Znanstvena razprava GDK : 176.1 Acer pseudop1atanus: 851 : 852.15 Povezave med kakovostjo lesa, debelino in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju The relations between wood quality, thickness and discoloured wood of sycamore map le Aleš KADUNC Izvleček: Kadunc, A. : Povezave med kakovostjo lesa, debelina in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju. Gozdarski vestnik, 61/ 2003, št. 7-8. V slovenščini , z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lil. 35. Prevod v angleščino: Aleš Kadunc. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. V članku so podani rezultati analize pri gorskem javorju s treh rastiščnih skupin, kjer smo proučevaH vpliv debeline in starosti na vrednost javorjevine v povezavi s pojavom diskoloriranega lesa. Gorski javor v primerjavi z bukvijo doseže izredno ugodno strukturo sortimentov. Pokazalo se je, da vrednost javorjevine hitro narašča s povečevanjem prsnega premera. Na jelovo bukovih rastiščih nastopi izrazita kulminacija relativne vrednosti javorjevine pri 55 cm premera. Rjavo srce doseže problematičen obseg pri premerih med 55 in 70 cm. Zaradi pojava diskoloriranega lesa na jelovo bukov ih rastiščihje vrednostna proizvodnja javorjevine smiselna do premera 55 cm. Na bukovih rastiščih montanskega pasu določimo ciljni premer pri gorskem javorju glede na debelinsko rast v okviru proizvodne dobe naravnane na bukev, ki jo lahko dosežemo z intenzivnimi redčenji. Ključne besede: gorsld javor, vrednost javorjevih debel, diskoloriran les , ciljni premer, Slovenija Abstract: Kadunc, A.: The relations between wood quality, tllickness and discoloured wood of sycamore maple. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003, No. 5-6. In Slovene, with abstract and sunuuary in English, lit. quot. 35. Translated into English by Aleš Kadunc, English language editing by Jana Oštir. The article presents the results of an analysis of sycamore maple from three site groups, where the influence of thickness and age on wood value in relation to the discolouration of wood has been analysed. In comparison with beech, the assortment composition of sycamore maple is extraordinarily favourable. The research has proved a quick rise in the value of sycarnore wood with increasing DBH. On silver fir- beech sites a marked culmination of relative trunk value at the DBH of 55 cm occurs. The ex.tent of brown heart becomes problematic at a DBH between 55 and 70 cm. Considering the appearance of discoloured wood in maple on the silver fir- beech sites, timber production is reasonable up to a DBH of 55 cm. On mountainous beech sites, the target diameter is determined according to diameter growth in the production period adjusted to the beech, whlch can be achieved by an intensive thinning regime. Key words: sycamore maple, value of sycamore trunk, discoloured wood, target diameter, Slovenia 1 UVOD IN NAMEN RAZISKAVE iNTRODUCTION AND GOAL OF INVESTIGATION Gorski javor po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2003) zavzema okoli 2,5 % delež v lesni zalogi slovenskih gozdov. Po tem kriteriju spada med bolje zastopane minoritetne drevesne vrste. Kljub izrednim gojitvenim lastnostim in od nekdaj cenjenemu lesu pa ta d.revesna vrsta ostaja skromno proučena in v praksi premalo pospeševana. Gorski javor je, glede na svoje izjemne lastnosti in potenciale, preskromno zastopan v naših gozdovih. Nenadomestljivo vlogo pa odigra gorski javor tudi v gozdovih s porušenim ekološkim ravnotežjem, kjer s svojim opadom in obilnim pomlajevanjem GozdV 61 (2003) 7-8 omogoča hitrejši progresivnj razvoj, kar se zlasti lepo kaže pri premenah smrekovih monokultur. Listje gorskega javorja se dobro razgrajuje in izboljšuje lastnosti tal, dolge korenine pa utrjujejo tla (HEGI 1927). S svojo luskasto skorjo nudi številne habitate nevretenčerjem, lišajem in mahovom. Gorski javor ima tudi izjemne estetske lastnosti. Pisane barve listja pozno poleti in predvsem jeseni, luskasto skorjo, polno lišajev in mahov, ter lepo oblikovano krošnjo ob zadostni rastni površini so ljudje od nekdaj občudovali . 1 mag. A. K., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 301 ___ Kadunc , A.: Povezave med kakovostjo lesa, debelina in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju V tem prispevku se omejujemo na vrednostno proizvodnjo lesa gorskega javorja. Naša namera je ugotoviti povezave med kakovostjo lesa, debelina in starostjo drevja ter pojavom diskoloriranega lesa za obravnavano vrsto. Med vsemi domačimi vrstami javorjev ima gorski javor najboljši les. Je srednje težak (gostota lesa r 0 je 480-750 kg/m· 1 ), srednje trd, srednje elastičen in težko cepljiv, lepo se obdeluje. Javorjevina na prostem ni obstojna, zato jo uporabljajo predvsem pri izdelovanju notranje opreme; zelo je cenjena zaradi lepe svetle barve in zaradi leska. V zvezi z lesom je potrebno pojasniti tudi izraze javor ikraš, javor ptičar in javor rebraš, ki pomenijo tipe dragocenega javorjevega lesa. Ikl·asto strukturo povzročajo delno razviti brsti, ki jih razne poškodbe spodbudijo k rasti, posledica pa so številne okrogle grčice z močno razgibano rastjo okrog njih in temne proge v lesu. Tekstura ptičjih oči je pri javorjevini najverjetneje posledica lokalnih glivnih okužb, zaradi katerih se razvijejo drobne stožčaste vgreznine vlaken, ki naj lepše učinkujejo p1i luščenih površinah. Značilna rebrasta tekstura radialnega prereza pa se razvije kot posledica kratkovalovite rasti (KOTAR/BRUS 1999). V zadnjih nekaj letih je les gorskega javorja dosegal izredne cene. Primer iz Švice (RIEDER 1998) govori o doseženi ceni 42.237 švicarskih frankov za 2,34 m 3 rebraša gorskega javmja (leto 1997). Cene najkakovostnejših sortimentov prodanih na dražbah v tUJini neredko dosežejo 2.000 EMUJm.1 (KOTAR 2000, CIMPERŠEK 2002). Cene v Sloveniji so seveda nižje, vseeno pa lahko presežejo 100.000 SIT/m 3 (fco kamionska cesta) za furnirski hlod gorskega javmja (srednji premer nad 50 cm), specialitete pa so še dražje. Ponekod prodajo celo les gorskega javmja, ki bi bil uvrščen med prostorninski les, po 12.000 SIT/m 1 • Širina branike ne vpliva bistveno na tehnološke lastnosti lesa gorskega javorja (RIEDER 1998). Prav tako široke branike ne zmanjšajo vrednosti furnirskega lesa. Reakcija gorskega javorja na vdor kisika v notranjost debla je diskoloriran les, ki pa se v nas protju z bukvij o ne širi hitro po debi u. Rebraš je genetsko pogojen, najdemo ga pri približno 3% dreves gorskega javorja; s to lastnostjo se vrednost lesa poveča za 1,5-2-krat (RIEDER 1998). Mamer (1982) navaja nekoliko višji delež dreves rebrašev, in sicer 4 %. 