLO 3 4 Košir, Ž. : Prime~ava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... razmejene relativne bonitetne vrednosti in izražene z rastiščnim koeficien­ tom (Rk) gozdne združbe (KOŠIR 1975/1976). Tak pristop je zadovoljil osnovne potrebe po ugotavljanju relativnega naravnega proizvodnega potenciala široko zajetih združb. Ni pa dal odgo­ vora o relativni boniteti vegetacijskih enot nižjega ranga (subasociacij, variant ipd.), kot tudi ne o gozdnih sestojih (fitocenozah), ki niso proučene ali pa v eni ali drugi smeri odstopajo od povprečja združbe, in tudi ne o sedanji relativni boniteti antropogene degradiranih rastišč, ki jih naseljujejo različni stadiji gozdne vegetacije. Da bi omogočili najširšo vrednotenje gozdnih rastišč po lesno proizvo­ dnem pomenu, je bila zasnovana podrobnejša metodologija vrednotenja proizvodne sposobnosti gozdnih združb, in sicer na podlagi vegetacijske sestave konkretnih fitocenoz (KOŠIR 1992). Ta metoda je z rastiščnimi koeficienti povezana s prejšnjo (1975) in podrobno vrednoti rastišče in relativno proizvodno sposobnost vsake gozdne združbe, ki jo predstavimo s fitocenološkim popisom. V znanstveni razpravi (KOTAR 1 ROBIČ 2001 ), je predstavljena proizvo­ dna sposobnost gozdnih rastišč z izračunom celotne lesne zaloge sestoj ev in z oceno proizvodne sposobnosti na podlagi rastiščnega indeksa, vse v m 3 /ha/leto. Vse vzorčne ploskve za te meritve so bile izbrane dosledno po rastiščnih enotah, in sicer v okviru gozdnih združb bukve ter jelke in bukve. V razpravi je potrjeno, »da nam flori stična podobnost med vegetacijskimi popisi nakazuje tudi rastiščno podobnost med njimi, vsaj kar zadeva proizvodno sposobnost (SP) v mejah iste rastiščne enote« (s. 235). V okviru gozdnih združb izmerjena in analizira na proizvodna sposobnost rastišč (SP) omogoča, da jo primerjamo z rastiščnimi koeficienti (Rk), ugo­ tovljen imi z metodo relativnega vrednotenja proizvodne sposobnosti rastišč (KOŠIR 1975, 1992). Ker so raziskave potekale v okviru rastiščnih enot, tj . fitocenoz določenih gozdnih združb, lahko podatke teh meritev povežemo s fitocenozami (rastiščnimi enotami) istih gozdnih združb tudi na drugih lokacijah. Tak pristop omogočajo tudi ugotovitve v omenjeni razpravi, da je vegetacijska enota oziroma gozdna združba (tj. asociacija ali katera koli druga sintaksonomska enota nižjega ranga), ustrezen stratum za ugotav­ ljanje proizvodne sposobnosti rastišč. Naša naloga je, orimedati podatke neposrednih dendrometrijskih raziskav z relativnimi bonitetami ki jih nakazujejo rastiščni koeficienti (Rk). Možnosti za ugotavljanje proizvodnih sposobnosti z neposrednimi dendrometrijskimi raziskavami so dokaj omejene, ker morajo sestoji ustrezati osnovnim zahte­ vam prirastoslovnih metod, ki jih, pos!3bno v okviru (prevladujočih površin) zasebnih gozdov, le stežka najdemo. Po drugi strani se srečujemo z obsež­ nimi površinami degradiranih gozdov, katerih proizvodna sposobnost je zaradi regresije sestaja in rastišča zelo spremenjena. V teh razmerah je ugotavljanje proizvodne sposobnosti rastišč z dendrometrijskimi metodami pogosto onemogočeno, ker niti ni razpoložljivega drevesnega potenciala niti dovolj primerljivih sestojnih in rastiščnih površin. Poleg tega je tu še velika heterogenost sestojev različnih sekundarnih antropogenih razvojnih stadijev. Z ugotovitvijo odnosa med relativno boniteto gozdnih rastišč, izraženo z rastiščnimi koeficienti (Rk), in dejansko proizvodno sposobnostjo (SP), izraženo z m 3 /ha v okviru primerljivih vegetacijskih enot, bo možno valorizirati gozdna rastišča po njihovi sedanji proizvodni sposobnosti. Poznavanje dejanske izkoriščenosti rastiščnega potenciala gozdov nam omogoča obli­ kovati dolgoročno strategijo za njegovo postopno boljše izkoriščanje. GozdV 60 (2002) 1 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč, ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo . Pri tem moramo imeti v vidu, da je vsaka fitocenoza, ki se po ekoloških in florističnih kriterijih vključuje v isto združbo, zaključena celota z lastno individualnostjo da se v odvisnosti od zunanjih vplivov samostojno razvija in ubira lastno življenjsko pot, z združbo pa jo povezuje isti cilj, h kateremu se razvija. To pomeni, da moramo pričakovati, da se bodo podatki o proizvodni sposobnosti gozdne združbe, pridobljeni z dendrometrijskimi meritvami, v nekem obdobju njihovega razvoja nujno razlikovali po posameznih fitoce­ nozah iste združbe. V sorazmerju s temi razlikami moramo pričakovati, da se bodo individualno razlikovali tudi podatki relativnih vrednotenj proizvodne sposobnosti posameznih fitocenoz iste združbe, pridobljeni na podlagi indikacije rastlinskih vrst v vegetacijski odej i. Velikost teh razlik pa je odvisna od ustreznosti zajemanja ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na proizvodno sposobnost gozdne združbe, stopnje individualnosti posameznih fitocenoz in kriterijev pri združevanju teh fitocenoz v isto gozdno združbo. V tem vsestranskem razvoju gozdne vegetacije je pomembno, da se izognemo subjektivnim napakam pri oblikovanju stratuma in preverjamo homogenost (bioekološkega kompleksa) titocenoz, vključenih v preučevanje proizvodnih sposobnosti združbe. 2 METODE VREDNOTENJA RASTIŠČNIH DEJAVNIKOV V FITOCENOZI 2 METHODS OF ESTIMATION OF NATURAL SITE FACTORS IN PHYTOCOENOSI S 2.1 Indikatorske vrednosti {lndikatorwerte) rastlinskih vrst po Ellenbergu 2.1 lndicator values of vegetal species by Ellenberg Proučevanje indikatorskih vrednosti rastlinskih vrst v fitocenozi je prido­ bivalo na vse večjem pomenu vzporedno z ugotovitvami fizioloških raziskav, da meritve posameznih dejavnikov, kot so toplota, taina vlaga, pH vrednost ipd., ki so podvrženi nihanju v kratkih ali daljših obdobjih, povedo pogosto manj o rastiščnih razmerah vfitocenozi kot srednje indikatorske vrednosti za veliko število skupaj živečih rastlin. Brez konkurenčnih odnosov bi mnoge gozdne rastline lahko živele na številnih rastiščih izven gozda (ali celo gojene), čeprav z različno vital nostjo, in večina teh vrst uspeva pri vseh pH-vrednostih med 3,5 in 7,5 pH ter srednjih vrednostih preskrbe tal z vlago (ELLENBERG 1996, s.139). Toda v naravi nobena rasti ina ne živi izolirano, kot je to pri fiziološkem eksperimentu. Rastlinske vrste morajo konkurirati tako med seboj kot tudi s številnimi drugimi vrstami, in to njihovo okolje bistveno spremeni. To pojasnjuje tudi pojavljanje istih rastlinskih vrst v različnih bioekoloških kompleksih, različnih rastlinskih kombinacijah in s tem v različnih konkurenčnih odnosih, ki nadalje selektivno vplivajo na uveljavljanje (izločanje) vrst. V razpravi (KOTAR 1 ROBIČ 2001, s. 239) je ugotovljeno, »da uporab­ ljena "fitoindikacijska metoda" preslabo pojasnjuje razločke v proizvodni sposobnosti rastišč (SP) tako med rastiščnimi enotami kakor tudi med vzorci v njih, da bi imela večjo praktično vrednost. Ugotovljene srednje vrednosti, ki smo jih dobili za posamezne rastiščne enote, se med seboj le malo razlikujejo, kadar se, npr. pri kemični reakciji tal, pa ne vplivajo na proizvodno sposobnost (SP)«. To ugotovitev (in še nekaj podobnih, s. 242) moramo povezati z napotilom Ellenberga kot avtorja te metode, ki je posebej nakazal na kakšen način so GozdV 60 (2,002) 1 5 6 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč, ugotovljene z rast iščnim koeficientom z njihovo ... lahko uporabljive indikatorske vredno~t rastlin za ekološko presojo združb. Uporabnost je nakazal na primeru gozdov (ELLENBERG 1996, s. 140): -Oblikoval je (na željo gozdarjev, s. 135!) ekološke skupine za srednjee- vropske listnate gozdove. tako da je združil rastlinske vrste z enakim ekološkim odnosom do vlage (F) in reakcije tal (R), tj. vrste z enakimi faktorji. V te ekološke skupine je vključil326 pritalnih rastlinskih vrst (prvič vključuje tudi mahove). Na podlagi kombinacije ekoloških skupin rastlin­ skih vrst v gozdni združbi se nato sklepa o ekoloških razmerah v gozdni združbi. - Za primerjavo med vegetacijskimi enotami se uporabljajo srednje vredno­ sti faktorjev posameznih dejavnikov za celotno vegetacijsko enoto (po navedeni metodologiji, s. 145), ali pa se pomembnejše dejavnike medse­ bojno primerja z drugimi združbami v koordinatnem sistemu (primerjaj: PODGORNIK 1996). Indikatorske vrednosti rastlinskih vrst je Ellenberg zasnoval kot ekološki odnos rastlinske