Znanstvene razprave GDK: 187 : 182: (497.12 Kočevsko) Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev New Recognitions about the Flora and the Vegetation of the Gorjanci Mountain (SE Slovenia) Marko ACCF.TTO Izvleček: Avtor opisuje nova nahajališča vrst Saxifraga paniculata, Clematis alpina, Potentilla arenaria, G!adiolus palustris, Campanula rotundifolia in Arabis alpina, ki so prvič opažene na Gorjancih, prvi dve hkrati tudi prvič v preddinarskem fitogeografskem območju, potrjuje uspevanje tod redkih in ogroženih vrst Cypripedium calceolus in Rhododendron hirsutum, navaja podrobnejši opis nahajališč že poznanih, v preteklosti redkih, danes bolj razširjenih rastlinskih taksonov ter prvič opažene in poznane sintaksone. Ključne besede: flora, vegetacija, Gorjanci, Slovenija Abstract: The author describes new localities of Saxifraga paniculata, C/ematis alpina, Patenti/la arenaria, Gladiolus palustris, Campanula rotundifolia and Arabis alpina species, which have been found on the Gorjanci mountain for the first time and the first two ones in the same time in the praedinaric phytogeografic region, confirm a thriving of olready known rare and threaten species as Cypripedium calceolus and Rhododendron hirsutum, add detailed description of localities of some olready known, in the past rare and more widespread plant taxa today and mention some new and known synta.xa. Key words; flora, vegetation, Gorjanci mountain, Slovenia *prof. dr. M. A., zn. svet., univ. dipl. ing. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljlve gozdne vire, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SI 192 1 UVOD IN METODA DELA INTRODUCTION AND INVESTIGATION METHOD Gorjanci (slika 1) sodijo med tista območja v Sloveniji, ki smo jih floristično (FREYER 1838, v. Seidl1920, SEIDEL 1923, FLEISCHMANN 1843, PAULIN 1901, PETKOVŠEK 1938, BARLE 1947, OGOREVC 1954, MAYER 1958, STRGAR 1960, 1963, 1967, TRPIN 1971 ( LJU 33869), HOČEVAR et al. 1985, T. WRABER 1988, 1990, 1992, HUDOKLIN 1990 in drugi) in še posebej vegetacijsko (Ž. KOŠIR 1962, 1979) dobro preučili. Simfenološka preučevanja v pragozdnem rezervatu Trdinov vrh zgodaj spomladi leta 2001 in vedoželjnost, ali na Go~ancih še raseta pred 38 leti zadnjič omenjeni lepi čeveljc Cypripedium ca/ceo/us (STRGAR 1963) in pred okoli 60 leti zadnjikrat omenjeni dlakavi sleč Rhododendron hirsutum (BARLE 1942), sta me ponovno zvabila v to pogorje. Spričo izredno številnih planincev, pohodnikov in drugih ljubiteljev narave, ki leto za letom posamič ali v skupinah obiskujejo Gorjance, sem domneval, da jih bom morda našel le še v najbolj odročnih in težko dostopnih krajih. Zato sem se pri florističnem opazovanju osredotočil na ostenja v dolinah potokov Pendirjevke in Kobilščice ter na druga, na pobočjih Gorjancev raztresena ostenja. Nisem se zmotil. Pri obisku le-teh pa sem naletel na doslej tu še neopažene, v najširšem pomenu alpske vrste in nepreučene sintaksone ter potrdil in podrobneje opisal nahajališča že poznanih redkih, v preteklosti redkih, danes pa bolj razširjenih taksonov. Floro sem popisal po ustaljeni metodi z navedbo: kraja, kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore, nadmorske višine, lege ter datuma najdbe in določitve vrst. Posušene primerke prvič opaženih rastlin sem oddal v herbarij LJU. Rastlinske skupnosti sem preučeval po metodi BRAUN­ BLANQUET (1964), zastrtost rastlin pa v nekaterih naskalnih fitocenozah ocenjeval po priporočilu SCHUWERK-a (1986). GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu ln rastju Gorjancev Pri poimenovanju praprotnic in cvetnic sem se oprl na delo MARTINČIČ et al. (1999), pri mahovih oziroma lišajih pa na deli DULL (1991) in WIRTH (1991 ). Krajevna imena sem povzel po specialni karti 1 : 1 O 000 {Geodetska uprava SRS Ljubljana, 1977). 2 KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA 2 BRIEF ECOLOGICAL DESCRIPTION Obsežno, orografsko močno razgibano pogorje Gorjancev z najvišjim vrhom Trdinov vrh (1178 m), se nahaja v preddinarskem frtogeografskem (WRABER 1969) oziroma preddinarskem fitoklimatskem (Ž. KOŠIR 1979) območju. V pestri kamninski zgradbi pogorja prevladujejo jurski in kredni apnenci ter triadni dolomiti (PLENIČAR et al. 1977). Vegetacijska odeja je pisana in bogata, najbolj razširjena pa so gorska Lamio orva/ae-Fagetum s. lat., visokogorska Cardamini savensi-Fagetum ž. Košir 1962, lsopyro-Fagetum Z. Košir 1962, azonalna Arunco-Fagetum ž. Košir 1962 ter v nižjem svetu podgorska Hacquetio-Fagetum Z. Košir 1962 bukovja. 