;::;-- - ~- ·~:.---o- Znanstvena raz rava GDK: 907.32:(497.12*09 Boč Varovalni gozdovi rdečega bora (Gen isto januensis-Pine tum sylvestris) in puhastega hrasta ter črnega gabra ( Querco­ Ostryetum carpinifoliae) na Boču Protective forests of Scotch pine (Genisto januensis-Pinetum sylvestris) and pu.bescent oak and hop hornbeam (Qu.erco -Ostryetum carpinifoliae) on Boč Mitja CIMPERŠEK* Izvleček: Cimpršek, M .: Varovalni gozdovi rdečega bora ( Genisto januensis-Pinetum sylvestris) in puhastega hrasta ter črnega gabra ( Querco-Ostryetum carpinifoliae) na Boču. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 5-6. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit.lit. 38. Prevod v angleščino : rana Oštir. Strma, prisojna, apnena pobočja zahodnega dela Boča poraščajo trajno varovalni gozdovi, ki pripadajo dvema svojstvenima kserotermnima združbama: borovim gozdovom s Sadlerjevo vilovino (Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažič 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) in grmiščem puhastega hrasta ter črnega gabra s Sadlerjevo vilovino ( Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). Njihova lesnoproizvodna vrednost je majhna, toda ekološka in naravovarstvena sta neprecenljivi. Ključne besede: varovalni gozd, fitocenologija, Genisto-Pinetum, Querco-Ostryetum, rdeči bor, črni gaber, puhasti hrast, Boč, Slovenija. Abstract: Cimpršek, M.: Protective forests ofScotch pine (Genisto januensis-Pinetum sylvestris) and pubescent oak and hop hornbearn ( Querco-Ostryetum carpinifoliae) on Boč . Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. S-6. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 38. Translated into English by rana Oštir. The steep sunny limestone slopes of the western part of Boč are covered by permanent protective forests, which are characterised by two specific xerothermic communities: pine forest with Gen ista januensis ( Genisto januensis­ Pinetum sylvestris Tomažič 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) and by scrub consisting of pubescent oak and hop hornbeam with Sesleria sadleriana ( Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova). The wood production function of these forests is small, but their ecological and en­ vironmental protection functions are great. Key words: protective forest, phytocoenology, Genisto-Pinetum, Querco-Ostryetum, Scotch pine, hop hornbeam, pubescent oak, Boč, Slovenia 1 UVOD Kot razvlečen greben karavanškega niza se pogorje Boča osamljeno vzpenja iz haloške-obsoteljskega gričevja do višine 980 m. Geografi so ga označili za stičišče štirih velikih evropskih makroregio­ nalnih geografskih enot: alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega (GAMS 1984). Njegovo srednjeevropsko-kontinentalne pod­ nebje ima v prisoji izrazite mediteranske zna­ čilnosti; poletne suše, vročine in nizke zimske temperature pa kažejo tudi na stepske poteze. GozdV 63 (2005) 5-6 Rogaška Slatina (228 m nadm. viš.) ima 1.050 mm padavin in povprečno letno temperaturo zraka 9,1 °C. Z nadmorsko višino se znižujejo temperature in povečuje količina padavin, zlasti snežnih. Za gozdne ekosisteme, ki se pojavljajo v različnih legah in nagib ih, je pomembno sončno žarčenje, saj odločilno vpliva na toploto, vlago in rodovitnost rastišč. Košir (1994) je grudo Boča * mag. M. C. univ. dipl. inž. gozd. Zlatorogova ul. 5, 3250 Rogaška Slatina 235 _ _ ___ C _ir _ nperšek M .: Varovalni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Boču _ __ _ uvrstil v predpanonsko obrobje preddinarskega fitoklimatskega teritorija z izrazitim gorskim poudarkom. Pestra hribinska sestava površja je tektonsko močno pregnetena in prelomljena ter zato nena­ vadno raznolika. Medtem ko je vzhodni del iz neapnenih kamnin, je zahodni del povečini iz belkastih triadnih apnencev in dolomitov. Dve tretjini Slovenije pokrivajo karbonatne kam enine, toda v severovzhodni Sloveniji se apnenec bolj poredko prebije na površje; še manj je dolomita. Mineral dolomit vsebuje 54 o/o kalcij evega in 46 o/o magnezijevega karbona ta. Je morska usedlina in tako kot apnenec bio kemična kamnina. Dolomit je trši od apnenca, težje toplijvin značilno drobljiv - kruši se v skoraj pravilne romboedre. Razvoj tal je na dolomitu počasen, v srednji Evropi se letno raztopi komaj 0,005 mm debela plast kamnine (GREGORIČ 1969). Topnega ostanka je manj kot en odstotek, zato so tla plitva, bolj suha in temu ustrezno manj rodovitna. Dolomitne hribine pokrivajo razne vrste rendzin. Na apnencu, ki se hitreje raztaplja, se izoblikujejo značilna žepasta rjava gozdna tla, ki zadržijo več vlage in hraniv ter nudijo boljše pogoje uspevanju gozdov. Boč ima najbolj razvejano paleto kserotermnih gozdov. Na apnencu in dolomitu uspevajo vse štiri kontinentalne združbe, v katerih je prisoten črni gaber. Razen v obravnavanih borovih gozdovih ( Genisto-Pinetum) in grmiščih puhastega hrasta ter črnega gabra ( Querco-Ostryetum) je redno navzoč tudi v bukovih ( Ostryo-Fagetum) ter gradnovih gozdovih (Lathyro-Quercetum). Medtem ko so borovi gozdički izrazito pionir­ skega značaja- inicialne faze naseljevanja golih skal, im aj o grmišča puhastega hrasta in črnega gabra razvitejšo sestavo. Združbi se neredko mozaične prepletata, saj so zaradi majhnih ekoloških razlik med njima znatne floristične podobnosti. Medtem ko uspevajo borovja samo na dolomitu, nahajamo kserotermna grmišča tudi na masivnem apnencu. Po raziskavah A. Šerclja ( 1996) je po ledeni dobi (pred 12.000 leti) naše ozemlje prekrila arktični tundri podobna vegetacija z redkim borovci in brezami. Bori so glede tal in podnebja ne za­ htevni, zadovoljujejo se z malo hraniva in vlage ter prenesejo skrajnostne podnebne razmere. Že ob prvih otoplitvah so prevladali mešani hrastovi 236 gozdovi. V pleistocenu so se od severa proti jugu širili hladnoljubni elementi, v holocenu pa so se tod umikali v nasprotni smeri. Za njimi je pri­ tiskalo ilirsko-dinarsko rastje, od zahoda pa še submediteranska flora. V suhem pre bo realu, pred 9.000 - 11.500 leti so tu šum eli gozdovi borovcev, hrastov, brez in smreke. V topli in suhi borealni dobi, 8- 7 tisoč let pred sedanj ostjo sta se uveljavili bukev in jelka, ki sta ostali vse do današnjih dni vodilni drevesni vrsti. Iz večine rastišč sta izrinila primarne borove in toploljubne hrastove gozdove, ki so se lahko obdržali samo na skrajnostnih rastiščih. Ker se na suha, topla in kamnita rastišča bukev ni mogla naseliti, je verjetno ostal areal borov in grmišč puhastega hrasta, več kot devet tisoč let domala nespremenjen. 