302 Podrobno raziskavo lesa gorskegajavotjaje opravil Wede1 (1964) v Nemčiji. Gorski javor v višji starosti pogosto tvori temno, sivo do čokoladno 1javo srce­ diskoloriran les, ki je včasih omejen z zelenkastim območjem. Lahko je okrogle ali približno okrogle oblike, oblike oblačka ali v plamenasti obliki. Posledica mraznih razpok je zvezdasto ali jezičasto oblikovan diskoloriran les. Kadar je diskoloriran les pogojen z zunanjimi poškodbami, je večinoma ostro omejen. Hoffmann (1960, cit. po WEDEL 1964) trdi, da je na robu areala in na izpostavljenih legah večji obseg diskoloriranega lesa. Wedel je ugotovil pozitivno povezavo med starostjo oziroma prsnim premerom dreves in pojavnostjo 1javega srca. Pri nekate1ih drevesih se je obseg diskolmiranega lesa z višino drevesa zmanjšal, pri nekaterih celo povečal, pri nekaterih pa ostal približno enak. V raziskavi je bilo 6 % dreves rebrašev. J. Conrad ( 1957, ci t. po WEDEL l964)je ugotovil3% deležrebrašev za gozd Kaufunger. U gotavljaljihje z odstranitvijo dela skorje in Wedel sklepa, da je dejanski delež večji (med 3 in 6 %). Dolžina valov (reber) je med 0,7 in 2,0 cm, amplitude pa do 0,3 cm. Marsikatero drevo je bilo delno rebrasto. Večina je mnenja, da je ta lastnost dedna. Na spodnjih delih debla (korenovcu) irna marsikateri gorski javor neenakomerne poteke branik, ki jih povzroča mestoma močnejša debelinska rast. Pri furnirju se to odraža kot plamenast ali trakast vzorec (WEDEL 1964). Nastanek rjavega srca pri gorskem jav01ju je fiziološko identičen nastanku srca pri bukvi (TORELLI 2001). Uvodna dehidracijska faza je rezultat višinske in debelinske rasti ob hkratnem re! ati vnem in absolutnem zmanjševanju krošnje. Tej sledi diskoloracijska faza, kije izrazito fakultativna in odvisna od potencialnega vdora kisika v obstoječo dehidrirano debelno sredico skozi odlomljene veje brez predhodno nastale vejne zaščitne cone (TORELLI 2001). Najpogostejše napake pri deblu gorskegajavmja so diskoloriran les, večje odebelitve-bule (kot posledica obraščanja večjih grč) in večvrhatost. Prisotnost epikormskih poganjkov, ki so pri obravnavani drevesni vrsti zelo pogosti, ima bolj površinski vpliv. Posledice večvrhatosti pa so: večja vetjetnost pojava diskoloriranega lesa (KELLER 1961, cit. po TORELLI 1974), nagel padec debeline vzdolž osi debla, lokalno prisotno dvojno (ali večkratno) srce ter velike možnosti, da se deblo pri podiranju in krojenju razkolje. GozdV 61 (2003) 7-8 Kadunc, A. : Povezave med kakovostjo lesa, debeli no in diskoloriranim lesom pri gorskerr. javorju 2 METODE DELA IN ZNAČILNOSTI VZORCA ANALIZIRANEGA DREVJA 2 METHODS AND SAMPLE CHARACTERISTICS OF ANALYSED TREES Kakovost lesa in obseg diskoloriranega lesa gorskega javmja smo analizirali za tri rastiščne skupine. Prvo skupino predstavljajo lokacije sečišč, katerih fitocenoze uvrščamo v združbo bukovja s spomladansko torilnico (v nadaljevanju JE-BU). Gre za naslednje subasociacije nekdanje združbe Abieti-Fagetwn dinaricum (danes Omphalodo­ Fagetum): omphalodetosum, homogynetosum, dentarietosum, scopolietosum in aceretosum. Nasledf\io skupino tvorijo lokacjje sečišč bukovih združb montanskega in delno submontanskega pasu na karbonatu (v nadaljevanju BU). Veliko večino dreves smo analizirali v fitocenozah združbe La mio orvalae-Fagetum, preostale pa na Hacquetio­ Fagetum. Zadnjo rastiščno skupino zastopajo lokacije javorovij (gre za fitocenoze združb Aceri­ Fraxinetum illyricum in Ulmo-Aceretum). V nadaljevanju jo bomo označevah z JAY. Celotna raziskava je torej omejena na karbonatno matično podlago. Menimo pa, da obravnavane tri rastiščne skupine predstavljajo najpomembnejše stratume gozdov (skupno pokrivajo več kot četrtino površin slovenskih gozdov), v katerih bi gorski javor moral prispevati pomemben vrednostni donos. Pri prvi rastiščni skupini smo v analizo zajeli drevje z 12 lokacij, pli drugi skupini z devetih in pri tretji s petih lokacij v Sloveniji. Drevja v analizo nismo zajeli na slučajnosten način, ker pa gre za precej razpršene osebke po lokacijah, predvidevamo, da smo se vplivu marsikatere sistematične napake v podatkih le izognili. Pri izbiri dreves si glede kakovosti debel nismo postavili nobenih kriterijev. Kar 96 % vseh dreves je sodilo v streho sestaja. Pomembno se je zavedati tudi, da velika večina dreves ni bila deležnih (načrtne) nege. Izjema so tri lokac~je iz skupine bukov ih rastišč , vendar pa je tudi tu vpliv nege omejen le na nekaj zadnj ih desetletij življenjske dobe teh dreves. Glavna podlaga za stratifikacijo vzorca anali­ ziranih gorskih javmjev po rastiščnih skupinah so pomembne razlike v (višinski) rasti podanih treh skupin (KADUNC 2001). Da so karakteristike in zakonitosti v zvezi s kakovostjo lesa v precejšnji meri pogojene z rastnimi značilnostmi , se je nenazadnje lepo pokazalo pri bukovini (REBULA/ KOTAR 2003). Prikaz rezultatov za vsa drevesa se nanaša na nekaj večje število dreves, kot pa znaša vsota dreves po rastiščnih skupinah. Razliko predstavlja 16 analiziranih dreves s treh lokacij, ki jih po rastiščni podobnosti nismo uspeli uvrstiti v nobeno rastiščno skupino. Za samostojen prikaz pa je stratum mnogo premajhen. Za boljše razumevanje rezultatov pa prikazujemo porazdelitev analiziranih dreves po debelinskih razredih. Z Brandt-Snedecor testom smo preizkusili razlike med vsemi tremi pari rastiščnih skupin v frekvenčni porazdelitvi dreves po debelinskih razredih. Vse tri kombinacije parov se visoko značilno razlikujejo, iz česar sledi, da so neposredne prime1jave med rastiščnimi skupinami zelo tvegane in morajo upoštevati razlike v debelinah. Preglednica 1 prikazuje porazdelitev dreves gorskega javorja po debelinskih razredih, katerih sortimente smo uvrstili v kakovostne razrede. Pri določanju kakovosti smo se opirali na jugoslo­ vanski standard za bukove hlade (JUS 1979), saj se promet z lesom listavcev, sicer ohlapno, a večinoma še vedno naslanja na omenjeni standard. Tretjega razreda hlodov za žago nismo določali, saj ga za skupino plemenitih listavcev nekdaj ni bilo. Za ista drevesa in še 22 dodatnih dreves pa smo ugotovili tudi obseg pojavljanja diskolmiranega lesa na vseh čelih sortimentov. Napako srca smo merili na način, ki je uveljavljen pri določanju napak drevja in Preglednica 1: Relativne frekvence dreves gorskega javorja po debelinskih razredih Table 1: Relative jrequences of sycamore map le trees by diameter class Rastiščna Debelinski razredi (cm) Skupno število skupina 20-30 30-40 40-50 50-60 60-70 70-80 dreves JE-BU% 0,8 28,1 43,8 23,1 2,5 1,7 121 BU% 11,8 51,8 32,9 3,5 0,0 0,0 85 JAV% 0,0 9,6 26,9 48,1 13,5 1,9 52 Ost% 18,8 37,5 31,3 12,5 0,0 0,0 16 Vsi% 5,1 32,5 36,5 21,2 3,6 1,1 274 GozdV 61 (2003} 7-8 303 Kadunc, A.: Povezave med kakovostjo lesa. debelina in_ diskoloriranim lesom pri gorskem javorju uvrščanju dreves v kakovostne razrede. MeriJi smo torej največji in najmanjši premer srca na 1 cm natanačno. Kadar smo kos debla zaradi pojava diskoloriranega lesa uvrstili v slabši kakovostni razred smo to posebej zabeleželili. Vpliv in obseg diskoloriranega lesa smo raziskali na 296 drevesih gorskega javorja. Prostornino sortimentov oziroma kosov debla srno izračunali po obrazcu Srnaliana (povprečje ploščin obeh čel sortimenta pomnožimo z njegovo dolžino). Pri vseh drevesih smo izmerli tudi dolžino čistega debla. Začetek krošnje smo definirali