3 IZSLEDKI Z RAZPRAVO 3 RESULTS WITH DlSCUSSION 3.1 Nova nahajališča 3.1 New localities 3.1.1 Grozdasti kamnokreč Saxifraga paniculata 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1 001 m), gozdni rezervat Kobile, odd. 126 b, k. e. Šentjernej 900 m n. v., N. Leg. & det. M. ACCETIO, 6. 7. 2001 . Prvo nahajališče na Gorjanc ih in v preddinarskem svetu (primerek oddan v herbarij l..JU). Nahajališče te, na splošno raztreseno razširjene kamnokrečevke (slika 2), poznane s treh ločenih območij v Evropi in s severovzhodne Amerike (HEGI 1961, s. 167), je prvo v preddinarskem svetu in hkrati najjugovzhodnejše v Sloveniji. Doslej so jo našli v alpskem, dinarskem (Snežnik, Kočevska), predalpskem in subpanonskem (Donačka gora) svetu (T. WRABER 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 207). V horološkem oziru jo v grobem uvrščajo med alpsko-arktične (WALTER / STRAKA 1970, s. 346, OBERDORFER 1979, s. 475, POLDINI 1991, 673), v fitosociološko-ekološkem pa med vrste reda skalnih razpok Potentilletalia caulesce·ntis 8r.-81. in Br.-81. et Jenny 1926 (HEGI 1961, s. 167, OBERDORFER 1979, s. 475, oziroma zveze Potentiflion cau/escentis 8r.-BI. in 8r.-81. et Jenny 1926 (ELLENBERG 1991). Tudi na novem nahajališču na Gorjancih, precej odmaknjenem od najbližjih nahajališč na Kočevskem (STRGAR 1963, ŠTIMEC 1982), raste v podobnih ekoloških razmerah, na kar kaže tudi navzočnost njenih družabnic v spodnjem fitocenološkem popisu: ostenje v zgornjem delu add. 126 b, k. e. Šentjernej, gozdni rezervat Kobile, nadmorska višina 880, lega NW, nagib 80 °, površina 2 m 2 , zastrtost 80 %, 12. 7. 2001; E1: Saxifraga paniculata 8, Ses/eria juncifolia ssp. ka/nikensis 5, Geranium robertianum 5, Asplenium GozdV 60 (2002) 4 193 194 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev trichomanes 3, Saxifraga cuneifolia 2, Cyclamen purpurascens 1; EO: Neckera crispa 6, Rhytidiadelphus triquetrus 5 (ocene zastrtosti rastlin po SCHUWERK 1986). 3.1.2 Alpski srobot Clematis alpina 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenje v najožjem delu soteske Kobilščice, gozdni rezervat Kobile, 560 m n. v., NNE. Leg. & det. M. ACCETIO, 30. 6. 2001. Prvo nahajališče na Gorjancih in v preddinarskem svetu (LJU 133901 ). - Slovenija, Dolenjska, Go~anci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m), gozdni rezervat Kobile, 900 m n. v., N. Leg. & det. M. ACCETIO, 6 . 7. 2001. Alpski srobot horološko opredeljujejo kot nordijsko kontinentalno-montansko­ subalpinsko, (OBERDORFER 1979), oziroma arktično-alpsko (POLOINI 1991 ) vrsto in fitosociološko kot vrsto podzveze Rhododendro-Vaccinienion (ELLENBERG 1991 ). V Sloveniji je bil doslej poznan z alpskega, predalpskega, dinarskega in subpanonskega fitogeografskega območja (PODOBNIK 1999, v : MARTINČIČ et al. 1999, s. 116). Na Gorjancih in s tem v preddinarskem svetu smo ga opazili prvič . V vlažnem osojnem ostenju na najožjem delu soteske Kobilščice je redek, pogosteje in količinsko obilneje pa ga najdemo v ostenjih in na grebenih zgornjega dela gozdnega rezervata Kobile v fitocenozah, ki jih uvrščam v asociacije Tanaceto clusii-Fagetum ass. nova hoc loco. Podobne trrocenoze smo fitocenološko že popisali na Kočevskem, na robovih kolpskih ostenij pod Možem. Floristična sestava tega bukovja je razvidna iz spodnjega fitocenološkega popisa, ki je holotip omenjene asociacije: greben v ostenju gozdnega rezervata Kobila, n. v. 920 m, NNE, nagib 0-25 o, skalnatost 10 %, površina 100m 2 , največji premer 40 cm, največja višina 18 m, 12. 7. 2001; E3 (90 %): Fagus sylvatica 5, Ostrya carpinifolia +, Sorbus aria +; E2 (20 %): Spiraea chamaedryfolia 3 , Rosa pendulina 1, Sorbus aria 1, Daphne mezereum +, Sorbus aucuparia +; E1 (80 %): Erica carnea 4, Calamagrostis varia 2, Luzu la sylvatica ssp. sylvatica 2, Clematis alpina 1 , Gentiana asclepiadea 1 , Laserpitium crapfii 1, Luzu la Juzuloides 1, Polypodium interjectum 1, Prenanthes purpurea 1, Tanacetum corymbosum ssp. clusii 1, Asplenium trichomanes +, Campanula rotundifolia +, C. persicifolia +, Cirsium erisithales +, Convallaria maja/is +, Dryopteris dilatata +,D. fi/ix-mas+ , Gali um sylvaticum agg . +, Hepatica nobilis +, Hieracium sylvaticum +, Homogyne sylvestris +, Huperzia sel ago +, Melampyrum velebiticum +, Mycelis mura/is +, Poa nemoralis +, Saxifraga cuneifolia +, S es/eria juncifolia ssp. kalnikensis +, Si/ene vulgaris +, Solidago virgaurea +, Valeriana tripteris +; EO (3 %) : Polytrichum formosum 1, Anomodon viticulosus +, Dicranum se opari um +, Hypnum cupressiforme ssp. cupressiforme +, Neckera crispa +, Torte/la tortuosa +. Trdno sem prepričan, da bomo alpski srobot na Gorjancih opazili še v katerem osojnem ostenju. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev 3.1.3 Peščeni petprstnik Potentilla arenaria 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Griče, odd . 