2 METODA DELA IN IZSLEDKI Gozdove smo opisali po metodi fitocenološke šole Braun-Blanqueta ( 1964). Za primerjavo smo numerično proučili njihove podobnosti (O RLO CI 1978), ekološke značilnosti (ELLENBERG 1992, ZOLYOMI 1967), biološki spekter življenjskih oblik po Raunkiaeru ter flornogeografsko in sociološko strukturo (OBERDORFER 1979). Imena rastlinsldh taks on o v smo povzeli po Mali flori Slovenije (MARTINČIČ et al. 1999) in Registru flore Slovenije (TRPIN, VREŠ 1955). Združbe smo skartirali na površini okoli 200 ha v merilu 1 : 5.000. V vseh kserotermnih gozdnih združbah na Boču je črni gaber ( Ostrya carpinifolia) pomemben gra­ ditelj, ki je tudi sintaksonomsko in fitogeografsko zanimiv zato neredko odloča o njihovi členitvi in klasifikaciji. Rodu Ostrya pripisujejo veliko starost, saj je bil v severni hemisferi navzoč že od srede terciarja. V postglacialu je bil areal črnega gabra bistveno večji kot je danes. Čeprav je v Slo­ veniji splošno razširjen, se pojavlja v notranjosti večinoma samo na toplih karbonatnih rastiščih. Optimum razširjenosti ima v primorskih združ­ bah, kjer išče mezofi.lnejša in bolj globoka tla ter osojne in višje lege. V notranjosti je najpogosteje na rendzinah (A-C profil), na bolj razvitih deh (A-B­ C profil) pa ni več konkurenčen bukvi. Je izrazita pionirska, naselitvena, mediteransko-pontska vrsta, ki je razširjena daleč preko mej ilirske florne pro- GozdV 63 (2005) 5-6 ___ __ C_ im -'- peršek. M,: Varovalni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter črnega gabra na Boču vince, saj seže celo globoko v alpske doline, kjer se navzame nekaj gorskih lastnosti. Puhasti hrast (Qercus pubescens) je odlično prilagojen na tople in sušne razmere, ana skraj­ nostnih rastiščih na Boču ne izoblikuje pravega debla temveč ostaja bolj ali manj zakrnel grm ali skrivenčeno pritlikavo drevo. Raste počasi in le redko doživi več kot 120 let. Medtem ko se črni gaber poj av lja tudi na hladnejših, severnih legah, se puhasti hrast dosledno drži južnih in toplih leg. Za vse evropske hraste je značilno, da se križajo z drugimi vrstami hrastov, posledica tega je velika genetska raznolikost in dokajšnja nepreglednost v taksonomiji. Razni avtorji navajajo od 200 do 450 vrst hrastov, od katerih jih je 24 v Evropi. Razno­ likost med populacijami, geografska osamelost in poseben zgodovinski razvoj, mu omogočajo prilagajanje in s tem preživetje. Mali jesen (Fraxinus ornus) in makovec (Sorbus aria) imata širšo ekološko amplitudo in čeravno preneseta več sence, se tako kot gaber zvi jata v vseh smereh proti svetlobi. Na skrajnostnih dolomitnih rastiščih Boča navadno že po 50 ali 60-tih letih odmirata. Sta pionirja, ki s kopičenjem humusa in zastiran jem pomembno prispevata k varovanju in izboljšanju tal. Ker so sestoji vrzelasti in jasasti sta v obeh združbah dobro razvita grmovna in zeliščna plast. Med grmovnimi vrstami nastopajo naj­ pogosteje že omenjeni submediteranski listavci: črni gaber, puhasti hrast, mali jesen in makovec. Pridružijo se jim tudi grmi in polgrmi iz razreda Rhamno-Prunetea, ki kot gozdni robovi obrob­ ljajo in razmejujejo gozdove od suhih travišč ter nakazujejo obilje svetlobe, inicialnost in pionirski značaj. Zaradi velikih zahtev po svetlobi so naj­ bolj zastopani v jasastih sestojih in na skalnih golicah. Med zelišči prevladujejo bazofline in izrazito heliofilne vrste, manjkajo pa zahtevnejše širokolistne