z najnižjo živo vejo premera vsaj 3 cm. S seštevkom dolžin hlodov pri nekem drevesu smo dobili tudi dolžino hlodovine. V primeru, da se je kos debla uvrščen med prostorninski les nahajal med ali pod sortimenti hlodovine, smo ga prav tako prišteli v dolžino hlodovine. Zanimalo nas je namreč, do katere višine seže hlodovina v skupni višini drevesa. Analiziranemu drevju smo pred posekom ocenili tudi velikost krošnje po že dobro uveljavljeni (ASSMANN 1961) petstopenjski lestvici: l. razred: krašnja je prevelika, 2. razred : krošnja je normalno velika in simetrična, 3. razred: krašnja je normalno velika, vendar nesimetrična, 4. razred: krašnja je premajhna, 5. razred: krašnja je izredno majhna. Vrednost posameznega drevesa izrazimo kot vsoto vrednosti vseh kosov debla. Vrednost lahko izrazimo v denarnih enotah ali pa relativno, denimo glede na referenčni sortiment, kot sta to storila Rebula in Kotar (2003). Za prvi način potrebujemo sortimentno sestavo in cene posameznih sortimen­ tov, za drugi (relativni) način pa sortimentno sestavo in razme1ja cen posameznih sortimentov. Ker cene lesa gorskega javo1ja (v mislih imamo zlasti boljšo hlodovina) prostorsko in časovno zelo nihajo, je izbira ustreznih cen težavna. Boljši pristop so razme1ja cen sortimentov po kakovostnih razredih. [z različnih cenikov (objavljeni ceniki v Gozdar­ skem vestniku, Lesarskem utripu in odkupni ceniki posameznih podjetij) smo določili razmerja med sortimenti, pri čemer smo za referenčni kakovostni razred izbrali prvi razred hlodov za žago. Ker les gorskega javo1ja po Sloveniji odkupujejo zelo pogosto kar po povprečnih cenah in ker cene tudi zaradi nekaterih posebnih estetskih lastnosti (npr. 304 rebraš) zelo nihaj o, vpliva debeline na razmetja cen kakovostnih razredov nismo upoštevali. Tako smo določili naslednje indekse: hladi za furnir (F) 186, hladi za luščenje (L) 128, hladi za žago (ŽI) tOO (referenčni razred), hladi za žago (Žil) 65 in prostorninski les (PL) 19. Od statističnih metod smo uporabili linearno, nelinearno in logistično regresijsko analizo, korelacijsko (tudi parcialno korelacija) analizo ter parametrične (analiza va.riance in analiza kovari­ ance) in neparametrične (Kruskal-Wallis) teste razlik. Pri iskanju odvisnosti med vrednostjo debel oziroma deležem diskoloriranega lesa in prsnim premerom oziroma starostjo smo preizkusili celo vrsto tipov funkcij, izbrana regresijska povezava pa je prikazana v prilogah. 3. REZULTATI 3. RESULTS Sestava sortimentov je prikazana v preglednici 2. rz iste preglednice lahko odčitamo tudi odstotek neto debeljadi, ki je zaradi pojava diskoloriranega lesa uvrščena najmanj en kakovostni razred nižje kot bi bila sicer. Zaradi majhnega vzorca podrob­ nejša analiza prekvalifikacij ni smiselna (npr. koliko je bilo manj furni1ja, koliko manj hlodov ŽI, itd.). Spodnja vrstica se nanaša na korigirane podatke vseh dreves in sicer smo s korekcijo odstranili napako, ki nastane z uporabo Smalianovega obrazca (precenjuje prostornino hlodov z obliko podobno stožcu ali neiloidu) pri izračunu prostornine kosov debel (hlodov). Izračun napake pri Smalianovem obrazcu navajajo različni dendrometrijski učbeniki (npr. PHILIP l994, s. 280-281). Skupno smo prostornino precenili za 2,5 %, zato korigirani deleži po kakovostnih razredih ostajajo skoraj nespremenjeni. Skupno smo ugotovili kakovostni sestav 274 gorskihjavorjev s skupno neto debeljadjo 564,55 mJ. Iz preglednice je razvidno, da najugodnejši sortimentni sestav dosegama pri rastiščni skupini JE-BU, najslabšega pa pri skupini BU. Sestava po rastiščnih skupinah ni direktno primerljiva, saj so razlike v debelinski strukturi prevelike. Zanimivo pa je, da skupina JE-B U doseže ugodnejšo sortimentacijo kot skupina JAY, kljub drobnejši strukturi drevja. Zaradi pojava diskoloriranega lesa smo preuvrstili približno 11 o/o neto prostornine dreves (ali vsako deveto drevo-ce lo). Ker gre za GozdV 61 (2003) 7-8 Kadunc, A. Povezave med kakovostjo lesa, debeline in disko lorir~n~~~ lesom pri_ gorskem i~()~ _ - · Preglednica 2: Sortimentna sestava (v %) gorskega javorja po rastiščnih skupinah [(/b le 2: Assortment composition (in %) of sycamore maple by site groups Rastiščna Kakovostni razred Preuvrščeno Srednje neto skupina F L ŽI Žil JE-BU 21,2 12,0 26,5 24,5 BU 18,8 7,5 25,1 23,5 JAV 23 ,6 6,6 24,5 25,4 Vsi 20,9 9,0 25,1 25,0 Vsi-kor. 20,7 8,9 25,3 25,3 debelo drevje in drevesno vrsto, ki dosega visoke cene pri hlodovini ter ima visoko razmerje med odlično in povprečno kakovostjo, je vrednostna izguba precejšnja. Delež preuvrščenih sortimentov je očitno odvisen od debeline. V preglednici 3 prikazujemo povprečno vrednost debla in povprečno vrednost kubi čnega metra debla po rastiščnih skupinah. Najvišjo povprečno vrednost celotnega debla dosežejo javorovja, kar je posledica tega, da ima ta skupina najdebelejša strukturo drevja. Najnižjo povprečno vrednost pa beležimo pri bukovjih, kar je ponovno logična posledica (drobnejše) debe­ linske strukture. Pri relativni vrednosti jelova bukovja v povprečju presežejo javorovja, kljub razlikam v debelini, ki gredo v korist slednjih. Drevje na javorjevih rastiščih je imelo znatno višji delež preuvrščenih sortimentov zaradi disko­ loriranega lesa kot (drobnejše) drevje na jelovo bukovih rastiščih. V nadaljevanju prikazujemo odvisnost vrednosti debla od prsnega premera po rastiščnih skupinah (slika 1 ). Iz slike 1 razberemo, da vrednost posameznih debel glede na prsni premer najhitreje narašča na bukovih in javorjevih rastiščih. Najpočasneje pa narašča na jelovo-bukovih rastiščih, ki sicer zaostajajo tudi pri višinski rasti za obema skupinama (KADUNC 2001 ). Pri skupinah javorovij in (montanskih) bukovij je očitno pospešeno naraščanje vrednosti po premeru 45 cm. PL Vsota (%) drevo (m 3 ) 15,9 100,0 11,7 1,97 25,2 100,0 4,1 1,60 19,9 100,0 16,0 3,23 20,0 100,0 11,1 2,06 19,8 100,0 11,1 2,01 - . Nad tem premerom že lahko računamo s furnirskimi hladi, ki znatno dvignejo vrednost debel. Z namero odstraniti vpliv različnih višin oziroma neto prostornine debel smo podatke o vrednosti debel delili s prostornino le-teh. Popolnoma vpliva različnih višinskih rasti ne bomo odstranili, saj imajo tudi relativizirane vrednosti debel večjih višin zaradi stegnjenosti in polnolesnosti večjo možnost doseganja višjih vrednosti. Slika 2 prikazuje odvisnost relativne vrednosti debel od prsnega premera po rastišč nih skupinah. Pri skupini jelovo-bukovih rastišč se zelo jasno pokaže padec relativne vrednosti (vrednostim ~) debel po premeru med 55 in 60 cm. Vzrok je verjetno pojav diskoloriranega lesa nad proble­ matičnim obsegom, kar bomo poskušali ugotoviti v nadaljevanju. Delno bi padanje lahko kompen­ zirala strma prostorninska rast, kar pa pri teh starostih (130 in več let) ne gre niti približno pričakovati. Pri ostalih dveh skupinah tudi relativna vrednost lepo narašča s premerom. Poglejmo do katere debeline se srce še ne pojavlja po posameznih rastiščnih skupinah. Rezultati so prikazani v