vrste do določenega dejavnika (ELLENBERG 1996, s. 1 020). Pri tem navaja, (s.148), »da se žal vedno ponovno pozablja ali napačno razume, da so navedene indikatorske vrednosti približni izraz pridobljenega izkustvenega znanja o obnašanju rastlinskih vrst. Vre­ dnosti L, T, K, ... je potrebno razumeti kot orientacijsko oomoč in nikakor ne kot nadomestek za temeljite lokalne raziskave in meritve«. Osnovni namen Ellenbergove metode je preko srednjih indikatorskih vrednosti (Faktoren­ zahlen) oceniti važnejše rastiščne dejavnike v združbi. Pri tem ni zasledoval povezave indikatorskih vrednosti z (lesno) proizvodno sposobnostjo gozdnih združb (primerjaj: KUTNAR 1995, KOŠIR 1996). Tudi omenjena znanstvena razprava je dokazala da ne moremo na podlagi njegovih indikativnih vrednosti iskati povezave s oroizvodno spo­ sobnostjo gozdnih rastišč. Pod vprašaj se postavlja tudi »odstotek 9, 16 razločkov v floristični sestavi«, ugotovljen z metodo ordinacije, ki jih je domnevno mogoče pojasniti z rodovitnostjo oz. produkcijsko sposobnostjo rastišča, ker ne vemo, s katerimi dejavniki se povezujejo.To verjetno tudi dodatno pojasnjuje neskladje med indeksi floristične podobnosti (afiniteta med popisi), ki so omogočili klasifikacijo in ordinacijo vegetacijskih popisov, in neobčutljivostjo »fitoindikacijske« metode Ellenberga. 2.2 Indikatorski pomen rastlinskih vrst in vegetacijske sestave združbe pri določanju relativne bonitete rastišča 2.2 Significance of an indicator of vegetal species and vegetal composition of association when defining relative fertility of natural sites V razpravi je med rezultati ugotovitev navedeno (KOTAR 1 ROBIČ 2001, s. 244 ), da »razločki v floristični sestavi med vegetacijskimi popisi na vzor­ čnih ploskvah, izraženi z indeksi podobnosti, preskromno pojasnjujejo razlike v ugotovljenih parametrih proizvodne sposobnosti rastišč (SP), da bi jih lahko alternativno uporabljali pri ocenjevanju proizvodne sposobnosti (SP) rastišč«. Po drugi strani pa je tudi ugotovljeno (s. 245), da »odkloQi v ocenah proizvodne sposobnosti rastišč (SP) v mejah iste rastiščne enote pozitivno korelirajo z ustreznimi indeksi floristične podobnosti med vegetacijskimi popisi«. Na podlagi tega je tudi postavljen sklep, »da floristična sestava vegetacijskih popisov iz iste sintaksonomske kategorije v večini primerov zadovoljivo indicira rastiščne spremembe«. GozdV 60 (2002) 1 Košir, Ž. : Primerjava relativne bonitete gozdnih rast išč , ugotovljene z rast iščnim koef1cientom z njihovo ... To nas pripelje do nadaljnjih ugotovitev: če nam vegetacijska sestava združbe ne daje ustrezne osnove za sklepanje o proizvodni sposobnosti rastišča (SP), potem je visoka korelacija med proizvodno sposobnostjo (SP) in afinitetno povezavo med fitocenozami na vzorčnih ploskvah iste rastiščne enote (združbe) odraz podobnih ekoloških razmer. Toda te ekološke razmere naj bi nakazovala ravno vegetacijska sestava združbe, ki se je oblikovala v sekularnih sukcesijah, v seriji bioekoloških kompleksov in seriji rastlinskih kombinacij s spremljajočimi konkurenčnimi odnosi med vrstami! To pomeni, da je treba za ugotavljanje (lesno) proizvodne sposobnosti rastišč gozdne združbe z vrednotenjem indikatorskega pomena rastlin, upoštevati, tj. ocenjevati odnos rastlinskih vrst predvsem do tistih dejavnikov ekološkega kompleksa, ki pomembneje nakazujejo na proizvodno sposo­ bnost združbe. 2.2.1 Zasnova metode vrednotenja relativne bonitete rastišč gozdnih združb 2.2 .1 Estimation method plan for relative fertility of forest site associati­ ons Zasnova metode valorizacije proizvodne sposobnosti rastišč gozdnih združb je bila podrobneje že predstavljena, vendar naj se na tem mestu na kratko vrnemo k osnovnim kriterijem valorizacije v primerjavi z metodo indikativnih vrednosti po Ellenbergu. Po Ellenbergu ( s.133) je sestava vege­ tacije v podrasti (so )naravnega gozda odvisna predvsem od sestoj ne klime (svetloba, toplota), talnih razmer (preskrbljenost z bazami, talni vodni režim, zračnost tal, pH-vrednosti tal kot simptom splošnih razmer preskrbe tal itd.) in biotičnih vplivov. V zasnovi metodologije vrednotenja lesnoproizvodne sposobnosti goz­ dnih rastišč (KOŠIR 1992) po vegetacijski sestavi združbe je poudarjen pomen substrata (kamnine ali njene preperine, vsebnost baz, mehansko razpadanje in kemijsko preperevanje in njihovo premeščanje), ki v osnovi določa možnosti in smeri razvoja tal in njihove lastnosti. Kot samostojne kategorije za ocenjevanje kvalitete rastišča, ki se povezujejo s tem osnovnim dejavnikom, se ocenjuje: globino tal, skeletnost, reakcijo tal v povezavi z oblikami humusa in talni vodni režim. Klimatske razmere so ocenjevane v območju vplivanja lokalne klime ter značilnosti klimatskih elementov in pojavov v tem območju (orografija, lega, zračna vlaga, vegetacijska stopnja). Svetlobe, kot tudi sestoj ne klime, nismo upoštevali kot samostojna dejavnika, ki bi vplivala na proizvodno sposobnost gozdnega rastišča. Imeli smo v vidu ciklični razvoj gozdov, ki poteka v vseh fazah osvetlitve (presvetlitve) rastišča in sprememb sestoj ne klime, vendar se s tem proizvodna sposobnost rastišča ne spreminja ker se ciklična vključuje v celotno lesno proizvodnjo gozdne združbe. Ravno tako nismo upoštevali biotičnih vplivov na sestavo podrasti v gozdu. Obseg teh vplivov, ki ne preprečuje ciklične obnove združbe, je sestavni del bioekološkega kompleksa združbe. Regresijski antropo-zoogeni vplivi pa spreminjajo bioekološki kompleks in s tem tudi rastlinsko sestavo. Taka, z biotičnimi vplivi prekomerno spremenjena rastlinska sestava pa ima samostojno indikativno vrednost. V navedeni metodi vrednotenja proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč je indikatorski pomen rastlinske vrste o proizvodni sposobnosti rastišča povezan z več dejavniki. Med temi so pomembni predvsem: GozdV 60 (2002) 1 7 l Košir, Ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... Grafikon 1: Odnos med rastiš­ čnim koeficientom in valorizacij­ skimi vrednostmi Gra ph 1: Relation between site coefficients and valorisalion values 8 - izbor ekoloških dejavnikov, ki odločilneje vplivajo na proizvodno spo- sobnost združbe, · - oblikovanje kvalitetnih stopenj kategorij ekoloških dejavnikov po njiho­ vem vplivu na kvaliteto rastišča; vrednosti ali pojavnosti teh ocenjevanih ekoloških dejavnikov (substrat, reakcija tal , solum, skelet, vlaga, lokalna klima) so kvalitetno relativno ovrednotene (najboljše ~najslabše) po njihovi pomembnosti za kvaliteto rastišča, - vrednotenje kvalitetne stopnje ekoloških dejavnikov po njihovem vplivu na kvaliteto rastišča z valorizacijskimi koeficienti (valorizacijski koeficienti so, kot pri prvi valorizaciji gozdnega prostora \eta1975, oblikovani po načelu kumulativne normalne razporeditve), - ocena kvalitete rastiščnih razmer na rastišču rastlinske vrste z valori­ zacijskimi koeficienti; isto rastlinsko vrsto, ki naseljuje zaznavne različna rastišča, se ocenjuje na vsakem takem rastišču posebej, - ugotavljanje skupne vrednosti (seštevka) vseh valorizacijskih faktorjev za posamezne rastline (SVk); seštevek valorizacijskih koeficientov za rastlinsko vrsto lahko doseže (po sedanjem obsegu vključenih dejavni­ kov v valorizacija) vrednosti od 6 do 66: z manjšim seštevkom nakazuje rastlinska vrsta na najboljše rastiščne razmere v pogledu lesnoproizvo­ dne sposobnosti rastišča, z višjimi seštevki valorizacijskih koeficientov iz posameznih ekoloških dejavnikov pa po istem kriteriju na slabše rastiščne razmere . Seštevek valorizacijskih faktorjev za posamezno rastlinsko vrsto je izra­ žen z rastiščnim koeficientom (Rk) rastlinske vrste (za rastišče, ki ga naseljuje v obravnavani fitocenozi!). Rastiščnim koeficientom je določena vrednost v obratnem sorazmerju s seštevkom valorizacijskih koeficientov, in sicer od 17 (najboljša rastišča) do 1 (najslabša rastišča). S takim obliko­ vanjem se vrednosti rastiščnih koeficientov približujejo donosnim stopnjam (Ertragsstufen dGz 100 ) po Wiedemannu (1952). Iz grafikona so podrobneje razvidni navedeni odnosi med seštevki valorizacijskih koeficientov za ras­ tlinske vrste (SVk) in rastiščnimi koeficienti (Rk). 1 o Rk • SVk 1 70 x > x 16,0 U) 0:: 60 .~Cl) 14,0 .... Q) c:- 12,0 50 (/):::3 o- (J) c:: .§§; · - Q) u·- 10,0 40 ~~ ~ .