129A, k. e. Šentjernej, skalnat greben, 850 m n. v., SW. Leg. et det. M. ACCETIO, 18. 7. 2001 (LJU 133906). Po sedanji vednosti o razširjenosti te rožnice v Sloveniji vemo, da je navzoča v alpskem, predalpskem, submediteranskem in negotovo v subpanonskem titogeografskem območju (MARTINČIČ 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 219). že poznanih nahajališč s preddinarskega sveta (PEČJAK 1989, LJU 121320, HORVAT 1989, LJU 121282) pa za zdaj še niso upoštevali (ibid.). Nahajališče te, po splošni razširjenosti pontske (POLDINI 1991, s. 608) oziroma v stepskem območju Evrope razširjene vrste (OBERDORFER 1979, s. 17-18) in značilnice reda Festucetalia valesiacae Br.-81. et Tx. 1943 (ELLENBERG 1991 , s . 910) v Gorjancih je prvo in hkrati tretje v preddinarskem svetu . Na novem nahajališču je redka, raste pa v skrajnih rastiščnih razmerah v mikrofitocenozah asociacije Seslerio kalnikensis Jovibarbetum hirtae Accetto 2002. 3.1.4 Močvirski meček Gladiolus pa/ustris 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Go~anci , Griče, odd. 129 A, k. e. Šentjernej, 800 do 900 m n. v., SW, puhasto hrastovje. Leg. et det. M. ACCETTO, 15. 7. 2001 (LJU 133909). -Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, travišča nad rezervatom Kobile, severno od Barokove košenice, 900 m n.v. Leg. et det. M. ACCETIO, 15. 7. 2001. Tudi nahajališče močvirskega mečka v preddinarskem svetu (PODOBNIK 1980, LJU 99146) v Mali flori Slovenije (T. WRABER 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 660- AL, PA, ON, SM) še niso upoštevali. Na Gorjancih smo ta geofit opazili prvič, v preddinarskem svetu pa je to drugo nahajališče . Tu raste na suhih in polsuhih traviščih reda Brometafia erecti Br.-81. 1936, katerih fitocenoze lahko uvrstimo v asociacija Carici humilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 in ne Bromo­ Piantaginetum mediae Horvat ( 1931) 1949, kamor je fitocenološki popis iz bljižnje Javorovice uvrstila S. ŠKORNIKOVA (2000, fit. preglednica 6, popis št. 27). Poleg tega se v soseščini ta peru ni kovka pojavlja tudi v svetlih puhastih hrastovjih na strmih zahodnih do jugozahodnih legah, kjer gre zaradi dolgotrajnega negativnega človekovega vpliva za sukcesijske razvojne stopnje na rastiščih toploljubnih bukovij. Splošna razši~enost močvirskega mečka je dokaj podobna razširjenosti prej obravnavane vrste s to razliko, da se pojavlja še v vzhodnoevropskih listnatih gozdovih in submediteranskem svetu (OBERDORFER 1979, s. 137), fitosociološko-ekološko pa ga smatrajo za značilnico ~eze Molin ion W. Koch 1926 (ibid.). Vrstni pridevek "močvirski" tej ekološki rastlinski "dvoživk\" na tokratnih gorjanskih nahajališčih ne pristaja najbolje. Uspevanje te lepe gladi ole v Gorjancih je močno ogroženo. Najpogubnejša zanjo so ogozdovanja njenih rastišč (travišč v gorskem in visokogorskem svetu). GozdV 60 (2002) 4 195 il 198 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev 3.1.5 Alpski repnjak Arabis alpina 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, dolina potoka Pendirjevke, okoli 700 m n. v., ostenja nad začetkom ceste Pendirjevka - Krvavi kamen, Neckero complanatae-Anomodontetum attenuati. Leg. et det. M. ACCETTO, 10. 4. 1998 (LJU 133908). - Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m}, gozdni rezervat Kobile, 850 do 900 m n. v., N, Neckeretum crispae. Leg . & det. M. ACCETIO, 6. 7. 2001, avtorjevi popisi. 0257/2: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Jelenov skok (južno od Gos­ podične), okoli 800 m n. v., NE, v ostenjih nad cesto, Neckero complanatae - Anomodontetum viticulosi. Leg . et det. M. ACCETTO, 27. 4. 2001, avtorjev herbarij. Še ne davno so to morfološke zelo spremenljivo križnico izven alpskega prostora in v nižjih legah obravnavali kot vrsto Arabis crispata Wi!ld. ali kot podvrsto A. alpina subsp. crispata (Willd.) Wettst. Le večji cvetovi in sivo zeleni listi v mladosti so bili razlikovalni znak te vrste, oziroma podvrste. Po mnenju T. WRABER-ja (2001, s. 39} pa ločevanje tega taksona od tipske vrste po omenjenih znakih ni zanesljivo. Zato obravnavam vrsto kot Arabis alpina L., ki je po razširjenosti arktično­ alpska (POLDINI 1991 s. 151 }, oziroma arktično-alpska-prealpinska vrsta (OBERDORFER 1979, s. 454} in fitosociološko uvrščena med vrste skalnih razpok na apnencu v montanskem in subalpinskem pasu (Potentillion caulescentis Br.-BI. in Br.