in mezofilne "fagetalne" rastline. Tudi mahovi so redki, najdemo jih samo na skalah, v družbi alg in lišajev. Zaradi podobnega genetskega izvora imata združbi mnogo skupnih značilnic iz razreda Erico-Pinetea in reda Quercetalia pubescentis, ki odločajo o njuni klasifikaciji. Obema fitocenozarna so skupne na sušo odporne trave in šaši. Med prvimi pionirji se na kamnišču poj avi Sadlerjeva GozdV 63 (2005) 5-6 vilovina (Sesleria caerulea subsp. sadleriana), ki je najpomembnejša graditelj ica inicialnih ksero­ termnih združb ter lokalna značilnica. Strgar je l. 1980 seslerijo tega območja določil kot Seslerio sadleriano. Po Mali flori Slovenije gre za podvrsto S. coerulea subsp. sadleriana (v nadaljevanju S. sadleriana), ki pripada karpatskemu flornemu geoelementu (HEGI 1992). Najbolj je razširjena na Madžarskem in Slovaškem, pogosta je tudi v severozahodni Hrvaški, v Sloveniji pa jo razen na Boču najdemo tudi na Konjiški in Donački gori. Sesleria sadleriana ima velik indikatorski pomen za kserotermne združbe. Je svetloljuben pionir, ki raste tudi v bukovih gozdovih ( Ostryo­ Fagetum). Posebnost obravnavanih združb je dokaj šte­ vilčno zastopstvo dealpinskih vrst, to je vrst, ki uspevajo tako v Alpah, kot v alpskem predgorju: Dianthus sylvestris, Centaurea triumfettii, Acinos alpinus, Allium ericetorum, Biscutella laevigata, Thlaspi praecox, Gymnadenia odoratissima, Laserpitium siler, Daphne cneorum, Globularia cordifolia, Scabiosa lucida, Phyteuma orbiculare, fovibarba hirta. Opisani gozdni združbi se ekološko, floristično in numerično znatno razlikujeta od podobnih gozdov širom Slovenije in srednje Evrope. Ker se pojavljata lokalno in površinsko omejeno, smo ju opredelili kot geografski varianti s Sadlerjevo vilovino. Njun floristični sestav je razviden iz tabel. Nomenklaturna tipa (holotypus) sta v obeh tabelah (1 in 2) popisa pod zaporedno številko 3. 2.1 Gozd rdečega bora in trirobe košeničice s Sadlerjevo vilovino (Genis to januensis-Pinetum sylvestris Toma­ žič 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) Borove gozdove so na našem ozemlju raziskovali mnogi fitocenologi. Med prvimi je Aichinger l. 1933 na Karavankah opisal jugovzhodnoalpski gozd rdečega bora Pine tum sylvestris ericetosum, ki seže globoko v doline našega vzhodno-alpskega sveta. L. 1940 je Tomažič v notranjosti Slovenije raziskal gozdove rdečega in črnega bora na toplih karbonatnih tleh. Njegovo združbo Pineto-Geni­ stetum januensis ( = Genisto januensis-Pinetum) 2 3 7 Cimperšek. M,: V arovalni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter črnega gabra na Boču Tabela 1: Genisto januensis-Pinetum sylvestris Tomažič 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova Številka ~o~isa (Releve number) 1 2 3 Pr. Fr. Nadmorska višina (Altitude) m 450 475 610 Nebesna lega (As~ect) s s sw Pokrovnost (Cover tree layer) A% 40 50 20 (Cover shrub layer) B% 20 20 40 (Cover herb layer) C% 80 70 90 Kamnitost (Stoniness) % 20 30 10 Povpr. Qremer (Averige diam.) cm 20 15 20 Zgornja višina (UQQer tree layer) m 12 8 7 Velikost ~losJ...-ve (Releve area) m2 200 200 200 Število vrst (Number of SQecies) 49 27 38 Značilne za asociacij o (Char. s{!