§ QQ) 8,0 30 ~~ xc ·- l.:l 6,0 ~§ ~ 4,0 20 : 5-~ :,;::;(1) najboljša <~-------- rastišča -----------> najslabša the best natural sites the worst Nadaljnji postopek vrednotenja rastišča po lesno proizvodnem pomenu poteka v okolju računalniške obdelave fitocenoloških popisov in zajema izračun povprečnega koeficienta fitocenoze z upoštevanjem Rk rastlinske vrste in njenega deleža v vegetacijskem pokrovu združbe (pokrovnost ali porast). Upoštevanje tako obsežnega števila podatkov v numerični in grafični obdelavi je seveda mogoče le z računalniškimi programi. Programer teh računalniških programov je Vid Mikulič (1991/92). Prirejeni so v skladu s tedanjimi razvojnimi računalniškimi možnostmi (DOS) in so v postopnem posodabljanju po sedanjih programskih možnostih. GozdV 60 (2002) 1 Košir, Ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rast iščnim koeficientom z njihovo ... 2.2.2 lndikativna vrednost posameznih rastlin in ekološke skupine rastlinskih vrst 2.2.2 lndicative values of single plants and ecological group of vegetal speci es Vrednotenje rastlinske sestave gozdnih združb je usmerjeno predvsem v namene vrednotenja gozdnega prostora po različnih kriterijih. Tu obravna­ vamo lesno proizvodno sposobnost rastišč, obravnavali smo tudi že združbe po stopnji njihovega varovalnega pomena (KOŠIR 1975) in po isti ustrezno prilagoieni metodologiji lahk-o vrednotimo tudi druge lastnosti gozdnega prostora ki se povezujejo z lastnostmi gozdne združbe. Vrednosti posa­ meznih dejavnikov, ki jih tu povezujemo s proizvodno sposobnostjo goz­ dnih rastišč, je mogoče tudi individualno povezovati z drugimi dejavniki v gozdnem prostoru. Kot vzporedni izsledek take valorizacija so oblikovane ekološke skupine rastlinskih vrst. lndikativne vrednosti so zasnovane, tako kot pri Ellenbergu, na dveh dejavnikih; talni vodni režim in reakciia tal, ki jo povezujemo še z oblikami humusa. Ekološke skupine so tudi v našem primeru oblikovane po prevladujočih (najpogostejših) vrednostih teh dveh dejavnikov. V ekološke skupine je vključenih 665 rastlinskih·vrst. Upoštevano je nekaj več vrst kot pri Ellenbergu (326 vrst, s.136-138), ker moramo upoštevati tudi rastlinske vrste iglastih gozdov in še druge, ki sežejo na degradirana gozdna rastišča iz sosednjih negozdnih združb. Delež rastlin posameznih ekoloških skupin v gozdni združbi predstavlja ekološki spekter združbe in ga lahko primerjamo s spektri drugih združb. Ekološki spekter združb smo uporabili tudi v tej razpravi pri primerjavi rasti­ ščnih koeficientov in vegetacijske sestave bukovih gozdov z mešanimi gozdovi jelke in bukve. Računalniški program omogoča tudi individualno analizo posameznih dejavnikov po deležu rastlinskih vrst v posameznih kategorijah dejavnika. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Primerjava rastiščnega koeficienta (Rk) z izračunane (SP rvP v m 3 /ha) oz. ocenjeno (SP 51 v m 3 /ha) proizvodno sposobnostjo gozdnih združb 3.1 Comparison of a Rk site coefficient with a forest sites productivity in m 3 /ha, as SP lVP calculated or SP 51 estimated, respectively Vegetacija ne more nakazovati niti ocenjevati proizvodne sposobnosti rastišč po nekih naših (dogovorjenih) merskih enotah. Daje možnosti rela­ tivnega bonitiranja in tudi možnost aplikacije teh dognanj na druge predele v okviru iste vegetacijske enote. Naš namen je primerjati v razpravi navedene izmerjene oz. izračunane (SP TVP) ali ocenjene (SP 51 ) proizvodne sposobnosti rastišč (v m 3 /ha) z relativnimi bonitetami v okviru rastišča iste gozdne zdru­ žbe in s tem nakazati okvire relativne bonitete tudi z mersko enoto. V fitocenoloških popisih je delež (pokrovnost) rastlinskih vrst v vegeta­ cijskem pokrovu fitocenoze subjektivno ocenjen. To lahko do neke mere vpliva na končni rezultat valorizacije po vegetacijski sestavi. Zato smo v primerjavo vključili popise različnih avtorjev. ki so nastali v različnih časovnih obdobjih. V primerjavo rastiščnih koeficientov s proizvodno sposobnostjo rastišč (KOTAR 1 ROBIČ 2001) smo vključili, poleg lastnih fitocenoloških GozdV 60 (2002) 1 9 Koš ir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koef1cientom z njihovo .. . popisovali sintetičnih vrednosti iz fitocenoloških tabel, še objavljene popi se fitocenoz ali fitocenološke tabele za združbe, ki so jih predstavili: Horvat (1938, 1958, Hrvaška), Tomažič (1956), Tregubov (1957), Oberdorfer (1992, Južna Nemčija), Glavač in Pelcer (1968, 1972, Hrvatska), Zukrigl (1975, Avstrija), Kuoch (1954, Švica), Puncer (1980), Zupančič (1962) in Marinček (1981 ). Rastiščni koeficienti so ugotovljeni z računalniško obdelavo popisov po istih kriterijih in vedno preverljivi. Vegetacijske enote, za katere je izmerjena lesna proizvodna sposobnost (v m 3 /ha/leto), so v razpravi definirane kot asociacije ali na ravni nižjih sintaksonomskih enot. V primerjavo bomo vključili rastiščne enote gozdnih združb, za katere imamo primerljive popise; to so rastiščne enote: 3.- 5., 7- 10., 13. in 15.-18. Poleg neposredne primerjave rastiščnih koeficientov (Rk) s proizvodno sposobnostjo (SP) za združbe, obravnavane v razpravi, bomo vzporedno predstavili Rk za sorodne združbe, tudi tokrat na drugih lokacijah Slovenije. Skladno z obsegom razpoložljivih podatkov so primer­ jave predstavljene s preglednicami in grafično. V grafikonih bomo lahko navedli vrednosti rastiščnih koeficientov (Rk) tudi za druge sorodne gozdne združbe bukve ter jelke in bukve, za katere sicer še nimamo meritev pro­ izvodne sposobnosti. 3.1.1 Gozdne združbe bukve 3.1.1 Forest associations of a beech tree V primerjavo vključene bukove gozdove bomo obravnavali v petih sku­ pinah, ki so oblikovane po sorodnosti rastiščnih razmer (fitogeografsko območje , podlaga, pedološke razmere ipd). Preglednica 1: Alpski gorski bukovi gozdovi in ekološko soro­ dno bukovje V prvi skupini (preglednica1) so obravnavani alpski gorski bukovi goz­ dovi. Z rastiščno enoto 7. Krma združbe Anemono-Fagetum typicum, so primerjani bukovi gozdove iste asociacije iz istega območja . V primerjavo so vključene oblike združbe: na razvitejših tleh z jelko, Anemono-Fagetum abietetosum (Vrata 800 mnn), rastiščno inicialnejša oblika bukovja z borov­ nico Anemono-Fagetum vaccinietosum (Mežakla 750 mnn) in osrednji obliki najbolj primerljiva oblika s peterolistno mlaja Anemono-Fagetum denta­ rietosum digitatae I=C.pentaphyllos/ (Mežakla 71 O mnn ). Primerjane so združbe iste klimaksne skupine na enakem apneno/dolomitnem substratu, vendar različne razvojne stopnje tal, odvisne od ustaljenosti zemljišča in izpostavljenosti recentni eroziji tega dela alpskega sveta. Table 1: Alpine mountain beech forests and ecology related beech forests Primerjava pokaže, da so vse vrednosti rastiščnega koeficienta (Rk) v enakih intervalnih vrednostih kot so z rastiščnim indeksom (SP 100 ) ocenjene Avtor Zap. pop. št. Zdr.užba Združba Lokacija SPlVP min max SP SI min max Rk sv k Auth. .Ser. Association Associ- Location of ret. No. ation Alpski gorski bukovi g0zdovi IAI{J}n~ mountain be,ec;h forests _ROB 1 Anemono-F. typicum AnFtyp 7. Krma 6,4 6,0 7,1 6,6 5,8 7,7 KO 2 Anemono-F vacciniet. AnFvacc Mežakla 6,8 36,6 KO 3 Anemono-F. d. digitatae AnFddig Mežakla 7,4 34,8 KO 4 Anemono-F abietetosum AnFabie Dolina Vrat 7,7 33,9 Gorsko bukovje na rjavih rendzinah na karbonatih 1 Mountain beech forest Qn brown rendzina. s. {ln{i carbonal~s PEL 5 Helleboro ma er. -Fag_etum Hel/mF Gor. kotar "7,3 35,1 ZUK 6 Helleboro nigr-Fagetum HellnF Avstrija 7,9 33,3 KO 7 Arunco-Fagetum ArF Pandirjevka 7,9 33,3 KO 8 Enn.-Fv.Helleb. Hepatica EFhe/1 Zasavje/Bohor 7,8 33,6 KO 9 Enn.-Fv.Helleb.Homogy ._ EFhe/1 Predalpsko 8,3 32,1 KO 10 Enn.