Znanstvena raz rava GDK: 624:903:(4) Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU The role of forest management planning in EU directives concerning spati al planning and nature protection Darij KRAJČič* Mojca TOMAŽič** Izvleček: .Krajčič, D., Tomažič, M .: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini. Cit.lit. 12. Prevod izvlečka v angleščino Jana Oštir. Članek povzema ključne direktive Evropske unije, ki so pomembne za gozdnogospodarsko načrtovanje . Ugotavlja tudi, kako so cilji direktive transponirani v slovensld pravni red. Opisan je postopek presoje gozdnogospodarskih načrtov. Nakazana je možnost nadgradnje gozdnogospodarskih načrtov v načrte upravljanja Natura 2000 območij. Avtorja ugotavljata, da bi bila nadgradnja načrtov smotrna in racionalna v območju gozdov, saj gozdovi pokrivajo 70% Natura 2000 območij. Projekt Life III Narava, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove pa je partner, išče rešitve v tej smeri. Potrebna bo smelost gozdarske stroke in odpiranje za druga znanja in deležnike v gozdnem prostoru. Ključne besede: direktiva, gozdnogospodarsko načrtovanje, Natura 2000, upravljavski načrti Abstract: Krajčič, D., Tomažič, M.: The role of forest management planning in EU directives concerning spatial planning and nature protection. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot.l2. Translated into English by Jana Oštir. The article outlines those key directives of the European Union which are important for forest management planning. The authors also attempt to determine how the goals of such directives are transposed into Slovenian laws. The process of assessing forest management plans is described. The authors suggest how forest management plans could be upgraded to become part of plans for the management of Natura 2000 Sites. They state that the upgrading of plans would be efficient and rational for forest areas, since forests account for 70 % of the Natu.ra 2000 sites. The project "Life III Nature': administrated by the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, whose partner is the Slovenian Forest Service, is seeking relevant solutions. Undoubtedly, forestry will need to show a fair amount of courage and there will need to be an opening up to other knowledge, skills and stakeholders in the forest. Keywords: directive, forest management planning, Natura 2000, management plans 1 UVOD V procesu prilagajanja Slovenije za vstop v Evrop­ sko unijo je nastala vrsta sprememb, ki vplivajo na delovanje družbe in večine njenih sestavnih delov. V prvi vrsti so nastale spremembe na zakonodajnem področju, pri izvajanju te zakonodaje pa tudi v praksi. Pri tem so bili nekateri sektorji bolj drugi pa manj udeleženi. Relativno veliko novosti je na področju urejanja prostora in okolja, katerega sestavni del je tudi varstvo narave. V tem procesu neposrednega vpliva na gozdarstvo ni bilo, medtem ko je precej posrednih vplivov. V članku tako želimo osvetliti te vplive in ugotoviti tudi možnosti za večjo uveljavitev gozdnogospodarskega načrtovanja. GozdV 63 (2005) 7-8 2 DIREKTIVE, KI VPLIVAJO NA GOZDARSKO NAČRTOVANJE V sistemu evropskih direktiv, ki so posredno ali neposredno povezane s prostorom in okoljem, in s tem tudi gozdarskim načrtovanjem, vidnejše mesto zavzemajo vsaj štiri: 1. Direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. ·Doc. dr. D. K., univ., dipl., inž., gozd., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Dunajska 22, 1000 Ljubljana .. M. T., univ. dipl. geogr., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave OE Celje, Stanetova 6, 3000 Celje 291 Krajčič , D .. Tomaiic, M.: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU 2. Vodna direktiva (okvirna vodna direktiva). Cilji direktive presoj nekaterih načrtov in pro- 3. Direktiva o pticah. gramov so: 4. Direktiva o habitatih. - ohranjanje, varovanje in izboljšanje kakovosti 2.1 Direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje Ni naključje, da kot prvo omenjamo prav direktivo o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, ki s stališča okoljske politike poudarja, da mora Evropska skupnost prispevati k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi, preudarni in varčni rabi naravnih virov ter temeljiti na načelu previdnosti. Zahteve varstva okolja morajo biti vključene v opredelitev politik in dejavnosti EU, predvsem zaradi vzpodbujanja trajnostnega razvoja. Okoljska presoja je pomembno orodje za vključe­ vanje okoljskih vidikov pri pripravi in sprejemanju načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje. V državah članicah so različni sistemi okoljske presoje, ki naj bi vsebovali vrsto skupnih postopkovnih zahtev s ciljem prispevati k visoki ravni varstva okolja. Sistemska okoljska presoja naj bi se izvedla za vse načrte in programe, ki se pripravljajo za več sektorjev in ki bodo imeli verjetno znaten vpliv na okolje. Kadar pa načrti in programi opredeljujejo rabo majhnih območij na lokalni ravni ali pomenijo manjše spremembe, naj bi se presojali le, če je ugotovljeno, da bodo imeli znaten vpliv na okolje. Na ravni Skupnosti je potrebno opredeliti mini­ malni okvir okoljske presoje, ki bo določal splošna načela sistema presoj, podrobnosti pa bodo pre­ puščene državam članicam ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Direktiva je postopkovne narave. Zahteve naj bi se vključevale v obstoječe postopke, ali v postopke uvedene posebej v ta namen. Da se prepreči podvajanje presoj, se uvede postopek presojanja na različnih ravneh hierarhije načrtov in programov. Načrti in programi, ki se presojajo so načrti in programi za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, pros­ torsko načrtovanje, rabo zemljišč ter presoja javnih in zasebnih projektov na okolje. Prav tako zapadejo pod presojo načrti in pro­ grami za posebna območja varstva na podlagi direktive o pticah in direktive o habitatih (območja Natura 2000). 292 okolja, - preudarna in varčna raba naravnih virov, uveljavljanje načela trajnostnega razvoja, celo­ vitosti in preventive, - opredelitev minimalnega okvira okoljske presoje na ravni EU, - sodelovanje, partnerstvo in solidarnost med državami EU, - podrobnosti okoljskih presoj na lokalni ravni so prepuščene članicam. Postopek presoje se začne s preverjanjem ver­ jetnih znatnih vplivov načrta oziroma programa, tudi čezmejnih. Na osnovi informacij potrebnih za presojo (Direktiva, Priloga I) in jasnimi merili za določanje pomembnih vplivov (Direktiva, Priloga II) je potrebno pripraviti: l. Okolisko poročilo je del dokumentacije, ki vse­ buje ustrezne informacije določene v direk­ tivi. V Prilogi I so navedene vse informacije potrebne za presojo ter s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja načrta ali programa. Med te informacije sodijo oris vsebine in glavni cilji, stanje okolja in razvoj, značilnosti območja, problemi v okolju, cilji, vplivi, ukrepi za pre­ prečitev, tehnična sredstva in opremljenost ... V Prilogi II pa so podana merila za določanje verjetne pomembnosti vplivov, kot so verjet­ nost, trajanje, pogostost in popravljivost vplivov, kumulativnost vplivov, čezmejnost, tveganje za zdravje ljudi in okolje, velikost in prostorski obseg vplivov, pomen in ranljivost območij, naravne značilnosti ... 