_ec. o[ assoc.) EP Pinus sylvestris A A 2.2 3.3 2.3 3 100 EP Genista januensis c + + 2 66 Razlikovalne (Di([) za geogr. var. Sesleria sadleriana Sesleria sadleriana c 2.3 3.4 3.4 3 100 J ovibarba hirta c + + + 3 100 FB Scorzonera austriaca c + + 2 66 Eric o-Pinetea Erica carnea c 1.2 1.3 1.2 3 100 Amelanchier ovalis B +.2 +.2 2 66 Polygala chamaebuxus c + 1.2 2 66 Pinus nigra B A + + 2 66 Chamaecy:!:isus hirsutus c + + 2 66 BuQhthalmum salicifolium c + + 2 66 Aster amellus c + + 2 66 DaQhne cneorum c + 1 33 Carex alba c + 33 Rhamnus saxatilis c + 33 Allium ericetorum c + 33 Leontodon 1ncanus c + 33 E~iQactis atrorubens c 33 Quercetalia ~ubescentis Fraxinus ornus B 1.2 1.2 + 3 100 Quercus ~ubescens B 1.2 + 2 66 Ostrya carEinifolia B + 1.2 2 66 Sorbus aria B +.1 + 2 66 Mercurialis ovata c + 33 Cotinus coggygria c + 33 Convallaria majalis c r 33 Melittis melisso~hyllum c r 33 Sorbus austriaca B 33 Querco-Fagetea s. lat. Platanthera bifolia c + 33 Kanutia drymeia SSQ. drymeia c + 33 Neott1a nidus-avis c + 1 33 CeQhalanthera ru bra c r 1 33 Melampyrum nemorosum c 1 33 2 3 8 GozdV 63 (2005) 5-6 Cimperšek. M.: Varovalni gozdovi rdecega bora in puhastega hrasta ter crnega gabra na Boču 1 2 3 Pr. Fr. Festuco-Brometea Thymus serpyllum c +.1 +.2 2 66 Dorycnium germanicum c + +.2 2 66 Teucrium montanum c + +.2 2 66 Stachys recta c + + 2 66 Helianthemum ovatum c + + 2 66 Hieracium pilosella c + + 2 66 Euphorbia cyparissias c + + 2 66 Galium lucidum c + + 2 66 Centaurea triumfettii c + + 2 66 Fumana procumbens c +.2 33 Linum tenuifolium c +.2 33 Teucrium chamaedrys c + 33 Hypocheris maculata c + 33 Inula hirta c + 33 Brachypodium pirmatum c + 33 Thlaspi praecox c + 33 Seseli annuum c + 33 Anacamptis pyramidalis c + 33 Carex humilis c r 33 Trifolio-Geranietea Peucedanum oreoselinum c + +.2 + 3 100 Anthericum ramosum c + + + 3 100 Vincetoxicum hirundinaria c + + + 3 100 Dictamnus albus c + + 2 66 Thalictrum minus c + + 2 66 Geranium sanguineum c + + 2 66 Laserpitium siler c +.1 33 Veronica jacquinii c + 33 Polgonatum odoratum c r 33 Elyno-Seslerietea Acinos alpinus c +.2 + 2 66 Globularia cordifolia c + + 2 66 Scabiosa lucida ssp. lucida c r + 2 66 fhyteuma orbiculare c + 33 Biscutella laevigata c + 33 Spremljevalci (Other) Polygala vulgaris ? c + + 2 66 Juniperus communis B + + 2 66 Viburnum lantana B r + 2 66 Dianthus sylvestris c + 2 66 Genista sp. c + 33 Lotus corniculatus c + 33 Mahovi Grimmia pulvinata c r 33 GozdV 63 (2005) 5-6 2 39 Cimperšek. M,: Varovalni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter črnega gabra na Bo~-- uvrščamo v ilirsko zvezo borovih gozdov Erico­ Fraxinion orni Horvat 1959 nom. invers. propos. ( = Fraxino orni-Ostryion carpinifoliae Tomažič 1940 pp). V to zvezo uvrščamo tudi sestoje črnega bora na Bovškem Fraxino arni-Pine tum nigrae Martin­ Bosse 1967 (ROBIČ & ACCETTO 2001:15). Oberdorfer (1992) je 97 popisov gozdov rde­ čega bora z vresjem v osrednjih Alpah združil pod imenom Erico-Pinetum sylvestris Br.-Bl. in Br.