-Fv.Helleborus macr. EFhell Predalpsko 8,2 32 4 10 GozdV 60 (2002) 1 Košir, Ž. : Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščn im koeficfentom z njihovo proizvodne sposobnost teh rastišč, tj. SPs 1 = 6,6 do 7.7m 3 /ha/leto; Rk;;; 6,8 do 7,7. V odnosu do dejansko izmerjenih in izračunanih vrednosti celotne lesne produkcije sestaja, tj. do SP TVPpa so vrednosti Rk v enakem razmerju kot vrednosti SP sr Vzporedno z alpskimi gorskimi bukovimi gozdovi vključujemo v primer­ javo še bukove gozdne združbe na dolomitni ali (apneno)dolomitni podlagi zelo obsežnega teritorija od vzhodnega obrobja Alp v Avstriji (Helleboro nigri-Fagetum Zukrigel1973), preko Slovenije (Arunco-Fagetum) v Gorski kotar na Hrvaškem (Hel/eboro macranthi-Fagetum Pelcer 1972). V tabelo smo priključili še inicialne oblike zonalnega gorskega bukovega gozda s črnim telo hom (Enneaphy/lo-Fagetum var. Helleborus macranthus). V vseh teh primerih gre za sorodna rastišča, ki so se oblikovala v zadržan em razvoju zaradi počasnega kemijskega preperevanja dolomita. V alpskem območju so se ta rastišča oblikovala v ostrejših klimatskih razmerah in na ledeniške preoblikovanem površju. V preddinarskem svetu so rastišča teh združb sicer ostala izven vpliva zadnje glaciacije, vendar naseljujejo zelo erodibilen dolomitni substrat. Vse te primerjave so združene v grafikonu 2. V drugi skupini (preglednica 2) primerjamo gorske bukove gozdove (Lamio orva/ae-Fagetum v. geogr. Dentaria pentaphy/los) v rastiščni enoti 8. Oaence s fitocenozami iste združbe (Enneaphyllo-Fagetum v. Dentaria pentaphyllos) na lokacijah Kamniške Bistrice (Nad oglarjem) in v Polhovem Gradcu (Lamio orva/ae-Fagetum /Horvat 1938/ slovenicum Borhidi 1963 praeafpinum v. geogr. Dentaria pentaphyllos Marinček 1981 ). Primerjava daje identične ugotovitve kot v prvem primeru: ocenjene vrednosti proizvodne sposobnosti združbe (SP s 1 ) gorskega bukovega gozda v obrobju alpskega sveta v prehodu proti preddinarskemu (Enneaphyl/o-Fagetum v. O. pentaphyl/os) so v istih mejah kot rastiščni koeficienti Rk (SP si = 8,6; Rk;;;. 8,3 do 8,6). Razlike so v zgornji interval ni vrednosti, ki doseže pri ocenjeni SP si = 9,4 m 3 /ha/leto. V istem sorazmerju sta SP 51 in Rk do izračunane proizvodne sposobnosti rastišča na osnovi celotne lesne produkcije sestaja SP rvp· Ocenjene vrednosti SP si so od izra­ čunanih nižje za 4,5%, rastiščni koeficient Rk pa je nižji za 4,5 do 7,8%. 9,0 • SPTV c: 8,0 .:&:: -~ ~lE ..... Il) 7,0 Cl) o ~o -~ NQ: o l.. 6,0 «1 o :E Il! -~ 4~ t 4~ -~ .,., ' ~ o o 1 ~~ ~~ x 1 .,.. Q p o min &. max x S PSI o min ·E_~ > s 5,0 c.. c: (/) ·- CL. UJ 4,0 : : : : : 1::. max (Il Rk 3,0 : y---<~> <>-.. : -<;--<~ -<>- SVk GozdV 60 (2002) 1 Grafikon 2: Alpski gorski bukovi gozdovi in sorodne združbe na dolomitnih rjavih rendzinah: pri­ merjava rastiščnega koeficienta Rk z izračunana (SP TVP) oz. oce­ njeno (SP 51 ) proizvodno sposo­ bnostjo gozdnih združb. Na tem grafikonu je prikazan je tudi obra­ tno sorazmerni odnos med Rk in SVk (povprečje vsote vseh valo­ rizacijskih koeficientov za posa­ mezne združbe) Graph 2: Alpine mountain beech forests and refated associations on Dolomite brown rendzinas: comparison of a Rk site coef­ ficient with SPTVP calculated or SPSI estimated forest sites productivity. The inverse relation between Rk and SVK (average sum of alf vaforisation coeffici­ ents for single associations) is afso shown in the graph 11 Košir, Ž.: Pri merjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koefic1entom z njihovo ... Preglednica 2: Predalpsko gorsko bukovje in sorodno buko­ vje v preddinarskem območju Table 2· Prea/pine mountain beech forests and related beech forests in pre-Dinaric area Avtor Zap. pop. št. Združba Auth. Ser. Association otre/. No V drugem delu preglednice 2 primerjamo gorske bukove gozdove na pokarbonatnih rjavih tleh (kalkokambisol), in sicer osnovno obliko združbe (EnneaphyJ/o-Fagetum typicum) v preddinarskem svetu Slovenije s soro­ dnimi gorskimi bukovimi gozdovi na Kočevskem(= Lamio OIVa!ae-Fagetum /HORVAT 1938/ slovenicum Borhidi 1963 praedinaricum asperuletosum MARIČEK 1 PUNCER 1 ZUPANČIČ 1978) in na Hrvaškem (Lamio orvalae­ Fagetum montanum oz. lathyretosum HORVAT 1938). Iz grafikona 3 so razvidni relativni odnosi v proizvodni sposobnosti združb (Rk) kot tudi odnosi do izmerjene oz. ocenjene proizvodne sposobnost rastišč na drugih loka­ cijah v preddinarskem območju Slovenije. V primerjavi s predhodno skupino združb ugotavljamo, da se je sora­ zmerno z bolj razvitimi tlemi povečala tudi lesno proizvodna sposobnost združb. Lokacija Združba SPTVP min max SP SI min max Rk Location Associ- ation Gorsko bukovje na rjavih rendzinah do plitvih pokarb. ~avih tleh (dol0m. apnenci) Mountain .beeJ~h forest on brown rendzinas to sha/low carbonate brown soils (Dolomite_ limes) ROB 11 LoFpraea/fJ_. v.D.pentaph 8. Ogence Efdpent 90 8,1 10,6 8,6 8,0 MAR . 12 LoFpraealp. v.O.pentaph. Polh. dolom. Efdpent KOS 13 Enn. -F dentar. digitatae. Kam . Bistrica Efdpent. Gorsko bukovje na pokarbonatnih rjavih tleh na dolom. apnencih Mountain bee 'ch forest 'on carbonate brown s oi l. on Dolomit~ limes KOS 14 Enn.-F typicum v.P.vertic KOS 15 1 Enn.-F typicum M.Z. 16 Lamio-Fa_g_etum ase_eru/. HOR 17 Fagetum croaticum s.lat. HOR 18 Lamio-Fagetum /athyret. Grafikon 3: Predalpski in pred­ dinarski gorski bukovi gozdovi na dolomitnih rjavih rendzinah in sred. glob. pokarbonatnih rjavih tleh na dolomitiziranih apnencih: primerjava rastiščnega koefici­ enta Rk z izmerjeno (SP TVP) oz. ocenjeno (SP s 1 ) proizvodno spo­ sobnostjo gozdnih združb Graph 3: Prealpine and pre­ Dinaric mountain forests on Dolomite brown rendzinas and semi-deep carbonate brown soils on Dolomite limes: comparison of a Rk site coefficient with a forest site s productivity as SP rv p measured or SP 51 estimated, respectively Javor/Zasavje Eftyp Boč , Gorjanci Eftyp Kočevsko Efa sp. Apat.Duliba Fag.cro Gorski kotar LoFiath 11 ,O ...-------------------. 10,5 -1----'r------------------i 10,0 -1-t------------------\ 9,5 +--+-f .,.----------------1 9,0 -1--(lj>}-----r-1------------___, x G)) @ a.. .g .!!} o o . C(J co· co· :S E ~ ..._. ef (tJ 5i ...... ~ -§- -§- 5i ~ l.( l.( Q LJ.] lJ.J JE # LU f& 9,4 8,3 8,6 8,3 8,5 8,7 8,6 8,5 ~SPTVP m min A max XSPSI CJ min !:. max Rk V tretji skupini (preglednica 3) primerjamo (lesno)proizvodne sposo­ bnosti, ugotovljene za gorske bukove gozdove rastiščne enote 17. Glažev graben (Gorjanci) združbe Lamio O!Valae-Fagetum var. Dentaria polyphyJ/a GozdV 60 (2002) 1 Košir, Ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... z rastiščnimi koeficienti fitocenoz iste združbe (Enneaphyllo-Fagetum den­ tarietosum polyphyllae), opisane na bližnjih sosednjih lokacijah in na Boču . Ti gorski bukovi gozdovi preddinarskega območja naseljujejo globoka dis­ trična rjava tla, nastala povrh apnencev z roženci ali na kremenovih grobo zrnatih apnencih. V tabelo vključujemo tudi visokogorske bukove gozdove v Gorjancih (Dentario savensi-Fagetum dentarietosum polyphyllae). Na južnem obrobju Alp na meji proti Apeninom je opisana združba Dentario polyphyllae-Fagetum Oberd.et Th.MOIL 1984, ki naj jo zaradi določene sorodnosti rastišč tudi vključimo v primerjavo z našimi gorskimi bukovimi gozdovi. Iz primerjave povzamemo, da so povprečni rastiščni koeficienti (Rk) in povprečna proizvodna sposobnost rastišč (SP SI v m 3 /ha/leto }, ugotovljena s rastiščnim indeksom (SI 100 }, povsem enaki, vrednosti SP TVP pa so od teh višje za dobrih 17%. V preglednica 3 (in grafikon 4) smo vključili tudi podatke o proizvodni sposobnosti rastiščne enote 16. Šoštani. Združba je opredeljena na ravni asociacije kot La mio orvalae-Fagetum in jo zato lahko primerjamo z ostalimi subasociacijami le na tej ravni. Na to nakazuje tudi v okviru rastiščne enote izjemno širok interval izračunanih · proizvodnih sposobnosti posameznih fitocenoz (SP TVP v m 3 /ha/leto = 8,8 do 13,8). V primeru tako široko oblikovane rastiščne enote bi morali ugotavljati in primerjati rastiščne koeficiente z ocenami in meritvami v okviru posameznih fitocenoz, ki so v enoto vključene. S fitocenološkimi popisi teh fitocenoz pa ne razpolagamo. Avtor iZap. pop. št. Združba Lokacija Združba SPlVP min Auth. Ser. Association Location Associ- of re/. No ati on Preglednica 3: Preddinarski gorski bukovi gozdovi na globo­ kih distričnih rjavih tleh Table 3: Pre-Dinaric mountain beech forests on deep brown so il s max SP SI min max Rk Preddinarsko g0rsko !bukovje na distričnih rjavih tleh 1 Pre-Dinaric mountain beech forest on brown soi/s ROB KOS OBER KOS ROB 20 Lam.-F. v. D.po/yphyl/os 19 1 EF d. po/yph. =Lam. -F. 21 Q.polyphyllae-Fagetum 22 SavensiF d. po/yphyllos 23 Lam.-Fagetum ? 1: 15,0 .31:: .~ 14 o Il::.!::! , ....: \3 13,0 Q) o ~ (J 12,0 ~ ~ 11 ,0 C\1 a 1o.o :E ni ·E ~ 9,0 >-E 8,0 0.. s::: 7,0 Cl)·- Cl.. 6,0 (/) 888,:!}8 ·@. · @. ·@. E -~ o o o ~(!)(5 (!) (!) (!) <.. 'g- t:" t:" ~ .g cn~~:z.g. ~aB.