2. Posvetovanje: osnutek načrta ali programa in okoljsko poročilo, morata biti dana na voljo vsem nosilcem urejanja prostora (stroka) in zaintere­ sirani javnosti. S tem je dana možnost, da v ustreznem času podajo svoje mnenje k osnutku načrta in programa, preden se načrt ali program sprejme ali vloži v zakonodajni postopek. 3. Odločanje o presoji se izvede na podlagi okoljskega poročila, mnenj stroke, zainteresirane javnosti ter izidi posvetovanj, ali je presoja določenega načrta ali programa potrebna. 4. Obveščanje o odločitvi ali se načrt oz. program sprejme. V sem udeležencem so dani na voljo načrt ali program kakršen je bil sprejet, izjava iz katere je razvidno, kako so bili vključeni okoljski vidiki, okoljsko poročilo, mnenja in izidi posvetovanj GozdV 63 (2005) 7-8 Krajčič , D., Tomažic . M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU Postopek presojanja planov in programov (P +P) na podlagi direktive: Okoljska presoja Presoja P+P r-----------------------~~~------------~ ~--P-o_s_e_b_n_a_o_b_m __ oc-_j_a_v_a-rs_t_v_a~ ribištvo, gozdarstvo, turizem, upravljanje z vodami, prostorski načrti NATURA 2000 območja l Presoja (verjetnih znatnih vplivov P+P; tudi čezmejne) 1 / Informacije potrebne za presojo (namen, stanje, razlogi, ukrepi, vplivi, cilji, ... ) Priloga 1 Okoljsko poročilo Posvetovanja (stroka, NVU, LS, zainteresirana javnost, posamezni ki) Odločanje (okoljsko poročilo+ mnenja+ izidi posvetovanj) Obveščanje o odločitv i (izjava: o vključenosti okoljskih vidikov + okoljsko poročilo + mnenja+ razlogi zakaj P+P izbran Spremljanje in nadzor GozdV 63 (2005) 7-8 1 Merila za določanje pomembnih vplivov (na druge načrte, hierarhija, okoljska problematika, tveganja, kumulativni učinki, ranljivost, vplivi na Naturo in krajino, ... Priloga 11 293 Krajčič , D., Tomažič , M.: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU ter podani razlogi, zakaj je bil načrt ali program izbran. 5. Sprejetje načrta ali programa. 6. Spremljanje in nadzor izvajanja načrta ali pro­ grama. 2.2 Vodna direktiva Natančneje in pravilneje jo je poimenovati "okvirna vodna direktiva". Okvirna vodna direktiva širi obseg varstva voda na vse vode in določa jasen cilj, da je potrebno do leta 2015 doseči "dobro stanje" vseh evropskih voda in zagotoviti trajnostno rabo vode po vsej Evropi. Okvirna direktiva o vodah uvaja nov, inovativen pristop v upravljanju z vodami. Ključni elementi direktive so: • varovanje vseh voda- reke, jezera, obalne vode, somornice in podzemne vode, • visoko zastavljeni cilji,.ki zagotavljajo dobro stanje vseh voda do leta 2015, • sistem upravljanja znotraj porečij z zavedanjem, da se vodni sistemi ne končajo na političnih mejah, • čezmejno sodelovanje med državnimi in vsemi vpletenimi stranmi, • aktivna udeležba vseh vpletenih pri upravljanju z vodami, vključno z nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, • zmanjšanje in nadzor onesnaževanja iz vseh virov, kot so kmetijstvo, industrija, gospodinjstva, urbana območja ... • politika določanja cen vode in uveljavljanje načela "onesnaževalec plača': • uravnoveša interese okolja z interesi tistih, ki so od njega odvisni. Voda je občutljiv vir in onesnaženje, ki ga pov­ zročamo je kompleksno, tako talne kot podtalne vode. Zato je eden izmed glavnih ciljev okvirne direktive preprečiti onesnaževanje pri viru in dolo­ čiti nadzorni mehanizem. Ob dejstvu, da na vodo vpliva toliko dejavnosti je še toliko pomembneje, da