-81. et Jenny 1926} (ibid.). Združbene razmere v katerih raste Arabis alpina v ostenjih vzhodnega dela Gorjancev so razvidne iz vegetacijske preglednice 1. Iz nje je razvidno, da vrsta Arabis alpina domuje v mikrofitocenozah asociacije Neckero complanatae-Anomodontetum viticulosi (Wisnievski 1929} Philippi 1965 (HUBSCHMANN 1984}, ki so na Go~ancih razši~ene na strmih, razgibanih, povečini proti vzhodu in severovzhodu odprtih ostenjih . Zastira jih vrzelasta plast drevja črnega gabra, lipe in posamične bukve Tilia-Ostryetum s. lat., ki rastejo iz skalnih razpok in zajed. Ostenja preraščajo blazine mahov, med katerimi dosežeta večjo stopnjo stalnosti in srednjo zastrtost le vrsti Anomodon viticulosus ( 1 OO %) in Ne ck era complanata (80 %), kazalki zmerno vlažnih razmer, medtem ko je stalnost in zastrtost drugih mahovnih taksonov precej manjša. Alpski repnjak je zakoreninjen v blazinah mahov in doseže tu visoko stopnjo stalnosti (90 %). Iz blazin mahov poganjajo tudi posamične praprotnice in semenke (različnih sintaksonomskih skupin), ki so splošno razširjene v okoliških gozdovih. Povečini so tu slabo vitalne. Večjo stalnost in zastrtost dosežeta med praprotmi le srednja sladka koreninica Polypodium interjectum in rjavi sršaj Asplenium trichomanes. Med semenkami se količinsko najobilneje ( 1511 ) in z dokajšno stopnjo stalnosti (80 %) pojavlja le vrsta Saxifraga cuneifolia. Ob izjemno pičli zastrtosti so pogostejše le še vrste Geranium robertianum, Mycelis mura/is in Moehringia muscosa, prva kazalka vlažnih hranilno bogatih, drugi dve skalnatih, vse tri pa zračno vlažnih rastišč. Vrsti Cyclamen purpurascens in Dentaria enneaphylos sta redki in kažeta skupaj z vrsto Moehringia muscosa predvsem na geografski položaj obravnavane mikroasociacije, to je jugovzhodnoevropski prostor. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Slika 1 : Pogled na najvišji del Gorjancev s Trdinovim vrhom ( 1178 m} v ozadju Figure 1: A view on the highest part of the Gorjanci mountain with Trdinov peak {1178 m) in the background Slika 2: Rozete grozdastega kamnokreča Saxifraga panicu/ata Figure : Rosetes of Saxifraga paniculata species GozdV 60 (2002) 4 Slika 3: Srhkodlakavi netreskovec Jovibarba hi rta v cvetu (Vse foto: M. Accetto} Figure 3: Jovibarba hirta in flower stage {Aff photo: M. Accetto) 197 198 Accetto, M .: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Gledano v celoti gre očitno za vegetacijski kompleks, ki ga po kodeksu fitocenološke nomenklature (WEBER, H. E. 1 MORAVEC, J. 1 THEURILLAT, J. P. 2000) ne moremo šteti kot sintakson v celoti in tudi ne členiti na nižje sintaksonomske enote v okviru navedene mahovne asociacije. V višjih krajih Gorjancev uspeva alpski repnjak v mikrofitocenozah asociacije Neckeretum crispae (Kaiser 1926) Herzog, Hofler 1944 (HUBSCHMANN 1984). Zaradi manjšega števila fitocenoloških popisov jo predstavljam samo v spodnjem fitocenološkem popisu: Gorjanci, gozdni rezervat Kobile, ostenja severno od Ravne gore (1.001 m). odd. 126 b, k. e. Šentjernej, bukovje, strmo ostenje, površina 2 m 2 , n. v. 880 m, N, nagib 80 0 , 12. 7. 2001 ; E2 ( 30 %): Saxifraga cuneifolia 6, Arabis alpina 5, Asplenium trichomanes 5, Geranium robertianum 5, Aster bellidiastrum 2, Cystopteris fragilis 2, Mycelis mura/is 2, Poa nemara/is 2, Va/eriana tripteris 1; EO (80 %): Neckera crispa 7, Ctenidium molluscum 5, Mnium undulatum 3, Rhytidiadelphus triquetrus 2, Ditrichum flexicaule 2, Orthothecium rufescens 2 in druge. 3.1.6 Okroglolistna zvončica Campanula rotundifolia agg. 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m), gozdni rezervat Kobile, odd. 126 B, k. e. Šentjernej, 850 do 900 m n. v., N. Leg. &det. M. ACCETTO, 6. 7. 2001 (UU 133366). - Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, razpoke in vznožja skalnih balvanov ob Vlaški poti, gozdni rezervat Kobile, odd . 97, k. e. šentjernej, 700 do 750 m n. v. Leg. & det. M. ACCETTO, 12. 7. 2001. - Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, manjša ostenja nad Velikim Tisovcem, jugozahodno od lovske koče nad Pragom, gozdni rezervat Kobile, odd. 128 B, k. e. Šentjernej, 650 m n.v., NE. Leg. & det. M. ACCETIO, 15. 7. 2001. Pri tej vrsti (agregatu) lahko z gotovostjo zapišemo le to, da je morfološke izredno variabilna. O tem govore podatki PODLECH-a (1965, s. 166-117), ki je k tej vrsti priključil 58 opisanih taksonov na rangu variant in podvrst V horološkem o zi ru jo štejejo za evropsko vrsto (POLDI NI 1991, s. 213) z zelo široko fitosociološko opredelitvijo (OBERDORFER 1979, s. 860-861 ). V istem viru (ibid.) to zvončičevko členijo v več podvrst (C. rotundifolia ssp. polymorpha Wit. (acidofilni taksen), ssp. genti/is Kov. (srednjeevropski endemit), ssp. rotundifolia L. (najbolj razširjen taksen) in ssp. rotundifolia var. linearifolia (Dum.) Hayek (z nejasno taksonomsko in horološko opredelitvijo), medtem ko o njeni podrobnejši taksonomski členitvi pri nas v Sloveniji ni pisal še nihče. O njeni navzočnosti na Gorjancih za zdaj nisem našel podatkov, raste pa iz skalnih razpok v ostenjih ter ponekod ob poteh (Vjaška pot). 