~fi 8. LE LE 8. LE w UJ o· /.Jj 17. Gorjanci Efdpo/y 12,8 12,4 Boč, Gorjanci Efdpoly Juž. Nemčija D.polyF . Gorjanci SFdpoly .16. Soštani LoF? 11,6 8,8 SPTVP min A max -D- SPSI • min A max Rk ;9' ~· (\. (\ . LJ... LJ... o o ._j -.J V četrti skupini (preglednica 4) so s proizvodno sposobnostjo rastišč (SP) združbe Hacquetio-Fagetum epimedietosum v rastiščni enoti 9. Pešče­ nik primerjani: rastiščni koeficienti (Rk) fitocenoze iste združbe, tudi popisa ne GozdV 60 (2002) 1 13,4 10,6 10,4 11,2 10,6 10,3 10,6 13,8 9,7 8,9 10,4 Grafikon 4: Preddinarski gorski bukovi gozdovi na globokih dis­ tričnih rjavih tleh na apnencih z roženci: primerjava rastiš­ čnega koeficienta Rk z izmerjeno (SP TVP) oz. ocenjeno (SP 51 ) pro­ izvodno sposobnostjo gozdnih združb Graph 4: Pre-Dinaric mountain beech forest on brown soils on limes: comparison of a Rk site coefficient with a forest sites productivity as SP rvP measured or SP 5 1 estimated, respectively 13 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč . ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... na Peščeniku, dalje povprečni rastiščni koeficient, ugotovljen po sintetični fitocenološki tabeli združbe, ter še rastiščni koeficient za obliko te združbe s planinščkom, Hacquetio-Fagetum homogynetosum sylvestris (popisi pre­ težno iz Dolenjske). Tokrat so povprečne vrednosti ocenjene proizvodne sposobnosti rastišč (SPs 1 = 7,7m 3 /ha) nižje od rastiščnega koeficienta, ugotovljenega na isti Preglednica 4: Predgorsko buko­ vje in bukovje na praekilmaksnih ali bližnji lokaciji (Rk = 8,5), nižje tudi od Rk, ugotovljenega za povprečne razmere v združbi (Rk = 8,7), vendar so še vedno v intervalnih vrednostih ocenjene proizvodne sposobnosti rastišč (SPs 1 = 7,7 do 8,9). Rastiščni globokih tleh Table 4: Pre-mountain forest and beech forest beech koeficient pa je tokrat enak izračunani proizvodni sposobnosti rastišč (SP ntP = 8,5 m 3 /ha; interval 7,2 do 9,6). " Avtor Zaf). 1 ...-- pop. št. Združba Lokacija Združba II SPTVP min max SP SI min max Rk Auth. Ser. Association Location Associ- of re/. No ati en Predgorsko bukovje na pokarbonatnih rjavih tleh na karbona tih 1 Pre-mountain beech fore.st on carbon. ate de.ep seils KCJS 24 Hacquet.-F. homogyne. Dolenjska HFhom 7,8 KOS 2'5 Hacguet. -F. epimediet. Doleni ska HFepim 8,7 ROB 26 Hacquet.-F. epimediet. 9. Peščenik HFepim 8,5 7,2 9,6 7,7 7,4 8,9 ~os 27 Hacquet. -F. epimediet. Radoha/Peščenik HFepim 8,5 Bukovje na globokem luvisolu ali distričnih rjavitl tleh na reliktnih p>okarb. tleh Pre-mountain beech forest on deep lu.viso/ soils R0B 28 Hedero-F v. Epimed. typ 1 O. Bukov vrh HeFv.Ep/ 7,5 6,8 8,9 7,5 7,2 8,7 KO~ 29 Hedero-F v. Epimed. typ Dolenjska HeFv.Ep/ 11.4 Bukovje na globokih distričnih rjavih tleh na silikatnih klastitih Pre-mountain beech forest on deep brown soi/s on sillcate cfastites ROB 30 KOš 31 KOS 3i2 ROB 33 14 HeF v. Po/ystichum set. 15. Velika Kopa HeFv.P. 11,2 9,2 12,6 10,8 9,7 12,2 HeF v. Polvstichum set. Macelisko HeFv.P. 11,3 HeF v. Pol. set. v. Doronic. Haloze HeFv.P 11,7 Vicio-F. = HeF v.Polyst. 18.Log -Tisovec HeFv.P. 12,2 10 5 15 o 10 6 9,7 11 2 V srednjem delu preglednice (4) primerjamo proizvodne sposobnosti združbe Hedero (= Querco)-Fagetum var. Epimedium alpinum, obravna­ vane v rastiščni enoti 1 O . Bukov vrh, s povprečnim rastiščnim koeficientom, ugotovljen im po sintetični fitocenološki tabeli združbe (orig. diag.). Primer­ java ocenjenih oziroma izmerjenih vrednosti proizvodne sposobnosti (SP) rastiščne enote 1 O. Bukov vrh, združbe Hedero-Fagetum var. Epimedium alpinum, s povprečnim rastiščnim koeficientom (Rk) združbe pokaže, da se podatki povsem razlikujejo; medtem ko se izmerjena proizvodna sposo­ bnost rastišč (SP TVP) povsem pokriva z ocenjeno (SP s 1 ) tako v povprečnih kot intervalnih vrednostih, je rastiščni koeficient (Rk) združbe Hedero-Fagetum var. Epimedium alpinum znatno višji. Po drugi strani pa tudi ugotovimo, da sta izmerjena in ocenjena proizvodna sposobnost rastiščne enote 10. Bukov vrh (SP= 7,5 /6,8-8,9/ m 3 /ha) v mejah prej obravnavane rastiščne enote 9. Peščenik, tj. združbe Hacquetio-Fagetum epimedietosum. Zdru­ žba Hedero(= Querco)-Fagetum var. Epimedium je opisana v povprečnih nadmorski višini 377 m (270-460 mnn), fitocenoze rastiščne enote Bukov vrh (Straža) pa ležijo na zgornji meji njene razširjenosti (510 do 540 mnn) in zato so tudi vrednosti SP bližje predgorskemu bukovemu gozdu. V spodnjem delu preglednice (4) sta obravnavani rastiščni enoti 15.Velika Kopa in 18. Log - Tisovec. Obe lahko uvrstimo v ist~ združbo (Hedero-Fagetum var. Polystichum setiferum), ki naseljuje podobno zelo globoka (distrična) rjava tla na nevtralnih silikatih. Rastiščni koeficient zdru­ žbe Hedero-Fagetum var. Epi medium alpinum, (Rk= 11 ,4 ), ki smo ga uvrstili v primerjavo z rastiščno enoto 1 O. Bukov vrh, se povsem poravnava z rastiščnimi koeficienti asociačijske variante te združbe (Hedero-Fagetum Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... c: 16,0 ~ -~ 15,0 ...: !E 14,0 ~ ~ 13,0 .:.: ~ 12,0 ~ ~ 11 ,O ~ ~ 10,0 ·E~ 9,0 > .E 8 O ~ .s 7'o o.. , (/) 6,0 t ~~ ! ~ : @ Q\ r t •• 11!1 ~SPTVP •min Amax A -E g; .!:: Q.. U) 8,5 -r----------------, 8,0 r-J 7,5 - - ~ ":" . 7,0 ~~ • ~ 6,5 ~~ D ,l 6,0 5,5 5,0 8 cu -:G. ;:::, ~ u : cri _J f!/ B!. co · 2 a 0 :::::.· 0 cu ~ ~ E $~ ~ 0 0 u §-§-;::,LJ.. 0 eh BiJ 0 ~ ~ 3 o ~ ~ ~ # oo....,c: cu::::J::::J·._ LJ.. LJ.. -S!.c:: Li..OOQ C(J C(J ii (5 ::::-, :.:::-, :.:::-, ~ :.:::-.:.:::-.~liJ 151515.19 o o /, ~ ~ ~ Cl) E E ?is .f\J en en ctJ en SPTVP min A max XSPSI min amax Rk Čeprav je obdobje najbolj ekstenzivnega gospodarjenja že za nami, so posledice nekdanjega načina izkoriščanja teh gozdov še danes zapisane v vegetacijski sestavi fitocenoz. Z večjo regres ijo združbe se zmanjšuje lesno proizvodno zmogljivost rastišč, sami donosi pa so odvisni še od lastnosti drevesnih vrst, ki v posameznih stadijih prevladajo. 3. 1.3 Gozdne združbe jelke in bukve 3.1 .3 Forest associations of a tir and beech tree Gozdovi jelke in bukve so v razpravi obravnavani v treh rastiščnih enotah, in sicer kot združba Ompha/odo-Fagetum. V primerjavo s tako preimeno­ vana združbo bomo vključili subasociacije združbe Abieti-Fagetum na rjavih pokarbonatnih tleh. GozdV 60 (2002) 1 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... Z rastiščno enoto 3. Jurjeva dolina združba Omphalodo-Fagetum maian­ themetosum, bomo primerjali rastiščni koeficient fitocenoze Abieti-Fagetum maianthemetosum iz istega območja. V primerjavo z rastiščni enoto .4.,. Draga, združba Omphalodo-Fagetum !hod/e!ymetosum, bomo vključili pri­ merjave združbe Abieti-Fagetum /hord/e/ymetosum iz Leskove doline, Plje­ ševice na Hrvaškem in iz švicarske Jure. V primerjavo z rastiščno enoto 5. Gače združba Ompha/odo-Fagetum galietosum odoratae, bomo vklju­ čili več oblik združbe, in sicer: Abieti-Fagetum typicum, Abieti-Fagetum asperutetosum in Abieti-Fagetum omphalodetosum. Poleg prvotne vsebine subasociacije Abieti-Fagetum asperuletosum poznamo namreč še preime­ novanje subasociacije Abieti-Fagetum ompha/odetosum v Abieti-Fagetum asperuletosum. Tako danes ne vemo zanesljivo (brez posebnega komen- Preglednica 6: Gozdovi jelke in bukve ter jelkine gozdne združbe v dinarskem območju Table 6: Forests of a fir and tarja}, kaj je razumeti pod obliko Omphalodo-Fagetum (= Abieti-Fagetum) beech tree and fir forest associ- galietosum odoratae. Z2'p: št. Združba Lokacija Združba SPlVP min max Ser. Asso'ciation Location Associ- No ation Združbe jelke in bukve 1 Fir and beech forest associations 1 AF adenostyletosum Grčarice AFad 2 AF festucetosum Nanos, Koč. Rog AFfes 3 AF maianthemetosum 3. Jurjeva dolina AFmai 7,0 5,9 84 3 AF maianthemetosum Mašun AFmai 4 AF helleboretosum Cmi Lug (Hrvat.) AFhel 5 AF hacquet. v. Adenost. Snežnik AFadn 6 AFtypicum Stojna (Kočevje) AFtyP 7 AF galietosum = omph. 5. Gače AFgal so 6,4 8,8 7 AF omphalodetosum Snežnik AFom 8 AF hacquetietosum Pod preska AFhq 9 AF elymetosum 4. Dra~a AFely 6,9 5,6 7,9 9 AF elymetosum Leskova dolina AFe/y .. g AF elymetosum Plješevica (Hrvat.