-Bl. et al. 1939. Schmid je l. 1936 opisal borove gozdove pod imenom Pinetum silvestris subillyricum. Bazofline gozdove rdečega bora so na našem ozemlju raziskovali tudi Accetto, Dakskobler, Tregubov, M. Wraber, T. Wraber in Zupančič & Žagar. Borovja se pojavljajo na Boču razkropljeno in večinoma na manjših površinah, najpogosteje spremljajo grebene v obliki ozkih in dolgih trakov ali se mozaične prepletajo z grmišči puhastega hrasta in črnega gabra. Marsikje ostaja vegetacija na začetnem stadiju naseljevanja golih dolomitnih skal, zato lahko z njo vsak trenutek znova po do­ življamo konec ledene dobe. Tla z (A) - C profilom so tipa litosol, t. j. kamnišče, kjer je tanka plast razkrojene hribine pokrita z nekaj cm organske snovi. Lokacije popisov so v srednjeevropskem kvadrantu 9759/2. Borovja smo opredelili kot geografsko varianto gozda rdečega bora s trirobo košeničico Genisto janeuensis-Pinetum sylvestris Tomažič 1940 var. geogr. Sesleria sadleriana. Razen Sadlerj eve vilo­ vine smo med razlikovalne uvrstili tudi srhkodla­ kavi netreskovec (Jovibarba hirta) in avstrijski gad­ nj ak (Scorzonera austriaca). Vzhodnoalpska vrsta Jo vi barba hirta je značilnica pionirskih združb na dolomitnih grebenih in čereh (ACCETTO 2002). V se tri razlikovalnice označujejo inicialni značaj združbe ter za pogorje Boča značilno prepletanje alpske, submediteranske in kontinentalne flore. Zaradi osamljenega in izoliranega položaja je združba ohranjena le fragmentarna in vsebuje relativno skromno število različnih vrst. Drevesno plast gradi rdeči bor (Pinus sylvestris), ki je navadno do tal vejnat, razrasel v več debel in ima široko dežnikasto krošnjo. Rdeči bor je tako kot Sadlerjeva vilovina izrazit pionir. Ker uspeva tako na apnenih kot na kislih podlagah ni najboljša značilnica. Bolj zanesljiv bi bil črni 240 bor, ki ima ožjo ekološko amplitudo in uspeva samo na apnencu in dolomitu, a žal, na Boču ni naraven. Pomembno pionirsko vlogo je odigral pri pogozdovanju goličav, zlasti na Krasa. Zaradi vrzelastega sklepa krošenj je dobro razvita podstojna oziroma grmovna plast, katero zastopajo toploljubni "dolomitofilni" listavci: mali jesen, puhasti hrast, šmarna hrušica, črni gaber in makovec. V uspešnem naselj evanju golih skal se kaže njihov pionirski značaj, vendar ostajajo kljub veliki graditeljski moči večinoma grmasto razrasli. Zaradi prevladovanja značilnih >>borovih« rastlin in znatnega deleža submediteranskih vrst uvrščamo borovja na Boču v zvezo Erico-Fraxinion orni Horvat 1959 nom. invers. propos. ( = Fraxino orni-Ostryion carpinifoliae Tomažič 1940 pp), v red ksero- in bazotolerantnih borovih gozdov Erico-Pinetalia Horvat 1959 in v razred Erico­ Pinetea Horvat 1959. Poldini in Vidali (1999) sta s statističnimi primerjavami ugotovila, da ima pri opredelitvi k tej zvezi odločilno vlogo navzočnost spomladanske rese (Erica carnea). Ker vsebujejo borovja na Boču več dealpinskih in manj submediteranskih vrst so na meji med dinarskimi in alpskimi borovimi gozdovi. 2.2. Grmiščni gozd puhastega hrasta in črnega gabra (Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova) Kakor hitro se pod borovji nakopiči plast humusa, se naselijo osebki grmiščnega gozda puhastega hrasta in črnega gabra. Rastišča niso tako skrajnostna kot pod pionirskimi borovji, zato so poletne vročine milejše. Kljub večji vlažnosti pa niso izvzete občasne suše. Gozdovi puhastega hrasta so razprostranjeni v širokem pasu od španske obale v Sredozemlju, preko Francije, Apeninov, vzhodnih in južnih Alp, Karpatov, Male Azije, vse do Krima in zahodnega Urala, toda najlepše so razviti na Balkanu. V osrednji Sloveniji je are al združbe raztrgan in kljub temu zavzema precejšnje površine vzdolž rečnih dolin Zasavja, Posavinja, v Polhograjskih dolomitih, na