razumemo pomen ohranjanja vode ter jo varu­ jemo pred onesnaženjem. S tem postaja bistvenega pomena za naše življenje trajnostno upravljanje z vodami, katerega namen in cilj je, da prihodnjim generacijam zagotovimo dovolj vode, ki bo ustrezala visokim standardom kakovosti. Okvirna direktiva o vodah zahteva skupno upravljanje voda iz določenega vodnega območja in v tesnem sodelovanju držav članic, regij in lokalnih skupnosti. Prav tako je cilj okvirne direktivevzpodbu- 294 di ti vse zainteresirane (društva, posameznike, stroka) k aktivnemu sodelovanju pri upravljanju z vodami. Ob zavedanju, da je voda dragocena dediščina in jo je potrebno ohraniti tudi za prihodnje rodove, je zelo pomembno, da ji določimo ceno, ker prav s tem dosežemo bolj gospodarno porabo. Ob tem se upošteva načelo "onesnaževalec plača". Način, kako se bo izvajala okvirna vodna direk­ tiva je edinstven, ker se opira na sodelovanje vseh vpletenih in ponuja državam članicam, kandidatkam in vsem interesnim skupinam možnost novega partnerstva. Okvirna vodna direktiva je postavila pomemb­ nejše roke: • december 2003 - regionalni in državni zakoni s področja vode se prilagodijo okvirni vodni direk­ tivi in začne se sodelovanje vodnih območij; • december 2004 - zaključi se analiza obreme­ njenosti naših voda in vplivov nanje, vključno z gospodarsko analizo; • december 2006 - začno se izvajati programi spremljanja stanja vode kot podlaga za upravljanje z vodami; • december 2008- javnosti predstavijo prvi načrti upravljanja z vodami; • december2009- objava prvih načrtov upravljanja s porečji; • december 2015 - vode naj bi dosegle dobro stanje. 2.3 Direktiva o pticah Direktiva se nanaša na ohranjanje vseh prosto živečih vrst ptic, prisotnih na evropskem ozemlju držav članic. Vključuje varovanje, upravljanje in nadzor nad prosto živečimi vrstami ter določa pravila nji­ hovega izkoriščanja. Uporablja se za ptice, njihova jajca, gnezda in habitate. Direktiva o pticah je bila sprejeta iz naslednjih spoznanj: • zelo hitro upada število mnogih vrst prosto žive­ čih ptic, ki so naravno prisotne na ozemlju EU kar pomeni resno grožnjo ohranjanja naravnega okolja, • o nujnosti ohranjanja, vzdrževanja ali obnavljanja zadostne raznovrstnosti ter površine habitatov, ki so potrebni za ohranitev vseh vrst ptic, njihovih habitatov, selitvenih poti, preživetje in razmno­ ževanje. Nameni direktive so: • da se predvidijo ukrepi na različne dejavnike, ki GozdV 63 (2005) 7-8 Krajcič , D., Tomažic, M.: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU lahko vplivajo na število ptic, kot so neugodni vplivi človekove dejavnosti, uničenje in onesna­ ževanje habitatov ptic, ujetje in ubijanje ptic ter trgovina z njimi, • nujnost ohranjanja, vzdrževanja ali obnavljanja zadostne raznovrstnosti ter površine habitatov, ki so nujni za ohranitev vseh vrst ptic, njihovih habitatov, selitvenih poti, preživetje in razmno­ ževanje, • potreba po splošni prepovedi trženja, omejevanju lova, uporabe različnih sredstev, naprav in načinov za množično in neselektivno ujetje ali ubijanje ter lov. Cilji direktive so: • izboljšanje življenjskih razmer, skladen razvoj gospodarskih dejavnosti in uravnotežena širitev in ohranitev vrst prosto živečih ptic, • ohranjanje in dolgoročno varovanje ter upravljanje naravnih virov. Na podlagi direktive morajo države članice vsaka tri leta pošiljati zbirna poročila. 