preglednici 4. Z debelina upada število dreves, katera so popolnoma brez srca. Pri drevju debelejšem od 60 cm ni več osebkov brez diskoloriranega lesa. Iz preglednice 5 pa lahko razberemo, kako se spreminja (narašča) delež dreves s srcem glede na starost. Oblikovali smo 1 O-letne starostne razrede. Preg lcdn1ca 3: Vrednost debla in relativna vrednost debla (vrednost/m 3 ) po rastiščnih skupinah Table 3: Value of trunk and value of trunk per cubic meter by site groups Rastiščna Vrednost drevesa Vrednost drevesafm -\ skupina povprečje KV% povprečje KV% JE-BU 197 59,1 95 29,9 BU 144 93,7 78 37,4 JAV 313 60,1 92 33,2 Vsi 197 76,5 87 35,0 GozdV 61 (2003) 7-8 30S Kadunc, A.: Povezave med kakovostjo lesa, debelina in diskoloriran im lesom pri gorskem javorju Prt!gled ni ca 4: Deleži dreves s pojavom diskoloriranega lesa po debelinskih razredih Tabl e 4: Shares of trees with discoloured \1/00d by diamerer class Debelinski Delež dreves s pojavom diskoloriranega lesa(%) razred Vsa drevesa < 30 43,7 30-40 47,9 40-50 59,1 50-60 65,6 > 60 100,0 Pri kolektivu vseh dreves je zelo očitno, da delež dreves s diskoloriranim lesom ne narašča mona­ tono. Vzrokje v tem, daje drevje na nekem rastišču pri isti starosti še mlado na drugem rastišču pa že staro(in debelo), kar pomeni upočasnjena rast. Tudi pri skupini jelovo bukovih rastišč je podobno. Delež dreves s diskoloriranim lesom glede na starost ne narašča monotono oziroma sploh ne narašča . Gre pač za podatke z različnih subasocij in sestojev z razllčno zgradbo oziroma gojitvene preteklostjo. Na javorjevih rastiščih (rastiščno in sestojno zelo homogeni podatki) pa delež lepo narašča. Podobno je na bukovih rastiščih, če odmislimo nekaj najstarejših starostnih razredov za katere pa imamo zelo majhno število analiziranih dreves. Ker potekajo procesi v sestojih glede na starost pod izrednim vplivom preteklega gospodmjenja in ker jih mikrorastiščni pogoji lahko zelo modi­ ficirajo, se večina naših nadaljnih analiz opira na debelino. Zakonitosti v povezavi s starostjo so mnogo bolj zabrisane kot v povezavi s premerom­ debelina. Dodatna prednost debeline (prsni premer) kot pojasnjeval ne spremenljivke nasproti starosti je v njenem netežavnem in poceni ugotavljanju, kar predstavlja veliko praktično vrednost. Preglednica 6 prikazuje deleže dreves po debelinskih razredih pri katerih smo zaradi diskoloriranega lesa preuvrstili najmanj en kos debla v nižji kakovostni razred. V nadaljevanju bomo ta kolektiv dreves imenovali drevje z izgubo. Podatki v robnih (odprtih) razredih so zaradi prenizkega števila analiziranih dreves razmeroma nezanesljivi. Kljub temu pa je očitno, da se delež drevja z izgubo z naraščanjem prsnega premera povečuje. Nakazuje se tudi, da pri zelo debelih drevesih na jelovo bukov ih rastiščih utrpi mo večjo izgubo kot na javorovjih. Pri drevju z izgubo v povprečju preuvrstimo kar 56 % njegove neto prostornine (tržne prostornine), torej gre za občutno zmanjšanje vrednosti. Pri drevju debelejšem od 50 306 JE-BU BU JAY 100,0 50,0 0,0 52,9 47,7 25,0 55,6 67,9 56,5 58,1 66,7 76,0 100,0 - 100,0 cm je tveganje za zmanjšanje vrednosti sortimentov že zelo visoko (okoli 30 %). Za sumarne podatke rastiščnih skupin in posebej za rastišč no skupi no jelovo bukovih rastišč (za ostali dve skupini nimamo na voljo dovolj podatkov za korektno analizo) poglejmo še, kako se spreminjajo obeti za drevje z izgubo pri naraščanju prsnega premera. Analizo smo izvedli s pomočjo (binarne) logistične regresije. Predhodno smo drevje razdelili v štiri skupine glede na prsni premer in sicer po kvartilih. Ta pristop je priporočljiv, kadar vpliv neodvisne spremenljivke ni lin·earen (KOŠMELJ 2001). V našem primeru je bilo tako. Prvi kvartil je referenčni. Model logistične regresije ima naslednjo obliko: logit P(Y = 1) == /3 0 + /3 1 x 1 + /3 2 x 2 + /3 3 X 3 Za primer l. kvartila, ki je referenčni razred ima model obliko: logit P(Y = 1) = /3 0 Za primer 2. kvartila ima obliko: logit P(Y = 1) = /3 0 + /3 1 Za plimer 3. kvartila ima obliko: logit P(Y = 1) = /3 0 + /3 2 Za primer 4. kvartila ima obliko: logit P(Y = 1) = /3 0 + /3 3 Parameter {3 0 nima vsebinskega pomena, eksponentna transformacija preostalih parametrov f3; pa predstavlja razmetje obetov za izid Y = l (drevo z izgubo) glede na referenčni prvi kvartil. Rezultati so zajeti v preglednici 7. Iz preglednice 7 je razvidno, da pri kolektivu vseh dreves prsni premer nad 50 cm v prime1javi s prsnim premerom do 36 cm poveča obete (za drevje z izgubo) kar za 6,2-krat. Že pri drevju debeline med 43 in 50 cm so obeti skoraj trikrat večji za izgubo kot pri referenčnem kvartilu (tveganje je GozdV 61 {2003) 7-8 Kadunc , A_ : Povezave med kakovostjo lesa, debeli no in diskolonranim lesom pri gorskem javorju -- - - --------- Pn.:gleun a:a 5. Deleži dreves s pojavom diskoloriranega lesa po starostnih razredih Tuh!e 5: Shares of trees with discoloured wood by age class Starostni Delež dreves s pojavom diskol'oriranega lesa(%) razred Vsa drevesa JE-BU BU JAV < 80 16,7 33,3 23,5 5,6 81-90 52,8 0,0 54,8 0.0 91-100 63,9 70,0 66,7 66,7 101-110 78,6 75,0 83,3 72,7 111-120 52,0 28,6 100,0 71,4 121-130 61.5 50,0 0,0 92,9 130-.140 75,9 60,0 100,0 100,0 > 140 67,2 66,1 50,0 100,0 Preg lednica 6: Deleži dreves z izgubo po debelinskih razredih Tohle fJ: Shares of trees with !oss b_v diamerer class Debelinski Delež dreves z izgubo(%) razred Vsa drevesa JE-BU BU JAV < 30 12,5 (16)* 0,0 (!) 10,0 (10) 0,0 (2) 30-40 5,2 (96) 5,9 (34) 2,3 (44) 0,0 (12) 40-50 16,4(110) 16,7 (54) 10,7 (28) 21,7 (23) 50-60 29,5 (61) 25,8(31) 33,3 (3) 32,0 (25) > 60 38,5 (13) 60,0 (5) - 25,0 (8) *Vrednosti v oklepaju so števila aoaliziranih dreves v posamezni kategoriji. Preglednica 7: Vpliv prsnega premera na obete »drevje z izgubo« Tnble 7: The influence oj DBH on the odds of »trees with loss« Kvarti1 Prsni premer (cm) Podatki min. povp. Vsa 1 32,2 17,0 drevesa 2 40,0 36,4 3 46,6 43,5 4 56,5 50,0 JE-BU 1 35,4 29,4 skupina 2 42,2 39,6 3 47,8 44,8 4 57,1 50,5 blizu 5 % ). Pri skupini jelovo bukovih rastišč pa se drevju debelejšem od 50 cm obeti za »izgubo« povečajo za 13,8-krat glede na drevje debelo do 40 cm. Že za drevje 10. debelinske stopnje pa so obeti 6,7 krat večji kot pri referenčnem kvartilu (tveganje je sicer nekoliko višje od standardnih 5 o/o). Slika 3 prikazuje naraščanje deleža diskolOii­ ranega lesa v neto prostornini debel s prsnim premerom. Kot je razvidno iz slike 3 na jelovo bukovih rastiščih delež diskoloriranega lesa izredno hitro narašča in sicer po premeru nad 50 cm. Iz GozdV 61 (2003} 7-8 Ocena Razmerje maks. parametra~ p-vrednost obetov 36,2 - - 1,000 43,3 0,381 0,533 1,463 49,9 1,062 0,055 2,893 77,7 1,828 0,001 6,222 39,3 - - 1,000 44,7 1.681 0,136 5,370 50,4 1,901 0,088 6,692 77,7 2,625 0,016 13,809 empiričnih podatkov smo do gnali, da po deležu nad 3,5 o/o diskoloriranega lesa debla skoraj zagotovo nastopi znižanje kakovosti sortimentom zaradi te napake. Za naše rastiščne skupine to pomeni naslednje. Pri jelovo