} AFely ·9 AF elymetosum Jura (Svica) AFely 10 AF caricetosum pendulae r Novom. roq AFcpd J.elkin~ združbe " 1 Fir forest asspciaJi.oos 11 AF var. Abies Jura (Svica) AFv.Ab 12 Lycopodio-Abietetum Leskova d. LyA 13 Sorbo ariae-Abietetum Lesk.d., Vrata SarA 14 Homoqyno.Abietetum Lesk. d., Snežnik HoA 15 Homogyno.Abietetum Pod preska AFnec 16 Asplenio-Abietetum Lesk. d., Korita Asp/A V grafikon 7 smo vključili rastiščne koeficiente le za zgoraj navedene združbe in jih primerjamo z rastiščnimi enotami (Jurjeva dolina, Draga in Gače} za katere je bila izmerjena, izračunana oz. ocenjena proizvodna sposobnost. Iz primerjave povzamemo: rastiščni koeficienti (Rk = 8,3 do 8,6) so v vseh primerih na zgornji meji intervalnih vrednosti izmerjene oz. ocenjene proizvodne sposobnosti rastišč (SP}. V tem primeru Rk-ji naka­ zujejo na boljše rastiščne razmere kot SP. Končnega sklepa o povezavi med temi kazalci ne moremo podati. Ker gre v tem primeru za mešane gozdove jelke in bukve, bi morali poznati delež dreves nih vrst vključenih v meritve. Npr.: če je bila na rastiščih združbe jelke in bukve vključena v meritve, izračunavanje po tablicah ali ocenjevanje samo bukev ali vsaj v pretežni meri le bukev, potem je izmerjena in ocenjena proizvodna sposobnost rastišč nujno nižja od indikacije z rasti­ ščnimi koeficienti. V tem primeru tudi ne moremo več govoriti o proizvodni GozdV 60 (2002) 1 ations in the Dinaric area Rk- Rk- SP SI min max Rk min max 7,7 7,5 7,8 7,9 7,6 8,6 7,5 7,4 8 1 8,3 8,3 8,3 8,4 8,4 8,4 8,5 8,4 8,5 8,5 8,5 8,5 7,5 7,4 8,1 8,6 7,9 9,2 8,7 8,7 8,7 7,4 6,7 8,9 8,7 8,7 8,7 8,7 8,2 9,3 9,0 8,8 8,7 9,0 10,1 10,4 10,0 10,9 7,8 7,4 8,0 7,6 7,3 7,8 7,2 6,7 7,4 6,2 6,2 6,2 17 l Košir, Ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščn im koeficientom z njihovo ... Grafikon 7: Gozdovi jelke in 10,0....--- ----------------, .------. bukve-primerjava rastiščnih koe- ~ ficientov (Rk) z izmerjeno (SP rvp) ~ ·~ 9 • 5 ~ ~SPTVP oz. ocenjeno (SP 81 ) proizvodno ~ ~ 9,0 +----------t ---+------'o;:<------+ - - -1--1 m min Gra ph 7: Fir and beech forests, N ~ 8, o ++--""',.._-' _'-----®--'rfii---. 1 l.-~-__........~-;_-:-~---l a comparison of Rk site coeffi- ~ a 7 5 _ ~. ~--'---+-*. . :. . A max cients with a forest site s produc- :E ca ' '>:C tivity measured as SP rvP or esti- · E ~ 7,0 -l-{1ti>-~----:----+---:---...." ~ oltl.~·-+ Q.---....;.......J XSPSI mated as SP s' respectively > . E 6, s -t-t-:-------'--.:!.--:----;-- -+---:--:----:--....,....., g., .s: t)l o min Grafikon 8: Ekološki spekter gor­ skega bukovja (Lamio orvalae­ Fagetum preddinaricum aspe­ ruletosum) in združbe jelke in bukve (Abieti-Fagetum omphalo­ detosum) Graph 8: Ecological spectrum of mountain beech forest (Lamio arva!ae-Fagetum preddinaricum asperuletosum) and associations of a tir and beech (Abieti-Fage­ tum ompha/odetosum) 18 0.. 6,0 ~ U> .• n 5' 5 ~----.;-;-----7---T----'-'---"----čc-.,.---:----:-J ({J~~:::-ro­ g> ro'~ . Rk-max sposobnosti rastišč, temveč le o donosih bukve (ali druge drevesne vrte) na rastišču združbe jelke in bukve. Iz ekološkega spektra (drevesne vrste niso vključene v ekološke sku­ pine!) primerjanih združb je razvidno, da vegetacija zaznamuje razlike med čistimi gorskimi bukovimi in mešanimi gozdovi jelke in bukve v dinarskem gorskem svetu. Mešani gozdovi jelke in bukve imajo večji delež in pokrov­ nost rastlinskih vrst bolj vlažnih rastišč, istočasno pa je povečan tudi delež vrst, navezanih na slabše oblike humusa in nižje pH-vrednosti tal. Take rastiščne razmere so bolj ugodne za rast iglavcev, le-ti pa imajo tudi dru­ gačen ritem rasti in priraščanje kot bukev. 70 ~------------------------------------------~ ~ 60 +--- - 1r----l ---E>- EF asperulet. -:lE-AF omphalod. ~ c: ~ ~ 50 +----- -lf.lt\----------------------------1 > ~ ~ Q.. 40 +--------.fi---T---------"---------, ,.<-'I:'k--------1 Ui -~ ~ ~ 30 +----H ·- --'1r------- - ---- -T-----I ~~~ ~~ 20 +------~--+--=._ ________________ ~-----~ ~ .:g 1 o +-----1-------->i~---------------~:-----l Cl) o o,f!J 8 o e o ..t::: c- § ~ al '"' ·!5 4:' ...._ ~ ;g ~ "''8-' ~~ ~ -~ liJ f2 f o o ~ ... : Il> "'ft T-~ ~~ ~, f:Q; Qf ~ al ~ ·~ al " .. _ .. o o...._ . ~ "' ~ [!! ~ '1\J ' '5;1:2 · f5·!;2 s tri 1\J 0 ~~ o co~ " . ~ G?f!! Q. ~' -O . ~ . - - ~ ~ V preglednici 6 in grafikonu 9 so prikazani rastiščni koeficienti tudi za druge oblike (subasociacije) združbe Abieti-Fagetum. Za združbe, za katere smo ugotovili različne vrednosti Rk, smo te prikazali v intervalu. Vrednosti rastiščnih koeficientov so pretežno v ozkih intervalnih mejah. Med primer­ janimi oblikami združbe se rast\ščni koeficienti postopno povečujejo od slabših rastiščnih razmer (tla, vlažnost) k boljšim, vendar je ta razlika zelo majhna: rastiščni koeficient (Rk) je v mejah od 7,7 do 8,8 . GozdV 60 (2002) 1 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... - 12,0~----------------------------------------------------------~ t:: ~ ·~11 o+-------------------------------------------------~--------~ et . !:! ' ...:~ ~SPTVP O min ~ o 10,0 +----------------------------------------------'II!-'-D------------1 ~ u A max N ~ 9,0 +--------------------:----'f---::::-------x---::::--±---er-;~r-----~---------1 o ... XSPSI ru o m min -~ E s.o tj >-e 7 .o +-+--':--<----~---......_~-+-~--~...;..--...-+---;---~-!----'-------+---""----1 a.. c: A max U) ·- ~ 6' o +----,__n-~---=--,---;---......;....---=----;'---...,---t-...,------"-'-----'-------:------=-~----"IZ-\ @> Rk 5,0 ~~-.------.-~--~~-,~~~.-~----~~---.~--~~~.-~ o Rk-min &~~~§~~~~~~~~~~~~~ $~E~~~~~~0~~?~§~J~ ~~~~~~c~ c~QQ~~~ · ~~~~-~~~~~0b~~~~~~ ~~~~~~§i~~!!t~~P~l ~c~~~E~~~~~~~~~~~~ ~~~ o~~ ~ ~~~g ""'$ '~ Q) Q 'a;Q~J: iJ[ ~ ~ ~~ ~ ~~~ ~ ~ !;? Podobna ugotovitev velja tudi za povprečne proizvodne sposobnosti rastišč, ki so tudi v ozkih mejah: izmerjena povprečna SP TVP = 6,9 do 8,0 m 3 /ha/leto in ocenjena povprečna proizvodna sposobnost SP 5 1 = 7,7 do 8,8 m 3 /ha/leto. Ocenjene proizvodne sposobnosti po posameznih fitocenozah so za združbi Abieti-Fagetum maianthemetosum in Abieti-Fagetum galie­ tosum v zelo ozkih mejah, v širših meja pa so za združbo Abieti-Fagetum elymetosum. V podobno širokih intervalnih mejah so tudi izračunane vre­ dnosti proizvodne sposobnosti rastišča (SP 1'/P) po posameznih fitocenozah (vzorčnih ploskvah). V primerjavo z rastiščnimi koeficienti združbe jelke in bukve vključu­ jemo tudi rastiščne koeficiente za združbe jelke, ki v istem dinarskem gor­ skem okolju naseljujejo v njihovi soseščini skale in skalne bloke (Asplenio viridi-Abietetum) ali pobočni ledeniški grušč (Homogyno-Abietetum in Sorbo ariae-Abietetum) ali globoka kisla rjava tla oziroma luvisole na karbonatih (Lycopodio annotini-Abietetum). Proizvodni potencial gozdov jelke in bukve je tako primerjan z ekstremnimi rastišči v njihovi neposredni soseščini, ki jih naseljuje jelka (s primesjo smreke), in kjer ima bukev povsem podrejeno vlogo ali manjka. 4 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE 4 FINAL FOUNDINGS Zaključke moramo povezati s sklepi predhodne razprave (KOTAR 1 ROBIČ 2001) o lesno-proizvodnem potencialu naših gozdov, ki je dala osnovo za primerjavo relativnih pokazateljev o proizvodnosti rastišč s kon­ kretnimi meritvami oz. izračuni. 1. Navedena razprava (KOTAR 1 ROBIČ 2001, s.245) je »nakazala mož­ nost ugotavljanja produkcijske sposobnosti rastišča (SP) tudi s floristično sestavo fitocenoz, vendar je njen prispevek pri indentifikaciji razločkov v SP sorazmerno skromen«. Ta ugotovitev se povezuje le z rezultati poizkusa uporabe indikacijskih vrednosti rastlinskih vrst, zasnovanih po Ellenbergu, za ocenitev proizvodne sposobnosti rastišč (SP). Omenjena razprava je dokazala, da ne moremo na podlagi tako oblikovanih indikativnih vredno­ sti iskati povezave s proizvodno sposobnostjo gozdnih rastišč.To je bilo GozdV 60 (2002) 1 A Rk-max Grafikon 9: Gozdovi jelke in bukve ter jelkine združbe v dinar­ skem območju : primerjava rasti­ ščnih koeficientov (Rk} z izmer­ jeno (SP TVP) oz. ocenjeno (SP s 1 ) proizvodno sposobnostjo ras­ tišč Graph 9: Fir and beech forests and fir associations in Dinaric area: a comparison of Rk site coefficients with a forest sites productivity measured as SP rvP or estimated as SP 51 respec­ tively 19 l 20 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rast išč, ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo ... pričakovati, ker avtor »fitoindikacijske metode« ne predvideva uporabe indikatorskih vrednosti za ekološko presojo združb tudi za te namene. 