3.2 POTRDITEV USPEVANJA REDKIH OGROŽENIH VRST 3.2 CONFIRMATION OF THRIVING OF RARE AND THREATEN SPECIES 3.2.1 Lepi čeveljc Cypripedium calceo/us 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Huda peč, 720 m n.v., NE, bukovje. Det. 6. 7. 2001. Potrditev uspevanja. Lepi čeveljc smo na Gorjancih že opazili. O tem govore pisni viri (PETKOVŠEK (1938), BARLE (1942) ter herbarijski primerki (MAYER 1939 (leg. KUŠČER 1939), LJU 57495, STRGAR 1958, LJU 46190). Razen točne navedbe GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev nahajališča, ki ga omenja STRGAR (ibid.), pa vsi drugi zaradi zaščite te, na jugu in jugovzhodu Slovenije zelo redke in zato ogrožene rastline, navajajo kot najdišče zgolj Gorjance. Na Kočevskem, kjer jo je opazil že PLEMEL 1862 (PLEMEL 1848, LJU 80346, PLE MEL 1850, LJU 80348), je danes ni več . Najverjetneje je izginila zaradi pretiranega nabiranja v razmeroma lahko dostopnem kraju pri Koprivniku (ibid.). Na to napeljuje podatek BARLE-ta (1942), ki piše, kako so lepi čeveljc iz Gorjancev kmetice v košarah nosile na trg brez in celo s korenikami. Na naše veliko zadovoljstvo sem 43 let po zadnji najdbi te kukavičevke, na splošno evrazijsko-kontinentalne (OBERDORFER 1979, s. 260) oziroma evrosibirsko (POLDINI1991, s. 299) razširjene vrste, potrdil njeno uspevanje v bukovju s kresničevjem , to je v istem območju, ki ga omenja STRGAR {1958). Na Gorjancih je preživela, ker raste v težko prehodnih krajih, odmaknjenih od znanih planinskih poti. Najverjetneje pa to ni edino njeno nahajališče na Gorjancih. 3.2.2 Dlakavi sleč Rhododendron hirsutum 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Huda peč, 700 m n.v., NNE . Det.6. 7. 2001. Potrditev uspevanja. Dlakavi sleč je na Gorjancih v primerjavi z lepim čeveljcem še bolj redek in zato zagotovo ogrožen. O navzočnosti te alpske vrste piše le BARLE { 1942). Točnega nahajališča ne navaja, omenja pa, da raste v težko dostopnih ostenjih. Resnično sem ga opazil le v enem ostenju v času, ko je že skoraj odcvetel. Upam, da tokratna navedba kraja ob današnji naravovarstveni osveščenosti večine ljubiteljev gora ne bi smela biti usodna za to floristično redkost na Gorjancih . 3.3 Podrobnejši opis nahajališč in potrditev uspevanja redkih vrst 3.3 Detailed Description of localities and confirmation of thriving of rare species Podrobnejši opis nahajališč in potrditev uspevanja na Gorjancih že opaženih redkih vrst, katerih nahajališča STRGAR {1963) ni natančneje opisal {kot lokacijo je navedel zgolj osrednji del Gorjancev), rastejo pa le v posebnih ekoloških razmerah, navajam v spodnjem pregledu. 0258/1: Aster bellidiastrum, Huda peč, 650 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, - stene severno od Ravne gore (1001 m). 920 do 880 m n. v., N. Det. 6. 7. 2001, - ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, - stene nad Velikim Tisovcem, 670 m n. v., N. Det. 15. 7. 2001. Cotoneaster tomentosus, ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, - ostenja v Gričah, 830 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001, - ostenja severno od Praga, 650 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001, - ostenja pod Japetovo košenice, 850 m n. v. Det 24. 7. 2001 . Fumana procumbens, ostenja v Gričah, 700 do 800 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001' - ostenja severno od Praga, 650 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001 . GozdV 60 (2002) 4 199 200 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Iris graminea, ob evropski peš poti proti Pragu, 650 m n. v., S, SW, W. Det. 24. 7. 2001' - Kozji hrbet, 530 do 560 m n. v., SW. Det. 5. 8. 2001, - travišča med Pirčevim hribom in Japetovo košenice, 900 do 950 m n.v., S, SW, W. Det. 5. 8. 2001. Jovibarba hirta (slika 3}, ostenja v Gričah, 790 do 890 m n. v., Edo W. Det. 15. 7. do 18. 7. 2001; - ostenja ob evropski peš poti v odd. 107, k. e. Šentjernej, 650 m n. v., W. Det. 24. 7. 2001: - ostenja v odd. 128 a, g. e. Šentjernej, 800 do 820 m n.v., W, N. Det. - 24. 7. 2001; ostenja v odd. 129 a, k. e. Šentjernej, 690 do 700 m. N. v., E, W, N. Det 25. 7. 2001. Libanotis pyrenaica, travišča in puhasta hrastovja v Gričah, 700 do 800 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001, - travišča med Pirčevim hribom in Japetovo košenice, 900 do 950 m n.v., S, SW, W. Det. 5. 8. 2001. Si/ene hayekiana, ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, - ostenja pod Japetovo košenice, 850 m n. v., W. Det 24. 