bukovih rastiščih nastopi to pri premerih nad 56 cm, najavorovjih pri preme1ih okoli 70 cm, na splošno pa se to zgodi pri preme1ih nad 60 cm. Na bukovih rastiščih montanskega pasu te problematične meje ne dosežemo. Nujno pa moramo dodati, da diskoloriran les razvrednoti sortiment tudi pri deležu 1 ali 2 % v skupni neto prostornini. Pri naših podatkih se je to zgodilo pri 307 Kadunc, A.: Povezave med kakovostjo lesa, debelin o in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju petini dreves s deležem diskoloriranega lesa med 1 in 2 odstotkoma. Pri deležu nad 3,5 % pa ravno obratno, le slaba petina dreves ni imela preuvršče­ nega sortimenta. Na relativno kratkem intervalu se zgodi velik padec v kakovosti oziroma vrednosti debeljadi. Opozoriti je potrebno, da na tem mestu razmišljamo o razvrednotenju lesa zaradi pojava srca v okviru kakovostnih razredov (jugoslovan­ skega standarda). V načelu pa pojav diskoloriranega lesa v poljubnem obsegu zmanjšuje uporabnost lesa in s tem njegovo vrednost. Če postavimo za kriterij izbire ciljnega premera 2 % delež diskoloriranega lesa (verjetnost prevrščanja sortimentov zaradi diskoloriranega lesa je še sprejemljivo nizka), potem je na javorovjih in jelovo bukovih rastiščih vrednostna proizvodna smiselna do premera 50 cm, na bukovih rastiščih pa ta kriterij cilj nega premera dejansko ne definira. Ti ciljni premeri pa so znatno nižji od okvirjev, ki jih predstavlja naraščanje relativne vrednosti debla (slika 2). Pojasnilo tiči v tem, da upoštevajo le tveganje za preuvrstitev sortimentov v nižji kakovostni razred zaradi diskoloracije, ne upoštevajo pa dejstva, da lahko do določene debeline preostala drevesa (ki še niso utrpela zmanjšanja vrednosti zaradi srca) kompen­ zirajo upad vrednosti pti drevju z izgubo (osebki istih debelin). Dokler tveganje za izgubo še ni previsoko in vrednost debel z (še)neproblematičnim obsegom srca še zadostno narašča. Na podlagi teh rezultatov ugotavljamo, da je vrednostna proizvodnja javorjevine smiselna do prsnih premerov 55 cm na manj produktivnih rastiščih (jelovo bukova rastišča), na rastiščih s hjtrejšo rastjo pa ciljni premer lahko postavimo tudi nad 60 cm (do 70 cm). Zavedati pa se moramo, da je gorski javor na bukovih (montanski pas) in jelovo bukovih rastiščih le primešana vrsta in tako ciljne premere te vrste lahko določamo le znotraj proizvodne dobe, ki je naravnana na dominantne drevesne vrste (bukev, jelka), četudi nas obseg diskoloriranega lesa še zdaleč ne bi omejeval. Izjema bi bil sistem prihranjencev, za katerega pa obravnavana drevesna vrsta ni ptimerna (KADUNC 2001 ). Prav tako pa se ne obnese kot sproščeno drevo v pomlajencih. Nagnjen je k tvorbi epikorm­ skjh poganjkov in pogosto se mu začne sušiti vrh. Da bo gorski javor dosegel p1imeren končni premer, moramo zagotoviti z redčenji in ne z zadrževanjem osebkov v pomlajencih. Če postavimo na rastišču Lamio orvalae-Fagetwn v kakovostnih bukovih 308 sestojih za ciljni premer pri bukvi debelino 65 cm, bo gorski javor, kljub gojitveni pomoči dosegel najmanj 5 cm nižji premer, če ostane v sestoju celotno proizvodno dobo. Na javorjevih rastiščih se zdi najprimernejši ciljni premer okoli 65 cm, saj je pri tej debelini tveganje za izgubo podobno kot na jelovo bukovih rastišč pri 55 cm (kar predstavlja ciljni premer za gorski javor na slednjih rastiščih). Večinoma pa so javmjeve združbe tako majhnih površin, da jim proizvodne dobe oziroma sečne zrelosti ne moremo določati neodvisno od sestaja, ki jih obdaja. Na jelovo bukovih rastiščih pa je ciljni premer 55 cm za gorski javor dosegljiv-realen v okviru proizvodnih dob dominantnih drevesnih vrst. P1i načrtovanju razvoja sestojev in pri celotnem gospodarjenju z gozdom pa se ne smemo in ne moremo opirati le na spremenljivko debelina dreves, temveč moramo poznati zakonitosti pojavov tudi v povezavi s časom. Na sliki 4 prikazujemo odvisnost deleža diskoloriranega lesa od starosti drevja. Pri predlaganih ciljnih premerih 55 cm za jelovo bukova rastišča, 60 cm za bukovja in 65 cm za j avorovja, bi glede na debelinsko rast j avmj a (KADUNC 2001) potrebovali 130 do 180 let za prvo rastiščno skupino, 120-140 let za drugo in 140 let za tretjo skupino Uavorovja). Glede pojava srca pri podanih starostnih intervalih ugotavljamo, da ni težav na bukovih in javorovih rastiščih, na jelovo bukovih rastiščih pa je starost nad 160 let problematična. V prid pa gre poudarek, da je analizirane drevje (zlasti na jelovo bukovih in javmjevih rastiščih) raslo večino svoje življenske dobe brez pospeševalnih ukrepanj gozdarjev (redčenj) . Mlajše drevje in gorski javor, ki se bo pojavljal v prihodnosti, bi lahko ob ustrezni negi (redčenja in krajše pomladitvene dobe) hitreje dosegali ciljne dimenzije. Izjema so morda javo1jeva rastišča, kjer zaradi naravno nižje gostote skupin/sestojev in premoči gorskega javmja nad konkurenčnimi vrstami ukrepanja ne bodo potrebna in smiselna. Nadalje je potrebno opozoriti tudi na sodobne raziskave, ki dokazujejo dvigovanje proizvodnih sposobnosti na pre­ cejšnjem delu gozdnih rastišč (npr. SPIECKER et al. 1996, KOTAR 2002). Na nekaterih rastiščih, po raziskavah iz srednje Evrope gre za (bukova) rastišča višjih nadmorskih višin, pa naj bi se proizvodne sposobnosti domnevno tudi zniževale GozdV 61 {2003) 7-8 Kadunc, A. : Povezave med kakovostjo lesa. debelina in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju Preglednica 8: Dolžina čistega debla, dolžina hlodovine in njun delež v višinj drevesa Table 8: Length of branch-free stem, length of /ogs and their shares in total tree height Rastiščna Dolžina čist. debla Dolžina hlodovine Delež čist debla v Delež hlodovine v (m) (ro) skupina povp. KV% povp. JE-BU 9,2 45,6 12,9 BU 13,3 28,2 11,3 JAV 12,6 39,4 15,6 Vsi 11,0 43,4 12,6 (DITTMAR et al. 2002). Te spremembe seveda vplivajo tudi na zakonitosti v zvezi z disko­ loriranim lesom, starostjo in premerom. Iz vsega tega sledi, da postavljanje proizvodnih dob nikakor ni preprosta naloga. Predvidevanja o tem, v kolikšni meri naj bi intenzivnejše gospodatjenje v povezavi s klimatskimi spremembami (vnosi dušikovih spojin, dvig C0 2 , dvig temperatur, spremembe padavinskega režima, ... ) skrajšalo proizvodne dobe, so povsem špekulativne narave. Najmanj pa so napovedovanju v prid dolga proizvodna obdobja v gozdarstvu. Glede na domače raziskave (FERLIN 1988, BONČINA 1994, STANIŠA 2000, CELIČ 2002) bi v grobem lahko računali, da redčenja skrajšujejo čas potreben za dosego ciljnih dimenzij za okoli 20-30 %. Ker so raziskave (TORRELI 1974, KOTAR 1994) pri bukvi pokazale, da na pojavnost diskoloriranega lesa vpliva velikost krošnje, smo to preizkusili tudi pri podatkih za gorski javor. Pokazalo se je, da ima debelejše drevje večje krošnje (Kruskal-Wallis test, a = 0,000). Ker pa je obseg diskoloriranega lesa v statistično značilni povezavi z debeline drevja, je bilo potrebno vpliv debeline iz analize odstraniti. To smo storili na dva načina . Z analizo kovariance (ob ko vari ati