2. Vegetacijska sestava združbe omogoča ugotavljanje relativne bonitete (proizvodne sposobnosti) rastišča, če je indikatorski pomen rastlinskih vrst vrednoten po njihovem odnosu do dejavnikov, ki so pomembni za kvaliteto rastišča . Lesno-proizvodno sposobnost združbe nakazuje rastiščni koeficient, oblikovan na podlagi kvalitete rastišča, kot ga nakazujejo ras­ tlinske vrste njene vegetacijske sestave. To potrjujejo primerjave rastiščnih koeficientov in izračunane ali ocenjene proizvodne sposobnosti rastišč za obravnavane rastiščne enote, ki v večini primerov povsem koincidirajo. Tako sovpadanje podatkov je najbolje razvidno iz grafične predstavitve vrednosti Rk in SP. V teh grafikonih so prikazane tudi vrednosti Rk za sorodne združbe, ki sicer niso bile zajete v meritve oz. izračune in ocene proizvodnih sposobnosti rastišč v m 3 /ha/leto. 3. Odnosi med Rk, ki so relativne vrednosti, in SP, ki so izraženi z mersko enoto, so si tudi v pogledu številčnih vrednosti zelo blizu. Zakaj se v tolikšni meri ujemajo tudi številčne vrednosti meritev proizvodne sposobnosti združb (SP TVP v m 3 /ha/leto) in relativnih bonitet, izraženih z rastiščnim koeficientom (Rk)? To pojasnjuje način oblikovanja rastiščnih koeficientov (KOŠIR 1992, s.14 ). Rastiščnim koeficientom je določena vrednost v obratnem sorazmerju z valorizacijsko vrednostjo fitocenoze svk' in sicer od 17 (boniteta 1} do 1 (boniteta X). S tem se relativne vrednosti Rk približujejo donosnim stopnjam po Wiedemannu (Ertragsstufen dGz 100 ). Donosne stopnje so oblikovane po starosti in srednji višini drevja na določeno proizvodno dobo (tudi 1 OO let) v mejah od 17 dGz 100 (najvišja donosna stopnja za smreko in jelko} do 3 dGz 100 (najnižja stopnja za vse drevesne vrste}. Po teh kriterijih oblikovane relativne vrednosti Rk se nujno približujejo vrednostim SP v m 3 /ha/leto. 4. Tesna povezava med Rk in SP, vsaj v primeru obravnavanih gozdnih združb, omogoča presojati o verjetni višini donosov na rastišču združbe tudi preko relativne vrednosti Rk. 5. V zaključnem poročilu »Vrednotenja gozdnih zemljišč« (KOTAR 1996, s.1 0-12) je podana ugotovitev, da so korelacijski koeficienti (Spearmanova korelacija ranga) med proizvodno sposobnostjo rastišč (SP) z »metodo rastiščnih koeficientov« Rk pri bukvi 0,04 in odtod sklep, »da korelacije niso zadosti tesne in da metoda, ki temelji na indikacijski vrednosti, ne daje zadovoljivih rezultatov«. V tem poročilu niso navedeni ugotovljeni rastiščni koeficienti (Rk), niti osnove za njihovo ugotovitev (npr. vsaj vzorčni fitocenološki popis), zato se na tako trditev nismo mogli odzvati. Sedanja primerjava rastiščnih koeficientov s proizvodno sposobnostjo združb, ki zajema tudi rastiščne enote. obravnavane v tedaniem zaključnem poročilu, daje povsem druge ugotovitve. Če uporabimo zaradi primerjave isto metodo, tj. Spearmanovo korelacija ranga, ugotovimo med Rk in SP TVP za bukove gozdove koeficient rs::; 0,93, domala enak je tudi z SP SI" Zato lahko trdimo, da so bile tedanje ugotovitve nedvomno napačne in da pri ugotavljanju rastiščnih koeficientov zanesljivo ni bil uporabljen enak postopek tj . obstoječi računalniški program (MIKULIČ 1992). Na to kaže tudi ugotovitev, »da se v posameznih popisih pojavi celo do 47% rastlinskih vrst, ki nimajo določene indikacijske vrednosti«. Takih vrst ni v metodi vrednotenja proizvodne spo­ sobnosti rastišč, rastline brez indikacijske vrednosti (indiferentr.~e} so le pri metodi Ellenberga. V koliki meri vpliva neupoštevanje posameznih rastlin na izračun rastiščnega koeficienta, pa je tudi dokumentirano v navedeni metodologiji (KOŠIR 1992, s. 57, odstavek 3). 6. Razlike v relativni boniteti rastišča, izražene z rastiščnim koeficien­ tom, so v okviru fitocenoz iste združbe, ponekod tudi med subasociacijami GozdV 60 (2002) 1 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč, ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo .. . iste asociacije pretežno zelo majhne. Razčlenjevanje gozdnih združb na številne vegetacijske enote (oblike) v okviru skupnega, več ali manj enakega ekološkega kompleksa je s stališča ugotavljanja proizvodne sposobnosti združbe, če je ta omejena na gospodarsko določeno proizvodno dobo, le stranskega pomena. · 7. Kriterij enake proizvodne sposobnosti ni kriterij za oblikovanje vege­ tacijskih enot, tj. gozdnih združb, ki so sintaksonomsko opredeljene kot asociacije ali na nižjem nivoju. V različnih ekoloških kompleksih je lahko proizvodna sposobnost rastišč enaka, toda lastnosti združbe so povsem različne . Tu je pomembna izrazitost posameznih ekoloških dejavnikov in njihov vpliv na izoblikovanje združbe. Za gospodarjenje z gozdom je pomem­ bna stabilnost ekološkega kompleksa, s katero se usklajuje taka stopnja poseganja v razvoj združbe, da se še ohranja njen razvoj v mejah naravnega cikličnega razvoja. 8. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč je usmerjeno na aktualno donosnost v določeni gospodarski proizvodni dobi. Z rastiščnimi koeficienti lahko posežemo tudi v oceno relativne bonitete rastišč v pragoz­ d ni strukturi združb, tj. v njihov naravni ciklični razvoj. Tako ugotovimo za združbo AF omphalodetosum v pragozdu Kočevski rog, po popisu Tregu­ bova (1957) Rk= 9,0, po popisih Puncerja s sedel. (1974) Rk= 8,8 in po popis ih Puncerja iz leta 1980 Rk = 8,8 in 9,2. Za združbo AF festucetosum ugotovimo iz istega območja po popisu Puncerja s sedel. 1974 Rk= 8,2 . Za pragozd »Ribnica« ugotovimo po popisu Tregubova (1957) za fitocenozo AF omphalodetosum Rk= 8,7. Ugotovljeni rastiščni indeksi za pragozdove ne odstopajo bistveno od povprečij za gospodarske gozdove, vendar ležijo '{si brez izjeme v zgornjem delu intervala rastiščnih koeficientov za obravnavani združbi, torej imajo nekaj višjo proizvodno sposobnost. 9. Z rastiščnimi koeficienti lahko analiziramo proizvodno sposobnost rastišč na podlagi dokumentiranih zapisov o vegetacijski sestavi v raznih obdobjih. Kot smo ocenili na podlagi starih popisov proizvodno sposo­ bnost gozdnih rastišč v pragozdu jelke in bukve oziroma vrednotili trenutno lesnoproizvodno sposobnost degradiraninih gozdov (antropogenih stadijev združb), tako lahko z vrsti raziskave prilagojeno metodologijo vrednotenja vegetacijske sestave združbe ugotovimo tudi recentne razvojne težnje vegetacije, kar je pomembno pri ugotavljanju stopnje ekološke ogroženosti okolja. Comparison of Relative Fertility·of Forest Sites Determined by Site Coefficient with their Calculated or Estimated Forest Sites Productivity Summary A forest sites productivity (KOTAR!. ROBIČ 2001) measured and analysed with in forest associations, enables us to compare it with the Rk site ·coefficients, which are determined by a method of relative evaluation of forest sites productivity (KOŠIR 1975, 1992). As the research was conducted within the site units of a particular forest association, it was possible to rela te the data of these very measurements with the on es of the site units of the same forest associations from different locations. A possibility to asses a forest sites prqductivity, SP, wittTvegetal com position of phytocoenosis, but with a relatively limited contribution to identify the differences in that forest sites productivity, ha s al so been shown in the discussion (KOTAR 1 ROB IČ 2001 ). This statement is based on the results of the experiment about how to use indicator values of veg etal species, determined by Ellenberg, to evaluate SP forest site s productivity. The ab ove mentioned discussion ha s proved that one can not look for the relation with a forest site s productivity on the basis of so form ed indicative values. This was expected because the basic purpose of the Ellenberg's Method with Facto rs is to evaluate the important conditions of an association, while the author did not follow the relation of indicator values with a forest site s productivity. GozdV 60 (2002) 1 21 1 ,, 1 l Košir, ž. : Primerjava relativne bonitete gozdnih rast išč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z nj ihovo ... Because a high correlation between forest sites productivity (SP) and affinity relation among site units is a reflection of similar ecological conditions, which are shown by the vegetal composition of the association, there tore, the methodology to determine wood productivity of sites of forest association s with an evaluation of indicator value of vegetation (KOŠIR 1992) is based on the evaluation of relation of vegetal species mostly to conditions of ecological complex, which are relevant to indicate the productivity of associations. It has been this method of evaluation that has been outlined briefly in the discussion. Comparisons of the results