7. 2001. 3.4 V preteklosti redke, danes bolj razširjene vrste 3.4 ln the past rare, today more widespread species 3.4.1 Gozdna bekica Luzula sylvatica ssp. sylvatica Gozdne bekice spričo njene pogostosti v Sloveniji, manjka le v submedi­ teranskem in subpanonskem svetu (MARTINČIČ 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999), ne bi bilo vredno omenjati, če ne bi opazil razlik med njeno preteklo skromno in sedanjo večjo pogostostjo in količinsko obilnostjo na Gorjancih. O njeni navzočnosti na Gorjanc ih pričata botanična podatka (PAULIN 1901, STRGAR 1960, LJU 46246), še več o njej pa izvemo iz vegetacijskih preglednic (Ž. KOŠIR 1979, analitične preglednice 1, 2, 3, 6, 8, sintezni preglednici 1, 3 in iz strani 163). V preteklosti je bila bolj redka. Na to nas opozarjajo podatki, da je od približno 46 popisanih fitocenoz v gorskem in visokogorskem svetu Gorjanc ev (Ž. KOŠIR 1979), uvrščenih v 4 asociacije, gozdno bekico ž. KOŠIR (ibid.) zabeležil le v 4 popisih z oceno zastrtosti od + do 1 in le v enem primeru z oceno 2. V fitocenoloških popisih na izbranih ploskvah v pragozdnih rezervatih Trdinov vrh in Ravna gora (HOČEVAR et al. 1985) gozdne bekice niso zabeležili, nahaja pa se zunaj njih na jugozahodnem robu pragozdnega rezervata Trdinov vrh. Iz zgolj slučajnih, nesistematičnih florističnih opažanj, prikazanih v preglednici 1 pa je razvidno, da je danes gozdna bekica pogostejša, ocena njene količinske obilnosti pa precej večja . Razlogov za njeno današnjo večjo pogostost in količinsko obilnost je zagotovo več. Najverjetneje so k temu precej prispevale v gospodarskih gozdovih sečnje in v gozdnih rezervatih naravne ujme ter z njimi povezan povečan dotok svetlobe, na katerega se je gozdna bekica kot senčna (OBERDORFER 1979) oziroma polsen čna vrsta (ELLENBERG 1991 ), odzvala dokaj hitro. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rast linstvu in rastju Gorjancev Preglednica 1: Nahajališča vrste Luzula sylvatica ssp. sy/vatica KVADRANT KRAJ Odd., k.e. Nadm. viš. šentjernej 0257/2 Špehovka 93 600 do 850 Logarjev kogel · - 1100 Ob cesti Pendirjevka - - 650 Krvav kamen 0258/1 Nad najožjim delom soteske Kobilščice 127 a 500 Nad ostenji 127 a 580 Huda peč 123 a 700 Huda peč (greben nad ostenji) 123 a 680 Huda peč 123 a 800 Bukovja nad ostenji 126 a 920 Nad ostenji in grebenih 126 b 600 do 920 Prag 129 a 600 Bukovje pod Japetovo košenice in na njej 128 a 700 do 900 3.4.2 Kranjski prstnik Potentilla carnio/ica 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, odd . 131 b, k. e. Šentjernej, 750 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, - od d . 126 a, k. e. Šentjernej, 600 do 800 m n. v. , NVV. Det. 6. 7. 2001, - odd. 129 b, k. e. Šentjernej, 870 m n. v., NW. Det. 18. 7. 2001, - odd. 127 a, k. e. Šentjernej, 580 m n. v., NE. Det. 30. 6. 2001 , - odd. 122 k. e. Šentjernej, 680 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, - odd. 128a, k. e. šenljemej, 550do800 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001, - odd. 128 b, k. e. Šentjernej, 820 m n. v., NE. Det. 24. 7. 2001, - odd. 123 a, k. e. Šentjernej, 600 m n. v., NW. Det. 6. 7. 2001, - od d. 107, k. e. Šentjernej, 670 m n. v. , W. Det. 18. 7. 2001 . - ob spodnjem delu gozdne ceste Pendirjevka- Krvavi kamen, 650 m n. v., N. Det. 6. 7. 2001 . Zaradi klasičnega najdišča na Kranjskem (A. KERNER 1870, s. 44) med znamenite rastline uvrščeni kranjski prstnik {T. WRABER 1990, s. 162) je doslej na Go~ancih omenil samo STRGAR (1963, s. 25). Natančnejšega nahajališča ni navedel (ibid.) . Tudi v sicer obsežnem fitocenološkem gradivu (Ž. KOŠIR 1979, HOČEVAR et al. 1985) ga ne omenjajo. Zato smo to rožnico na Gorjancih za zdaj lahko prištevali med redke vrste. Nova floristična opazovanja kažejo , daje ob sicer pičlem količinskem obilju kranjski prstnik dokaj pogost. Največkrat ga najdemo na zelo strmih z drobnim dolomitnim gruščem presutih pobočjih, ki jih zaraščajo bukovja s kresničevjem Arunco-Fagetum, tako kot v podobnih gozdovih v dolini zgornje Kolpe. V resnici je še bolj pogost kot kažejo gornji podatki, saj njegovih nahajališč kasneje prav zaradi njegove pogostosti nisem več beležil. Njegova tokrat ugotovljena večja pogostost je najverjetneje posledica nadrobnejšega floristična opazovanja težje prehodnih območij, kjer prevladuje dolomitna podlaga. GozdV 60 (2002} 4 DATUM 10. 4. 1998 7. 4. 2001 10. 4.1998 30. 6. 2001 30. 6. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 15. 7. 2001 24. 7. 