Šmarni gori pri Ljubljani (prim. npr. Petauer & al. 1977) in drugje. GozdV 63 (2005) 5-6 Cimperšek, M : Varov~lni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter črnega gabra na Boču V severozahodni Hrvaški je I. Horvat (1938) izločil kontinentalni gozd puhastega hrasta pod imenom Quercus pubescens-Geranium sanguineum in ga kasneje preimenoval v Querco-Ostryetum carpinifoliae. Označil ga je za osiromašen reliktni gozd, ki ima številne značilnosti ilirskih kraških gozdov. Podobno združbo je v Karavankah l. 1933 opisal Aichinger in jo poimenoval Ostrya carpinifolia-Fraxinus ornus ( = Ostryo carpinifoliae­ Fraxinetum orni), v kateri pa zaradi hladnejšega podnebja ni puhastega hrasta. Veliko popisov je objavljenih iz našega Submediterana in subme­ diteranska-predalpskega območja (Zupančič, Dakskobler in Piskernik), iz Kočevske imamo popise Accetta, iz notranjosti Slovenije pa Pisker­ nika, vendar slednji zaradi posebne raziskovalne metode niso primerljivi. Zaradi ekoloških, tlorističnih in numeričnih razlik smo našo združbo opredelili kot geografsko varianto s Sadlerjevo vilovino Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana. Razen Sadlerjeve vilovine smo med razlikovalne uvrstili še jesenček (Dictamnus albus), ki ga ni v Horvatovi združbi, pa tudi v notranjosti Slovenije se redkeje pojavlja. Lokacije popi sov na dolomitu so v srednjeevropskem kv. 9759/2, na apnencu pa v srednjeevropskem kv. 9759/3. V združbi prevladujejo bazofilne vrste in ras­ tline suhih rastišč, največ jih je iz reda toploljubnih hrastovih gozdov ( Quercetalia pubescentis), suhih travnikov in razreda Er ico-Pine tea, medtem ko je rastja iz gozdov reda Fagetalia sylvaticae malo. Drevesne plast zastopajo izraziti pionirji: puha­ sti hrast, cer, črni gaber, mali jesen in makovec. Slednjemu se na Boču pridružita slabo pro učeni jugovzhodnoevropsko-montanski vrsti Sorbus austriaca in S. mougeottii. Puhasti hrast je v notra­ njosti Slovenije najbolj navezan na obravnavano združbo. Na bolj globokih, svežih tleh lahko povsem izrine črni gaber in sam prevlada. Mali jesen se pojavlja obilno in z veliko sociabilnosti, zastopan je tako v grmovni kot v drevesni plasti. V grm ovni plasti je pogosta tudi šmarna hrušica (Amelanchier ovalis). Na neugodne življenjske razmere so dobro prilagojeni pol grmi in nekatere zimzelene vrste (Erica carnea, Teucrium monta­ num, Daphne cneorum, Polygala chamaebuxus, Jovibarba hirta, Globularia cordifolia). GozdV 63 (2005) 5-6 Zaradi vrzelaste zarasti je zeliščna plast bujna in mnogovrstna. V njej se mešajo dealpinske in mediteranske vrste, mnoge od teh so navezane samo na navedeno združbo. Vrzelaste sestoje obvladuje Sadlerjeva vilo vina. Čeprav ne moremo vedno potegniti ločnice med apnenci in dolomiti, se ta najlažje prepozna na vegetaciji. Na dolomitu prevladuje Sadlerjeva vilovina (Sesleria sadleri­ ana), na apnencu pa se ji pridruži pisana šašulica ( Calamagrostis varia); kjer nastopa množično tvori svojevrstna obličja. Združbo uvrščamo v zvezo Ostryo-Carpinion orientalis Horvat 1958, red Quercetalia pubescentis Klika 1933 in razred Querco-Fagetea Br. BL et Vlieg. 