of the assessed relative advantages of forest associations, expressed with Rk site coefficient, with values of SP for a site unit, in the above mentioned discussion show that a vegetal composition of an association enables us to determine a wood productivity of sites in cases, when the indicator significance of vege tal association s is evaluated according to their relation towards the conditions, which are important for a quality of a site. Wood productivity of associations is shown by a site coefficient, which is formed on the basis of a quality of sites as shown by vegetal species of the composition .. Relations between Rk and SP for the compared site units are presented in graphs, together with Rk values of rela ted associations, which we re not included in the measurements or evaluation s of forest sites productivity in m 3 /ha/year, respectively. Relations between Rk, the relative values, and SP, which are expressed in units of measurement, are al so significant in a view of numerical values. Why the data of SP NP in m 3 /ha/year, a forest sites productivity and relative advantages, expressed with a Rk site coefficient, are related in such a degree is explained by the way the site coefficients (KOŠIR 1992) are formed. Site coefficient value is determined inversely proportioned with the Sk valorisation coefficient of the association, where Rk vales from 17 (benefit 1) to 1 (benefit X). That way the Rk approaches degrees of increments (Ertragsstuffen dGz 100 ) by Wiedemann (1952), which are also determined by the age and ave rage tree height inside the limits from 17 dGz 100 (which are the highest increments for a fir and beech) to 3 dGz 100 (of the lowest increments for all the tree speci es). Rk relative values formed by this criteria necessarily approach SP values in m 3 /ha/year. Significant relations between Rk and SP, at !east in the case of discussed forest association s, enable us to estimate the potential yields of association sites with Rk relative values also. ln the Evaluation of Forestry Final Report (KOTAR 1 ROBIČ 1996, p. 1 0-12) have the two authors of the comparative discussion also evaluated the Method of Evaluation of Forest Sites Productivity and Ecologt­ cal Conditions of Phytocoenosis (KOŠIR 1992) and found out that the correlation coefficient (Spearman correlation of rank) between forest sites productivity (SP) with the Method of Rk Site Coefficients, in beech trees is r=0.04, and found out that "correlations are not significant and that the method, which is based on the indicative values does not provide relevant results". ln the above mentioned report there are no data stated to validate such a founding (determined site coefficients or, for example, at least a sample phytoceneologic releve), therefore, we gave no comments on that matter. Today;s comparison of site coefficients with a productivity of associations that also includes site units discussed in the then Final Report gives entirely other foundings. By using the Spearman coefficient of rank, the Rk and SP TVP coefficient for beech forests is r=93, is also almost the same for SP 5 r Therefore, we can claim that_previous foundings were without doubt wrong and that site coefficients were not determined by the same procedure, that is with the existing computer program (MIKULIČ 1992). A degree of influence of certain plants, which were not included in the calculation of the site index, has also been documented in the discussed methodology (KOŠIR 1992, p.57). Forest sites productivity, measured arbitrarily, can not be indicated nor estimated from vegetation itself. But, we can geta prospect of relative advantages and a possibility to apply the foundings to other areas with in the same vegetal unit. Our purpose was to compare forest sites productivity in m 3 /ha from this research, measured, calculated (SP 1VP) or estimated (SP 5 ), to rela ti ve advantages with in the natural site of the same forest association, and so point out on the framework of relative advantages ina measurement unit. 22 GozdV 60 (2002) 1 Košir, ž.: Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč , ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo .. . Viri 1 References ELLENBERG, H., 1996. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen.- 5. Auflage, Stuttgart, s.1094. GLAVAČ, V., 1974. Tipološke značajke šuma u gospodarsko] jedinici »Brod na Kupi«.- Posl. udruž. šum. privred. org. Zagreb. HORVAT, 1., 1938. Biljnosociološka iztraživanbja šuma u Hrvatskoj.- Glas. za šum. pok., Zagreb. KOŠIR, Ž., (1966, 1972)1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancevv Sloveniji.- Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani, Zbornik 17, Ljubljana, s. 242. KOŠIR. ž., 1960. Gozdne združbe gospodarske enote Medvode, Gozdnogospodarski načrt 1960-69. Ljubljana. KOŠIR, Ž., 1975 in 1976. Vrednotenje go~dnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer. Zasnova uporabe prostora- gozdarstvo.- Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, Ljubljana, s. 145. KOŠIR, L., 1975. Rezente Sukzessionen in acidophilen Buchenwaldern Sloweniens und verwendbare Method en bei der Sukzessionsforschung.- Berich. d. Inter. Sympoz., Rinteln, 1973, Vaduz. KOŠIR, Ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč in ekološkega značaja fitocenoz.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, s. 58. KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije.- Ljubljana, S. 149. KOŠIR, Ž., 1996. Rastlina - rezultat rastiščnih dejavnikov.- Navezava na članek L. Kutnarja, Gozd. v. 7-8/1995, Gozd. v. 2/1996, Ljubljana, s.119-123. KOTAR, M., 1996. Projekt: Oblikovanje in operacionalizacija metode vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč (Vrednotenje gozdnih zemljišč).- Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela, Bioteh. fak., Odd. za gozdarstvo, Ljubljana. KOTAR, M. 1 ROBIČ, D., 2001 . Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo.- Gozd. v. 5-6/2001, Ljubljana. KUOCH, 1954.Walder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weisstanne, Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fuer das Forstliche Versuchswesen, XXX. Band, Zuerich. KUTNAR, L, 1995. Rastlina- rezultat rastiščnih dejavnikov.- Gozd. v. 7-8/1995, Ljubljana. KUTNAR, L., 1999. Nekatere vrste iz družine lilijevk (Liliaceae) in njihov indikatorski pomen.- Gozd. v. 7-8/1999, Ljubljana, S. 315. KUTNAR, L. 1 ELERŠEK, L., 1998. Nekatere vrste iz družine križnic (Brassicaceae) in njihov indikatorski pomen.- Gozd. v. 3/1998, Ljubljana, s.149. MARINČEK, L., 1981 . Predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji.- Razprave XXII/2, SAZU, Ljubljana. MIKULIČ, V. 1992. Računalniški program *Valorizr*. MUCINA, L./ GRAB HERR, G. 1 WALLNOFER, S., 1993. Die Pflanzengesellschaften Osterreichs.- Teillll, Jena-Stuttgart­ New York, s. 353. MUCKENHAUSEN, E., 1976. Bodenkunde.- OLG-Verlag, Frankfurt/M. OBERDORFER, E., 1992. Si.iddeutsche Pflanzengesellschaften, Walder und Gebi.ische.- Teil IV, Stuttgart-New York, s. 282. OBERDORFER, E., 1992. Si.iddeutsche Pflanzengesellschaften, Walder und Gebusche.- TeiiiV" Tabellenband, Stuttgart­ New York, s. 580. PELCER, Z.,1976. Ekološko - gospodarski tipovi šuma na području nacionalnog parka Plitvička jezera.- Šum. institut Jastrebarsko, Radovi 28, Zagreb. PODGORNIK, M., 1996. Koristno orodje za vrednotenje ekoloških dejavnikov.- Gozd. v. 2/1996, Ljubljana, s. 322-329. PUNCER, l. 1980. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem .- SAZU- Razprave XXII/6, Ljubljana. PUNCER, l. 1 WOJTERSKY, T. 1 ZUPANČIČ, M. 1974. Der Urwald Kočevski rog in Slowenien.- Fragmenta floristica et geobotanica, XX/1, Krakow. PUNCER, l. 1977. Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fagetum v Trnovskem gozdu.- SAZU, Ljubljana, Biološki institut. TREGUBOV, V. s sodelavci, 1962. Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Nanos.- IGLGS - Ljub­ ljana TREGUBOV, V. 1 PERSOGLIO N. 1 MANOHIN V. 1 KODRIČ M., 1957. Prebiralni gozdovi na Snežniku.- lGLGS- Ljub- ljana. WIEDEMANN, E. & WURTT. FORSTDIREKTION, 1952. Hilfstafeln fur die Forsteinrichtung.-Stuttgart. ZUKRIGEL, K., 1973. Montane und subalpine Waldgesellschaften am Alpenrand.- Wien, s. 386. ZUPANČIČ, M., 1962. Pojav in razvoj enomernih jelovih gozdov na področju Jurjeve doline.- dipl. delo, Ljubljana. GozdV 60 (2002) 1 23