2001 OCENA ZASTRTO STI 1 1 1 + 2 2 3 4 3 2 + 1 201 Vegetacijsl<.a pregledmca 1 1 Vegetation table 1: Neckero conplanatae­ Anomodontetum viticulosi (Wisn/ewski 1929) Ph/lipi 1965 Lokacije popisov (Localities of re/eves): 0257/2, Go~anci: 1 do 9- Jelenov skok; 1 O - Špehovka. 202 Accetto. M · Nova spoznanja o rastlmstvu in rastJu Goqancev številka popisa (_Nmb. of re/eve) 1 2 8 3 4 6 5 7 9 10 Nadmorska višina v 10m (Aititude in 10m) 81 80 80 80 80 80 80 80 80 65 Lega (Aspect) E s E ESE NE SE NE N NE Nagib v stopinjah (Slope in deqrees) 70 80 80 80 70 80 BO 80 80 15 Zastrtost v % (Cover in %) 70 90 90 80 80 90 90 90 50 80 Površina_ ploskve v m2 (Re/eve area in m2) 4 3 2 2 3 3 3 2 3 1 _ Datum popisa (Date of ta king re/eve) 11 11 11 1111 11 11 11 11 17 Leto (Year) 2001 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 _ število vrst v popisu 14 12 1413 15 12 13 10 15 12 [LNumber of species in re/eve) ZNAČILNE VRSTE ASOCIACIJE, ZVEZE Pr. Fr. - NECKERION COMPLANATAE s. lat. ln -REDA NECKERETALIA COMPLANATAE s. lat. -I(Charact. sp. of ass., aliance and order) Anomodon viticu/osus EO 4 3 3 3 3 4 4 4 3 3 10 100 Neckera comp/anata 2 3 3 2 + 2 + 1 8 80 Neckera crispa 2 1 10 Thamnobry_ym aiOQ!Jcurum + 1 10 TORTULO-HOMALOTHECIETEA Hertel 1974 Ctenid/um molluscum + + + + + 5 50 Homalothecium sericeum + + 2 20 Enca/ypta streptocarpa + 1 10 Schistidium appocarpum + 1 10 OSTALE (Other sp.) Brachythecium velutinum + + + + 4 40 /sothecium mywum 1 1 10 Dicranum scoparium + 1 10 Plagiomnium undulatum + 1 10 Mnium stel/are + 1 10 Trichocolea tomentella + 1 10 in drugi (and others) - SPREMLJEVALKE (Comp. sp.): A$PLENIETEA TRICHOMANIS - et THLASPIETEA ROTtllJNOIFOLff s. lat. Polypodium interjectum E1 3 2 3 3 3 2 2 2 + 9 90 Arabls alpina 1 + 1 + 1 1 2 1 2 9 90 Asplenium trlchomanes + + + + + 1 1 + 8 80 Moehringla muscosa r r r r r 5 50 ICystopteris fragi/is r r 2 20 Va/eriana tripteris r r 2 20 Sedum maximum r r 2 20 Asplenium ruta-muraria r 1 10 - AREMONIO-FAGION (Ht.1938) Borhldl ln Tarok, Podani, Bothldl 1989 Cyc/amen purpurascens E1 r r r r 4 40 Dentaria enneaphyllos r 1 10 ACERION s. lat. Geranium robertianum E1 r r 1 1 r 1 r r r 9 90 Phyllitis sco/opendrium r r 1 r r r r 7 70 Milium effusum r r 2 20 Urtica dioica r 1 10 FAGETALIA SYLVATICAE Pawl. 1928 Mycelis mura/is E1 r r r r r r 6 60 Galeobdolon montanum + + + + 3 30 Mercurialis perennis r r r 3 30 Galium schultesii r r 2 20 Sambucus nigra r r 2 20 Adoxa moschatellina r 1 10 U/mus scabra r 1 10 QUERCO-FAGETEA Br.-BI. et Vlieg. 1937 Hedera he/ix E1 2 1 2 20 AOENOSTYLETALIA s. lat. Phyteuma ovatum El r 1 10 VACCINIO-PICEETEA s. lat. Saxifraga cuneifolia IE1 1 2 1 211 121 2 1 4 1 1 1 + l2l lal 1 80 1 GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastJu Gonancev 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Ponovna botanična opazovanja v Gorjancih so nas prijetno presenetila. Z njimi nismo samo potrdili uspevanje tod redkih in ogroženih , pred več desetletji v botanični literaturi zadnjič omenjenih vrst kot sta Cypripedium calceolus in Rhododendron hirsutum, temveč odkrili tudi za Gorjance nove predstavnike alpske, pontske, evropske in druge flore. K enajstim doslej poznanim alpskim vrstam na Gorjancih smo prišteli še tri, Saxifraga paniculata, Clematis alpina in Arabis alpina . O njihovi redkosti govori podatek, da imajo v analizi flornih elementov le 1 % delež (ACCETTO 2002 a). Nova vrsta med predstavniki pontske flore je Patenti/la arenaria ter med evropskimi vrstami Gladiolus palustris in Campanula rotundifolia. Za večje število drugih že poznanih redkih vrst pa smo ugotovili, da so bolj pogoste. Vzrok temu so najverjetneje podrobnejša botanična opazovanja ter deloma naravne in po človeku povzročene strukturne sestojne spremembe. Med vegetacijskimi posebnostmi so najzanimivejše fitocenoze asociacije Tanaceto clusii-Fagetum, razširjene na ozkih strmih grebenih, ki jih največkrat s treh strani omejujejo ostenja ter v najbolj skrajnih sušnih in toplih razmerah, na vrhovih pečin, ozkih grebenih in policah astenij fitocenoze asociacije Seslerio kalnikensis-Jovibarbetum hirtae. V ostenjih hladnih leg pa so splošno razširjene mikrofitocenoze asociacij Neckero complanatae­ Anomodontetum viticulosi in Neckeretum crispae . Nahajališča skoraj vseh obravnavanih novo opaženih in redkih vrst ter fitocenoz so v težko prehodnih območjih v sedanjih gozdnih rezervatih. Zato so za zdaj pred neposrednimi vplivi človeka zadovoljivo zaščitene, kar pa ne velja za gorjanske floristične redkosti, vrste Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum in Gladiolus patustris. Sečnje v gozdnih rezervatih, vse glasnejše želje lastnikov gozdov, pa bi ogroženost obravnavanih florističnih in vegetacijskih redkosti zagotovo povečalo. Summary Gorjanci, the highest and longest