2.4 Direktiva o habitatih Direktiva prispeva k splošnemu cilju trajnostnega razvoja. Cilj je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju, ki so v interesu Skupnosti. Zaradi naraščajočega slabšanja stanja naravnih habitatov in upadanja prosto živečih vrst ter nevarnosti, ki jim grozijo in pogostokrat segajo čez meje držav, je potrebno ukrepati na ravni Skupnosti, regije in lokalne skupnosti. Direktiva vključuje naslednje elemente: • vzpostavi se usklajeno ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000, ki vključuje tudi območja, ki so jih države članice določile na podlagi Direktive o pticah. Omrežje sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi (priloga I) in habitati vrst (priloga Il), da se vzdržuje ali obnovi ugodno stanje ohranjenosti habitatov in vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti, • vsaka država članica prispeva k vzpostavitvi območij Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatov in vrst ter določi posebna ohranitvena območja, • naravne habitatne tipe, rastlinske in živalske vrste, ki so v interesu Skupnosti in za katere je treba določiti posebna ohranitvena območja, GozdV 63 (2005} 7-8 • merila za izbiranje območij, ki se opredelijo kot območja pomembna za skupnost in določijo za posebna ohranitvena območja, • živalske in rastlinske vrste, ki jih je potrebno strogo varovati, • živalske in rastlinske vrste pri katerih je odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja ter • podani so prepovedani načini in sredstva za ujetje in ubitje ter prevozna sredstva. 2.4.1 Območja Natura 2000 v Sloveniji V Sloveniji je določenih 286 posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). Večji del predvsem velikih območij porašča gozd, 9 % površin je nad gozdno mejo. Pomemben je tudi delež travišč. V z ava­ rovanih območjih (Triglavski narodni park, regijski in krajinski parki, rezervati in naravni spomeniki) je 25 % skupne površine območij Natura 2000. Od 286 območij Natura 2000 jih je 26 določenih na podlagi direktive o pticah, katerih skupna površina je 498.046 ha, kar znaša 25 % površine Slovenije. 260 območij so potencialna območja Nature 2000, določena na podlagi direktive o habitatih. Skupna površina je 639.878 ha, kar znaša 32 % površine Slovenije. Območja po habitatni in ptičji direktivi se pretežno prelaivajo, saj je 60% površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah. Skupna površina tako predstavlja 35,5% Slovenije. Predloge območij, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, bo Evropska komi­ sija sprejela po posebnem postopku, ki je daljši in manj neposreden kot določitev območij po ptičji direktivi. 3 TERMINOLOGIJA Uporabljena terminologija v vseh omenjenih direkti­ vah nakazuje skupno smer oziroma kar skupne cilje direktiv. Strnemo jo lahko v naslednje sklope: • varovanje, ohranjanje, izboljšanje, zaščita (okolja, življenja, vrst, voda, ekosistemov, habitatov, zdravja ... ), • dobro stanje (voda), ugodno stanje (vrst, habi­ tatov), ekološki cilji (vode), ekološke zahteve (vrste), • upravljanje in načrti upravljanja (voda, Natura 2000 območij, naravnih virov ... ), • podani ukrepi in jasni cilji direktiv, • zmanjšanje vplivov (predvsem negativnih), 295 Krajčič , D .. Tomažič , M.: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU • sistemsko presojanje (tako po vertikali kot hori­ zontali), • trajnostni razvoj, • informiranost in obveščenost širše javnosti (na meddržavnem nivoju, regionalnem, državnem in lokalnem), • monitoring in nadzor, • Natura 2000, zavarovana območja (varovana območja). 