1937, čeprav je v njej navzoča tudi številčna skupina značilnih "borovih" rastlin. Združba je nenavadno ekobiomorfno grmišče na prehodu v gozd, v kateri grmovna plast neo­ pazno prehaja v drevesne. Skrajnostne rastiščne razmere ne dopuščajo razvoj debla, ki se že meter ali dva nad zemljo razveji v bujno krošnjo. Sestoji imajo značilno fiziognomsko zgradbo in morfo­ loško strukturo ter svojevrstno dinamiko letnega razvoja. Pozno se prebudijo iz zimskega spanja in zaživijo kratko ter zelo intenzivno. Prevladujejo panjevski sestoji, saj je znano, da se črni gaber, jesen in makovec radoživo obnavljajo iz štorov. 3 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Kserotermni gozdovi na karbonatih so razvojno samosvoje združbe. Zaradi razdrobljenosti in majhnosti so zelo ranljive in se počasi obnavljajo. Ker nimajo medsebojnih stikov je ogrožena tudi njihova sposobnost genetskega prilagajanja na okoljske spremembe, zlasti na grozeče otoplitve podnebja. · Združbe na ekstremnih rastiščih imajo ome­ jeno število rastlinskih vrst, njihovo pestrost pa še dodatno zmanjšuje absolutna dominacija ene same vrste (Erica carnea, Sesleria sadleriana, Carex alba, Calamagrostis varia). V notranjosti kontinenta so toploljubne združbe v tesni povezavi z grmišči (Rhamno-Prunetea), gozdnimi robovi (Trifolio-Geranietea) in suhimi travišči (Festuco­ Brometea). Zaradi velikih zahtev po svetlobi se njihovo rastje lahko ohrani samo v dokaj pre­ svetljenih sestojih. 2 41 _ ____ C_ im --'- pe _ršek . M, : Varovalni gozdovi rdečega bora in puhastega hrasta ter črn~Ga gabra na Boču BOROV GOZD S TRIROBO KO~ENIČICO GENISTO JANUENSIS - PINETUM SYL VEST RIS komN 600 N~ 1.300 kom M: 55m 3 Skoraj sterilna dolOmitne hribu1<1 na strmih, prisojnih rebrih najprej naseli pionirsko borovje_ Bor011ci so navadno do tal veJnati io imajo po ve~ debel. v vi!in o zrastejo od S do 1 O m ter dosežejo do 45 ern debeline. Lesna zaloga je od 30 do 60 m 3 , proizvodna sposobn011t rastiU: Že v času Karla Velikega so morali slamnate strehe kmečkih domačij zasaditi z netreskom (/ovibarba hirta), da bi jih obvaroval pred udari strele. Slika 7: Po nasičeni aromatičnosti ozračja že od daleč zaznamo cvetenje jesenčka (Dictamnus albus), ki v toplih poletnih dneh z vonjavami in barvitimi cvetov] vabi svoje opraševalce. 243 _____ C _ im _ peršek. M .. Varovalni gozdovi. rdečega bora in puhastega hrasta ter črnega gabra na Bocu -~--. Tabela 2: Querco-Ostryetum carpinifoliae Horvat 1938 var. geogr. Sesleria sadleriana var. geogr. nova Številka popis4 (Re leve number) 2 3 4 5 6 7 Pr. Fr. Nadmorska višina (Altitude) m 570 600 520 350 825 730 780 Nebesna lega (Aspect) v v JZ z J JZ J Nagib v stopnijah (Slope in degrees) 35 30 35 40 40 so 25 Pokrovnost (Cover tree layer) A% o 5 10 o 5 10 5 (Co ver shrub layer) Bo/o 80 80 75 85 80 80 70 (Cover herb layer) C% 45 65 55 45 55 55 80 Kamnitost (Stoniness) % 60 45 35 40 20 50 25 Vrsta kamnine (Parent material) DOLOMIT APNENEC Povprečni premer (Avarage diameter) cm 7 7 lO 8 8 10 8 Zgornja višina (Upper tree layer) m s 6 8 7 6 6 7 Velikost ploskve (Releve area) m2 200 200 250 200 200 200 200 Število vrst (Number of species) 32 30 33 23 30 35 15 Z v•ln • • " (Ch f nacl e m asooaCIJO ar. spec. o as s. GQ . Qq~tel:l_S ·iP4P'esGens A 2.2 1!.2 2.2 +.2 + 1.2 11.2 7 } OO QP Frmnus 0rnus :A Ll 2.3 2.3 +.2 1.:2 }l. l 1 1.2 7 1:00 Fr~~~' ennus B + - + - + +~ - QP S0r.eus aria A 1.1 .",2 + -f +.2 +.2 h2 7 100 QP 1 1 1 Osqya ~a,r,p.i,nif.~.li~ -A + + +~4.5 1.2 2.2 +, 7 ~lU