prsni premer) nismo potrdili razlik med različno velikimi krošnjami v prostornini diskoloriranega lesa oziroma v deležu (%) diskoloriranega lesa. Pri drugem pristopu pa smo v analizo vzeli le drevje s prsnim premerom med 45 in 60 cm. Pri tem kolek ti vu nismo ni ti s neparametričnim (Kruskal-Wallis test) niti s parametričnim testom (Anova) potrdli razlik v deležu ali prostornini diskoloriranega lesa med različno velikimi krošnjami. Preizkuse smo izvedli po posameznih rastiščnih skupinah in tudi za celoten register dreves. Rezultat je lahko posledica ocenjevanja krošenj, ki je za te namene morda prero bus ten, ali GozdV 61 (2003) 7-8 drev. višini drev. višini KV% povp. KV% povp. KV% 27,1 0,35 41,2 0,50 22,6 29,3 0,47 27,8 0,39 27,4 26,9 0,42 41,3 0,47 24,1 32,3 0,39 40,2 0,45 28,1 pa je povezava med krošnjo in diskoloriranim lesom pri gorskem javo1ju manj neposredna oziroma ohlapnejša kot pri bukvi. Za analizirano drevje smo ugotovili tudi dolžino čistega debla in dolžino hlodovine, kar prikazujemo v preglednici 8. Gorski javor z najdaljšo dolžino hlodovine smo analizirali na Boču. Kar 27,72 m dolžine od skupne višine 37,52 m smo uvrstili med hlodovina. Sicer pa ugotavljamo, da približno polovica višine drevesa navrže hlodovina, pri ustrezno debelem drevju je to okoli 13-15 metrov. Ker je dolžina čistega debla lahko ugotovljiv parameter nas zanima povezava med to dolžino in dolžino hlodovine. Vendar je zveza žal šibka (r = 0,282, a = 0,000). Ali dolžina čistega debla kaj bolje nakazuje celotno vrednost drevesa? Izkaže se, da povezava med vrednostjo drevesa in dolžino čistega debla ni statistično značilna (r = 0,075, a = 0,223). Dolžina čistega debla nakazuje vrednost drevesa le ob izločitvi vpliva prsnega premera (parcialni r = 0,308, a = 0,000). Zveza paje kljub vsemu šibka, saj dolžina čistega debla pojasni manj kot 10 % variabilnosti vrednosti. Prsni premer drevesa je parameter, ki zelo dobro nakazuje vrednost drevesa, z njim pojasnimo preko 60 o/o variabilnosti vrednosti drevesa. Če v pojasnjevalni model (multiplo regresije) vključimo še spremenljivko višina dreves, dodatno pojasnimo le še 2-3 % vrednosti dreves. Pri gojitveni obravnavi sestojev je pomembno vprašanje do katere višine drevesa je mogoče pričakovati hlodovina. Iz odgovora na to vprašanje namreč sledi spoznanje, nad katero višino debla kakršnokoli skrajševanje krošnje ni smiselno z vidika oblikovanja kakovostnega debla. Ali v rela ti vnih številih, kolikšen delež lahko dosega dolžina hlodovine v celotni drevesni višini? Glede na to, da analiziran o drevje ni bilo deležno posebne (načrtne) nege, predvidevamo, da bi ustrezno 309 Kadunc , A. : Povezave med kakovostjo lesa. debeli no in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju - - - · --~ -- ------- ------------------- ·-- negovane drevje doseglo takšno višino hlodovine kot je recimo centil 75 v analiziranem kolektivu dreves . Ker je določitev dolžine hlodovine pomembna pri zrelejšem drevju, smo se pri analizi omejili le na drevje s prsnim premerom nad 45 cm. Rezultate prikazuje preglednica 9. Preg le d ni ca 9: Ciljna dolžina hlodovine po rastiščnih skupinah za zrelo drevje Tu />1 1' o o 20 40 60 80 Premer (cm) lika 2: Relativna vrednost debla v odvisnosti od prsnega premera Figure 2: Relative value of trunk in dependence of DBH 160 140 'ti) o 120 c: "O 100 Q) --Vsi ~ > - JE-BU nl 80 c .~ 60 ~ -BU - JAV Cl) 40 0:: 20 1 o L . o 20 40 60 80 Premer (cm) za ekskluzivna rastišča plemenitih listavcev, na katera se bukev le robno vri va. Relativna vrednost debel na jelovo bukovih rastiščih pri gorskem javorju raste do 12. debelinske stopnje in nato zaradi pojava srca začne upadati. Pri bukvi na primeri ji vih rastišč ih se to zgodi eno debelinsko stopnjo prej (REBULA/KOTAR 2003, s. 139). Pri javorju na bukovih rastiščih relativna vrednost z debeline vseskozi strmo raste, pri­ merljiva relativna vrednost bukovine pa ne (ibidem., s. 139). 312 Naraščanje deleža dreves s diskoloriranim lesom pti povečevanju prsnega premera je logično. Če se pri nekem drevesu pojavi diskoloriran les, ta kasneje nikoli ne izgine, temveč v absolutnem pogledu lahko le narašča . Običajno narašča tudi relativno, saj je povečevanje obsega diskoloracije hitrejše od volumenske rasti drevesa. Gre torej za monotone naraščajočo povezavo. V sestoju pa se s nara­ ščanjem debeline (starosti) povečuje verjetnost pojava diskoloracije lesa. Če prime1jamo naraščanje deleža srca z debeline pri gorskem javorju in na GozdV 61 (2003) 7-8 Kadunc, A. : Povezave med kakovostjo lesa. debel ino in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju --- -- --- - Slika J : Delež diskoloriranega lesa v odvisnosti od prsnega premera Figure 3: Share of discoloured wood in dependence of DBH --o- ~ 16 r--- ---- -- --------- m 14 1 1 ~ 12 ! tiS O) 4l 10 --Vsi c: ro 8 lo. L "i: o 6 o .!11:: (/) 4 :0 •N 2 ~ Q) o o -JE-BU -BU - JAV o 20 40 Premer (cm} 60 80 Slika 4 : Delež diskoloriranega lesa v odvisnosti od starosti Figw -e 4: Share of discoloured wood in dependence of age --o- ~ 8 ~ 7 ~ 6 tiS O) Q) 5 c: tiS 4 lo. "i: o 3 o ~ 2 :.s >N J j --Vsi -JE-BU -BU - JAV 1 ~ Q) o o '---------------<=-----____ _ ____ _ j o 50 100 150 200 250 Starost (leta} primerljivih rastiščih pri bukvi (KOTAR 1994, s. 353), ugotovimo, da pri javorju dlje časa ostaja delež srca nizek, kasneje (po 50 cm) pa se na jelovo bukovih rastiščih strmo dvigne, na bukovjih pa ohrani počasno rast. Pri bukvi na karbonatnih rastiščih je delež srca za nekajkrat višji kot pri javorju, vendar pa narašča umirjeno. Tudi v srednji in severni Nemčiji se kot na jelovo bukovih rastiščih delež srca pri gorskem javorju močno poveča pri premerih nad 50 cm (WEDEL 1964). Podobno je pri naraščanju deleža diskoloriranega lesa s GozdV 61 (2003} 7-8 starostjo. Pri gorskem javorju na bukovih rastiščih je delež srca v primerjavi z bukvijo vseskozi znatno nižji (KOTAR 1994, s. 353), na jelovo bukovih rastiščih pa se v visoki starosti (nad 160 let) počasi približuje vrednostim pri bukvi. Za gorski javor pa nismo uspeli potrditi povezave med velikostjo krošnje in deležem diskoloriranega lesa. Ta povezava je pri bukvi potrjena v številnih raziskavah (TORELLI 1974, KOTAR 1994). Ali se prijavorjih z majhnimi krošnjami pojavi le sušina, do diskoloracije (vdora zraka) pa ne plide zaradi lepo 313 Kadunc, A. : Povezave med kakovostjo lesa, debelin o in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju obraslih majhnih grč? Nič manj zanimivo ni vprašanje, zakaj je pri bukvi višji delež srca kot pri javotju na primerljivih rastiščih, pri podobni starosti in debelini. Je odgovor v tem, da ima bukev. zaradi »grših« odlomov vej, več slepic in slabše obrasle grče? Pri javmju se za razliko od bukve razvije tudi tipična barierna cona na izpostavljenem lesu po odstranitvi skmje (SHIGO 1984, cit. po TORELLI 2001). Prav tako pri javorju veje odpadajo blizu debla in dobršen del debla izgubi krošnjo v relativno zgodnjem obdobju (kar pomeni majhne grče), saj