4 USMERITVE Direktive vsebujejo tudi splošne usmeritve, ki nare­ kujejo članicam in pridružitvenim članicam: • povezanost, hierarhičnost, usklajenost, učinko- vitost, • preglednost in višja javna zavest (zavedanje), • informiranje, obveščanje, solidarnost, • aktivna udeležba (stroke, nevladnih organizacij, lokalne skupnosti, zainteresirane skupine), • sodelovanje, čezmejno sodelovanje, • partnerstvo, • enotnost metodoloških pristopov. 5 IZVAJANJEDIREKTIVV SLOVENIJI Po pravni ureditvi Evropske unije se direktive za razliko od uredb in odredb ne uporabljajo nepo­ sredno, ampak se skozi nacionalno zakonodajo in ukrepe zasledujejo cilji, ki jih direktive določajo. V Sloveniji smo omenjene direktive transponirali skozi naslednje zakone: • Zakon o varstvu okolja • Zakon o urejanju prostora • Zakon o ohranjanju narave • Zakon o graditvi objektov • Zakon o vodah in na njih temelječih podzakonskih aktih. Vidimo, da se v tem procesu ni spreminjal področni gozdarski zakon. Kljub temu pa imajo ti procesi močan vpliv na gozdnogospodarsko načrtovanje, saj med drugim uvajajo njihovo presojo. 5.1 Izvedba presoje gozdnogospodarskih načrtov Gozdnogospodarski načrti se skladno z določbo direktive, kije povzeta v 101. členu Zakona o ohra­ njanju narave (ZON), presojajo. Presojamo spre­ jemljivost njegovih vplivov oziroma posledic izvedbe načrta glede na varstvene cilje Natura 2000 območij in zavarovanih območij (npr. parkov itd.). 296 Presojo sprejemljivosti gozdnogospodarskih načrtov izvajamo po postopku, ki ga določa pravil­ nik (Ur.l.RS št. 130/04). Izdelovalec načrta (ZGS) obvesti Ministrstvo za okolje in prostor o nameravani obnovi gozdnogospodarskega načrta. Ministrstvo na podlagi mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) izda odločbo o potrebnosti presoje. Ključna pri odločitvi je ocena, ali bi izvedba plana lahko imela negativni vpliv na ugodno stanje vrst in habitatnih tipov v območju Nature 2000 ali v zavarovanem območju. Na območju gozdov se skladno s pravilnikom (Url. L. RS št. 130/04) presojajo naslednji posegi v naravo: • posaditev gozdnih plantaž, • gradnja gozdnih cest oziroma poti, • izvedba negovalnih ukrepov v gozdu, • postavitev obore v gozdnem prostoru, • pogozditev s tujerodnimi drevesnimi vrstami, • posek 90% debeljakov na več kot 0,5 ha, • postavitev mrhovišč, • postavitev lovske preže, • postavitev knnišč. V presoji se ugotavlja vpliv izvedbe načrta na vrste in habitatne tipe, določene s pravilnikom. Ugotavljamo, da je le del zgornjih vsebin lahko razlog za presojo gozdnogospodarskih načrtov, saj načrti ne določajo vseh naštetih posegov v naravo. V praksi se bo to dogajalo večinoma zaradi gradnje cest, v primeru negovalnih del večinoma le pri morebitnih ukrepih v malinovju, jagodičevju ipd. in izjemoma pri poseku 90% debeljakov na več kot 0,5 ha (npr. v Prekmurju, kjer je to način gospodarjenja). Drugi posegi v naravo niso predmet gozdnogospodarskega načrta in zato tudi ne morejo biti razlog za presojo. Povsem napačna je trditev, da je že obstoj območja Nature 2000 v okviru nekega načrta zadosten razlog za izvedbo presoje. Presojo načrtov bo potrebno izvesti tudi, če iz obvestila izdelovalca načrta (ZGS) ni mogoče raz­ brati ali bo izvedba načrta imela vpliv na Natura 2000 območja ali zavarovana območja. Pri tem izhajamo iz načela previdnosti, ki je sestavni del vseh faz presoje. Načelo previdnosti se skladno s pravilnikom uporablja tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad raz­ vojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Šteje se, da je dvom izkazan, če odločitve v posameznih stopnjah presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi. Po odločitvi o potrebnosti presoje izdelovalec izdela predlog načrta, okoljsko poročilo in njegovo GozdV 63 (2005) 7-8 Kraj čič, D .. Tomažič , M.: Mesto gozdarskega načrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU revizijo. Zatem ZRSVN preveri ustreznost teh doku- 5.3 Presoja sprejemljivosti izgradnje mentov in izda mnenje o sprejemljivosti vplivov gozdnih cest in vlak načrta. Na podlagi tega ministrstvo pripravi pisno poročilo z odločitvijo ali je vpliv izvedbe načrta na ugodno stanje vrst in habitatnih tipov sprejemljiv ali ne. V primeru potrditve načrta ga začnemo tudi izvajati. V primeru negativne odločitve je možen še postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave. 5.1.1 Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave Kot zanimivost predstavljamo postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo varstva narave. Druga javna korist, ki lahko prevlada nad javno koristjo varstva narave, mora biti določena z zakonom in če ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi. Predlog odločitve o prevladi druge javne koristi pripravi MOP na podlagi mnenja ZRSVN, odločitev pa sprejme Vlada. Pri tem se sprejme tudi odločitev o nujnih izravnalnih ukrepih. Če gre za Natura 2000 območja, se o tem obvesti Evropsko komisijo. Pred odločitvijo o prevladi druge javne koristi na Natura 2000 območjih, je v nekaterih primerih potrebno pridobiti mnenje Evropske komisije. Ocenjujemo, da se bo v gozdnogospodarskem načrtovanju ta postopek izvajal res izjemoma in to iz dveh temeljnih razlogov: • Ni utemeljenih razlogov, da bi bil razkorak med trajnostno rabo gozda in načeli zagotavljanja ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov nepre­ mostljiv. • Težko bi zakonsko utemeljevali nek drug javni interes v gozdovih, ki je predmet gozdnogospo­ darskega načrta. V primeru N atura 2000 območij s prednostnimi vrstami in habitatnimi tipi bi se namreč moral nanašati le na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost ali imel koristne posledice in bistveni pomen za okolje ali na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi pri čemer je potrebno posvetovanje z Evropsko komisijo. 5.2 Presoja sprejemljivosti gozdnogojitvenih načrtov Gozdnogojitveni načrti se ne presojajo, ker jih ne sprejemamo po postopku, določenem v 101. členu ZON -a. Ta pravi, da se lahko presojajo samo plani, ki jih na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti. GozdV 63 (2005) 7-8 Presoja sprejemljivosti izgradnje gozdnih cest in vlak se izvede glede na to ali gre za enostavni ali manj zahtevni objekt. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Ur.LRS št. 114/03) opredeljuje gozdne vlake kot enostavni objekt, če so dolge do lkm, sicer gre za manj zahtevni, medtem ko je gozdna cesta enostavni, če je dolga do 2 km, sicer je manj zahteven. Za enostavni objekt se morebitna presoja (če ima izgradnja lahko negativni vpliv na varovano območje) izvaja po postopku pridobivanja naravo­ varstvenega soglasja. Za manj zahtevne objekte pa se morebitna presoja izvaja v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja. 5.4 Gozdnogospodarski načrti kot upravljavski načrti Nature 2000 za gozdna območja V Sloveniji pokrivajo predlagana (po habitatni direktivi) in določena (po ptičji direktivi) območja Nature 2000 35,5% površine od katerih je 70% gozdov. 