javor ne prenese toliko zasenčitve kot konkurenčna bukev (ali jelka). Korektno je dodati, da se podatki te raziskave nanašajo na drevje iz strehe sestaja, podatki pri bukvi pa na celoten sestoj, vendar je okoli 85 o/o dreves izviralo iz streh sestojev (KOT AR 1991). Tudi Rieder (1998) ugotavlja, da se diskoloriran les v javmju ne širi tako hitro kot pri bukvi. Realno postavljeni ciljni prsni premeri za gorski javor so 55 cm na jelovo bukovih rastiščih in 60 cm na odličnih bukovih in tudi javotjevih rastiščih (saj so večinoma majhnih površin in obdana z bukovimi združbami). Ob ustrezni negi lahko gorski javor doseže na odličnih in zelo dobrih rastiščih 60 cm premera pri starosti 80- 1 OO 1 et, na manj produktivnih, a še vedno solidnih rastiščih pa pri starosti 110 do 130 let premere okoli 55 cm. Dolžina proizvodne dobe oziroma sečna zrelost med 60 in 90 let, kot jo navaja Leibundgut ( 1966), pa se nam zdi prekratka, ali pa dosežemo drobnejše ciljne sortimente. Tudi Rieder ( 1998) navaja za naše razmere kratko proizvodno dobo, in sicer med 60 in 100 let. Blizu našim ugotovitvam pa je Rausch (1983) s dolžino obhodnje 120 do 130 let. Erteld (1959) ob ustrezni negi podaja dolžino proizodne dobe med 100 in 110 leti. 110 let navaja za primerno dobo tudi Schrotter (1978, cit. po MORMANN 1979). Rohrig (1978) pa predvideva daljšo dobo za dosego ciljnega premera 55 cm, in sicer 140 let. Izredno dolgo dobo pa podaja Wagenhoff (1974). Dolžina se giblje med 160 in 180 leti, v istih sestojih naj bi se bukev posekala nekaj desetletij poprej. Čeprav je cena lesa v zadnjem obdobju glede na prejšnja obdobja nizka (glej npr. KRAJČIČ 2001), to ni nikakršen razlog za opuščanje ambicioznega gojenja oziroma intenzivnega načrtovanja gospo­ darjenja z gozdovi. Lahko je še celo spodbuda, saj nas sili v poglobljeno presojo pri vseh fazah gospodarjenja in v postavljanje ambicioznih (a še 314 vedno stvarnih) ciljev. Glede na to, da se cene lesa povprečne ali slabše kakovosti znižujejo, cene kakovostnih sortimentov pa zvišujejo. je več kot umestno povečevati težo minoritetnih drevesnih vrst pri našem delu z gozdovi. Mednje kot že rečeno spada tudi v tem prispevku obravnavani gorski javor. Pri gojenju gorskega javo1ja moramo biti ambiciozni in zadovoljni le z najvišjimi kakovostmi. Če stroka zaspi v obdobju, ko ji gre kot po maslu, je to nespametna lenoba. Če pa stroka zaspi oziroma se deaktivira v obdobju »recesije«, pa je to poraz in morda tudi njen počasen odhod iz družbenega prostora. Ugotovitve tega prispevka se nanašajo na gozdove, kjer lesnoproizvodna funkcija ni pomemb­ neje omejevana s strani drugih funkcij. Zavedati pa se je potrebno še nečesa. Na rastišč ih, kjer je gorski javor primešana vrsta, pri načrtovalsko-gojitveni obravnavi gorskega javmja nikakor nismo prostih rok. Načrtovan razvoj gozda oziroma sestaja je naravnan v veliki večini primerov pretežno po glavnih drevesnih vrstah. Cilje glede manjšinskih vrst lahko postavimo le ob upoštevanju omejitev, ki jih prinašajo širši cilji. Prav tako tudi ukrepe v korist manjšinskih vrst lahko iščemo le v sozvočju s splošnim režimom gospodarjenja oziroma v okviru manevrskega prostora, ki ga dajejo osnovni cilji in režim gospodatjenja. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Gorski javor uvrščamo med manjšinske drevesne vrste, kljub temu pa vrednostna proizvodnja njegovega lesa ni nepomembna. Proučili smo povezanost med vrednostjo javorjevine, debelina in diskoloriranim lesom na treh skupinah gozdnih rastišč . Na jelovo bukovili rastiščih smo v analizo zajeli 121 dreves, na bukovih rastiščih montanskega pasu 85 dreves in najavmjevih rastiščih 52 osebkov. Neto debeljad teh dreves smo uvrstili na podlagi jugoslovanskega standarda v kakovostne razrede. Na vseh čelih smo ugotovili obseg diskoloriranega lesa-1javega srca. Sortimentna sestava analiziranih dreves gor­ skega javorja je zelo ugodna, zlasti delež furnirskih hlodov močno presega delež istega kakovostnega razreda pri bukvi (REBULA/KOTAR 2003). Gorski javor ima pti isti debelini v povprečju znatno (nekajkrat) nižji delež diskoloriranega lesa. GozdV 61 (2003) 7-8 Kadunc, A.: Povezave med kakovostjo lesa. debelina in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju ---- Vrednost javorjevine z debelina strmo narašča. Relativna vrednost (vrednost/m· l) pa na jelovo bukovih rastiščih po premeru 55 cm začne upadati. Pri drevju od 13 debelinske stopnje naprej ni več osebkov brez srca. Vpliva velikosti krošnje na obseg diskoloriranega lesa nismo potrdili. Zaradi obsega rjavega srca je na jelovo bukovih rastiščih vrednostna proizvodnja javor:jevine smiselna le do debehne 55 cm. Na bukovih in tudi javorjevih rastiščih nas pojav diskoloriranega lesa ne omejuje tudi pri debelini nad 60 cm. Ciljni premer za gorski javor na bukovih rastiščih pravzaprav določa dolžina proizvodne dobe, ki pa je v veliki večini primerov naravnana na bukev. Znotraj tega časovnega okvirja je mogoče z intenzivnim režimom redčenj (zgodnja in močna) doseči skoraj 60 cm prsnega premera pri gorskem javmju, ob pogoju, da postavimo pri bukvi ciljni premer 65 cm. Najavorjevih rastiščihje smiselno gojiti drevje do premera 65 (60) cm, če to dopušča sestoj v okolici. Kajti pri izolirani skupini oziroma šopu gorskih javorjev z mladovjem v soseščini je verjetnost sušenja krošenj velika. Pojavijo pa se tudi epikormski poganjki. Zrela drevesa gorskega javorja naj bi imela krošnjo dolgo približno polovico svoje višine. Pri gojenju gorskega javorja moramo biti ambiciozni in zadovoljni le z najvišjimi kakovostmi. Ugotovitve tega prispevka se nanašajo na gozdove, kjer lesnoproizvodna funkcija ni pomemb­ neje omej evana s strani drugih funkcij. SUMMARY Sycamore maple belongs to minor tree species, nevertheless the value of its timber production is not unimportant. The relations between sycamore wood value, thickness and disco!oured wood on three different site groups have been analysed. On silver fir - beech sites 121 trees, on mountainous beech sites 85 and on maple sites 52 sycamore trees have been included in the analyses. The net usable timber of analysed trees has been classified into quality classes on the basis of the Yugoslavian standard. Additionally, the extent of discoloured wood -brown heart on the fronts of logs has been measured. The assortment composition of analysed trees was very favourable, the share of veneer logs in particular was extra high in comparison to beech (REBULA/KOTAR 2003). The share of disco- GozdV 61 (2003) 7-8 loured wood is considerably lower in sycamore maple than in beech of the same thickness. The value of sycamore maple wood increases steeply in dependence of DBH. Nevertheless, on silver fir - beech sites the relative value (value/m 1 ) starts decreasing above a DBH of 55 cm. From the 13'" diameter suh-class on, there are no more trees without wood discolouration. The influence of crown size on the extent of brown heart has not been confirmed. Considering the appearance of