6. člen Habitatne direktive predvideva načrte upravljanja za Natura 2000 območja. Zanje se lahko pripravijo posebni načrti upravljanja ali pa so ohranitveni ukrepi zajeti v že obstoječih razvojnih načrtih. Za območja gozdov je zagotovo smotrno, da gozdnogospodarske načrte z ustreznimi vsebinami nadgradimo v načrte upravljanja za Natura 2000 območja. Strokovni predlog tako spremenjenega gozdnogospodarskega načrta bo eden od rezultatov Life III projekta: Natura 2000 v Sloveniji - modeli upravljanja in informacijski sistem (KRAT ČIČ 2004), ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove pa je eden od partnerjev. V tej fazi je pripravljen Vodnik vsebin za pripravo načrtov upravljanja območij Nature 2000, ki se bo še testiral na več konkretnih objektih. Več informacij o projektu najdemo na spletni strani WWW'.zrsvn.si. O teh dopolnitvah kaže razmišljati tudi pri spremembah Pravilnika o gozdnogospodarskem in gozdnogojitvenem načrtovanju, ki so v teku. Če bi gozdnogospodarski načrti pridobili status načrtov upravljanja Natura 2000 območij in zavaro­ vanih območij, ki so potrebni za varstvo teh območij, zanje presoja sprejemljivosti ne bi bila potrebna. Ohranjanje teh območij se namreč skladno s 33 čl. ZON -a zagotavlja tudi z ukrepi po drugih pred- 2 97 Krajčič . D .. Tomažič , M.: Mesto gozdarskega nacrtovanja v okviru prostorskih in naravovarstvenih direktiv EU pisih (ne le ZON -a), ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi, kamor se uvrščajo tudi načrti trajnost­ nega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. Ukrepi se določijo s posebnim programom upravljanja, ki ga sprejme Vlada. Z nadgradnjo gozdnogospodarskih načrtov v smeri upravljavskih načrtov bi se povečala tudi njihova družbena pomembnost in vloga. 6 ZAKLJUČEK Pravni red Evropske unije daje gozdarskemu načr­ tovanju možnost, da postane pomembnejši del načrtovanja v prostoru. Tradicija in izkušnje, ki jih gozdnogospodarsko načrtovanje vsekakor ima, lahko pomembno prispevajo h kvaliteti načrtov upravljanja varovanih območij. Potrebna bo smelost in zlasti odprtost za druga znanja in deležnike v gozdnem prostoru ter vključevanje drugih vedenj v načrtovanje. Projekt Life, ki ga omenjamo, je zastavljen tako med­ sektorsko, da daje dobre možnosti za vključevanje vseh dobrih rešitev znotraj posameznih sektorjev (poleg gozdarstva še npr. vodarstvo, ribištvo itd.) v upravljanje Natura 2000 območij. Pri vključevanju novih vsebin v načrte pa ne smemo pozabiti na ključno vsebino gozdnogospo­ darskih načrtov - to je trajnostno gospodarjenje z naravnim virom katerega sestavni del je tudi raba lesa. 298 7 VIRI Direktiva o habitatih "Directive on the Conservation of Natural Habitals and of Wild Fauna and Flora - The Habitat directive- 92/43/EEC, 21. maj 1992. Direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje "Directive on the assessment of the effect of certain plans and programmes on the environment - 2001 /42/EC, 27.junij 2001 . Direktiva o pticah "Directive on the Conservation of Wild Birds- The Bird Directive- 79/409/EEC, 02. april1979. KRAJ ČIČ, D., 2004. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in projekt Natura 2000 v Sloveniji - modeli upravljanja in informacijski sistem. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Ur. l. RS št. 130/04. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnil1 objektov (Ur.l.RS št. 114/03) Vodna direktiva (ok:vima vodna direktiva) "Water Framework Directive - 2000/60/ EC, 22. december 2000. Zakon o graditvi objektov (ZG0-1), Ur. l .. RS, št. 110/2002, 97/2003,41/2004,45/2004,47/2004,62/2004. Zakon o ohranjanju narave (ZON -UPB2), Ur.l. RS, št. 96/2004. Zakon o urejanju prostora (ZureP-1 ), Ur.l. RS, št. 110/2002, (8/2003 - popr.), 58/2003. Zakon o varstvu okolja (ZV0-1), Ur.l. RS, št. 41/2004. Zakon o vodah (ZV -1 ), Ur. l. RS, št. 67/2002, Il 0/2002, 2/2004, 41/2004. GozdV 63 (2005) 7-8