discoloured wood on the silver fir - beech sites, timber value production is reasonable up to a DBH of 55 cm. On the contrary. on the beech and maple sites stem thickness above 60 cm is not a problem regarding the appearance of discoloured wood. ln fact, the target diameter of the sycamore on beech sites is determined by the length of production period, which is in most cases adjusted to the beech. Within this time frame it is possible to achieve a DBH dose to 60 cm with an intensive thinning regime (early and strong thinnings), if the target diameter of 65 cm for beech is presumed. On ma ple sites, final diameters of about 65 cm are possible and reasonable, under the condition that the adjacent stand is stili in the mature phase. Contrary to this, exposed crowns of sycamore ma ple are very susceptible to losing their foliage. In addition, epicormic shoots will surely appear. An appropriate length of crown for mature sycamore trees is about one half of tree height. The silviculture of sycamore maple must be ambitious and only timber of the highest quality should be satisfactory. The findings of this research refer to forests where the function of timber production is not restricted by other functions. 6 VIRI 6 REFERENCES ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde. - MUnchen, BLV Verlaggesselschaft, s. 490. BONČJNA. A., 1994. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori. - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, s. 85-106. CELIČ, K., 2002. Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi rebri. -Gozdarski vestnik, 60, 2, s. 59-76. CIMPERŠEK, M., 2002. Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa. - Gozdarski vestnik, 60, 5-6, s. 246-258. DITTMAR, C. 1 ZECH, W. 1 ELLING, W., 2002. Growth 31S Kadunc . A. : Povezave med kakovostjo lesa, debeline in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju variations of Common beech (Fagus sylvatica L.) under different climatic and environmental conditions in Europe-A dendroecological study. -Forest Ecology and Management, s. l-t6. ERTELD, W. , 1959. Der gleichaltrige Mischbestand der Buche mit Esche, Ahorn und Rtister im Muschel­ kalkgebiet von Nordthiiringen.- Archiv ftir Forstwesen, 8. Band, Heft 6/7, s. 495-535. FERLIN, F.. 1988. Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestojih. Gozdarski vestnik, 46, 5, s. 214-223. HEGL G. 1927. Illustrierte Flora von Mittel-Europa.- Band V, l. Tei!, MUnchen, Carl Hanser Verlag Munchen, s. 274-280. JUS D. B4. 020-029: 1979. Standard za bukove hlode. KADUNC, A., 2001. Rast, razvoj in zgradba sestojev z gorskim javorjem v Sloveniji. - Magistrsko delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, s. 114. KOŠMELJ, K., 2001. Osnove logistične regresije (l. del). -Zbornik Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 77, 2, s. 227-237. KOTAR, M. 1 BRUS, R., 1999 . Naše drevesne vrste.­ Ljubljana, Slovenska matica, s. 310. KOTAR, M., 1991. Zgradba bukovih sestojev v njihovi optimalni razvojni fazi . - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, s. 15-40. KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu . - Gozdarski vestnik, 51 , 9, s. 370-383 . KOTAR, M., 1994. Vpliv nekaterih rastiščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi. - Gozdarski vestnik, 52, 9, s. 346-365. KOTAR, M., 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda. - V: Zbornik referatov, XX. Gozdarski študijski dnevi, Biotehniška fakulteta, s. 169- 190. KOTAR, M., 2002. Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Gozdarski vestnik. 60, 4, s. 179-191. KRAJČIČ, D., 2001. Nekateri trendi gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in gospodarska moč koncesionarjev. - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 65, s. 33-58. LEIBUNDGUT, H., 1966. Die Waldpflege.- Bern, Verlag Haupt, s. 192. 316 MAURER, E., 1982. Der Ahorn. V: Baume und Wa1der in Bayern. Bayerischer Forstverein, W. Ludwig Verlag , s. 17-2t. MORMANN, P., 1979. Vorstellung zum Edellaubholz­ Anbau aus ostdeutscher Sicht. - AFZ 34, 9/10, s. 207- 210 . PHILIP, M., S., 1994. Measuring trees and forest s. - Wallingford, CAB International, 2. izdaja, s. 310. PIRC, S. , 1997. Vpliv izbiralnih redčenj na rast, razvoj in kakovost sestojev v GGE Brezova reber. - Dipl. delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, s. 72. RAUSCH, H., 1983. Bewirtschaftung des Bergahorns im Forstamt Dierdorf. - AFZ. s. 858-860. REBULA, E. 1 KOTAR, M., 2003. Vrednost bukovine in bukovega drevja. - Gozdarski vestnik, 61. 3, s. 132- 146 . RIEDER, A., 1998. Ahorn-Wertholzproduduktion in Kurzen Umtrieben. - AFZ, Der Wald 15, s. 776-779. ROHRIG. E., 1965. Mischbestiinde aus Edellaubbauma!ren und Buche. - Forst- und Holzwirt 21, 3, s. 59-67. ROHRIG, E., 1978. Bestandespflege bei Esche und Ahorn.­ fUFRO-Symposium. Feuillus precieux. Champenoux, s. 219-226. SPIECKER et al., 1996. Growth Trends in European Forest. - Springer Berlin - Tokyo, s. 372. STANJŠA, C. , 2000. Primerjava redčenih in neredčenih bukov ih drogovnjakov na Somovi gori . - Seminarska naloga, Biotehniška fakulteta, s. 18. ŠMAJDEK, K. , 2001. Vpliv rdečega srca pri bukvi v fitocenozah asociacij Lamio orvalae-Fagetum in Cardamini savensi-Fagetum na kvaliteto lesa. - Dipl. delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, s. 66. TORELLI, N., 1974. Biološki vidiJO ojedritve s poudarkom na fakultativno obarvani jedrovini (rdečem srcu) pri bukvi (Fagus sylvatica L.). -Gozdarski vestnik, 32, 7- 8, s. 253-281. TORELLI, N., 2001. Odziv drevja na globoke in površinske poškodbe na primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom na nastanku in ekologiji ranitvenega lesa (»rdeče srce«) - pregled. - Gozdarski vestnik, 59, 2, s. 85-94. WAGENHOFF, A., 1974. Edellaubholzanbau in Nieder­ sachsen. - AFZ 29, 45, (Sonderheft Edellaubholzer), s. 997-998. WEDEL, K. v. 1964. Untersuchungen Uber Eigenschaften, GozdV 61 (2003) 7-8 Kadunc. A.: Povezave med kakovostjo lesa, debeli no in diskoloriranim lesom pri gorskem javorju PRILOGA APPENDIX Podatki o regresijskih analizah, prikazanih v slikah od 1 do 4 Data about regression ana!yses, shown in figures from 1 to 4 Slika Rastiščna Tip krivulje skupina 1 Vsi y = e ~.Do<>.J32 .o5t. 1 JE-BU y = e 7.9722- 12(1.51/x 1 BU y = 0,0001 x-' · 82 ~ 6 1 JAV y = 987,0-44,861 x+ 0,5958 x 2 2 Vsi y ::;;: e SAI55-41.6741' 2 JE-BU y = -142,53+8,8446 x --D,077 x 2 2 BU e 5. S 979-58 .9391x 2 JAV y = 135,582-3,162x +0,0435 x 2 3 Vsi y = -17 ,492+ 1,3358 x -0,0318 x 2 +0,0003 x 3 3 JE-BU y = 23,8167-1,0689 x +0,0l26x 2 3 BU y = -0,7265 + 0,0341 x 3 JAV y = -11,611 + 3,4884ln(x) 4 Vsi y = -2,7525+0,0773x -0,0006x 2 +0,000002x.1 4 JE-BU y = 7,9574-0,1423 x +0,0007 x 2 4 BU y = 2,4735- 171,73/x 4 JAV y = -2,4298 + 0,041235 x GozdV 61 (2003) 7-8 R2 Stopnja tveganja 0,742 0,000 0,674 0,000 0,807 0,000 0,645 0,000 0,350 0,000 0,284 0,000 0,606 0,000 0,151 0,018 0,120 0,000 0,223 0,000 0,032 0,102 0,033 0,130 0,177 0,000 0,242 0,000 0,050 0,039 0,075 0,022 317