mountain range in Southeast Slovenia, mostly made up of Jurassic and Cretaceous limestone and dolomite (PLENIČAR et al. 1977), is overgrown by montane, sublapine, azonic and in a smaller degree by submontane beech forests. The region has been subject to detailed floristic and vegetational investigation. Our earlier findings in this rich and diverse flora include some very rare species (Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum and others), whose thriving had not been confirmed for a long time. Such species have been noticed anew during our recent floristic investigation, which has also enabled findings of new species and syntaxa and made it possible to confirm and describe more comprehensively the localities of a number of already known rare species, of rare and endangered species and of some plant taxa which were rare in the past, but are more widespread today. The new localities of such species are presented by stating the location, the quadrant according to the Central European Flora Mapping Scheme, elevation (above sea level), aspect, date of finding and determination of species. Dried items of plants first noticed in the region were submitted to the Herbarium Ljubljana. Plant associations were investigated according to GozdV 60 (2002) 4 203 204 Accetto, M.: Nova spoznanja o rast li nstvu in rastju Gorjancev the BRAUN-BLANQUET method (1964), the covervalue in rock phytocenoses was assessed according to the SCHUWERK recommendation (1986). The most interesting among the newly noticed species are the alpine species Saxifraga paniculata, Clematis alpina and Arabis alpina, which together with other known species of this horological group respresent only 1 %in the flora of Gorjanci (ACCETTO 2002 a) . This is an indicator of their true rarity. A new species belonging to the pontic flora is Patenti/la arenaria, while Gladio/us palustris and Campanula rotundifolia agg. are new among European species. ln the Go~anci region, the thriving ofvery ra re and consequently endangered species such as Cypripedium ca/ceolus and Rhododendron hirsutum has been confirmed. The localities of the already known rare species, such as Aster be/lidiastrum, Cotoneaster tomentosus, Fumana procumbens, Iris graminea, Jovibarba hi rta, Libamotis pyrenaica and Si/ene hayekiana have been described in more detail. With regard to the species Luzula sylvatica ssp. sylvatica and Patenti/la carniolica it has been established that they are more common today than has been shown in older botanic and phytocenological sources. This is probably due to more intense botanical observations and partly to structural changes of the stands, some natural and some brought about by man. Among vegetation speclalities the most interesting are phytocenoses of the association Tanaceto c/usii-Fagetum, which are widely distributed on narrow, steep ridges, which are usually the pinnacles of three rock walls. On extreme sites, such as cliffs, narrow ridges and shelves of rock walls, are found associations of Seslerio ka/nikensis.Jovibarbetum hirtae. ln the walls of cold sites the gene rally frequent association s are the microcenoses Neckero complanatae-Anomodontetum viticulosi and Neckeretum crispae. Almost all the newly found and rare species mentioned above were found in areas which are difficult to access and pass, in existing forest reserves. For the time being, they are stili satisfactorily protected from the influence of man, which is not the case for the following floristic rarities of the Go~anci region: the species Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum and Glad/o/us palustris. VI Rl 1 REFERENCES ACCETTO, M., 2002. Asociaciji Seslerio ka/nikensis.Vovibarbetum hirtae ass. nova in Seslerio ca/cariae-Jovibarbetum hirtae ass. nova v Sloveniji.- Zb. gozdarstva in lesarstva {v tisku). ACCffiO, M., 2002 a. Zanimivosti rastlinstva in rastja Gorjancev ter Krakovskega gozda. Zbornik ob 750 letnici mesta Kostanjevice na Krki (v tisku). BARLE, V., 1942. Go~anski cvetnik. - Planinski vestnik, 20, s. 75-86, Ljubljana BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzUge der Vegetationskunde.­ Wien, New York, Springer Verlag, 865 s. DOLL, R., 1991. Zeigerwerte von Laub- und Lebermoosen.- Scripta Geobotanica, 18, s.175-214. ELLENBERG, H., 1991 . Zeigerwerte der Gefasspflanzen Mitteleuropas.- Scripta geobotanica 18, s. 9-166. FLEISCHMANN, A., 1844: Ubersicht der Flora Krain's, 246 s. HOČEVAR, S. 1 BATIČ, F. 1 MARTINČIČ, A. 1 PISKERNIK, M., 1985: Preddinarski gorski pragozdovi .- Strokovna in znanstvena dela, VTOZD za Gozdarstvo, IGLG, 76: 1- 67. HEGI, G., 1961 . lllustrierte Flora von Mittei-Europa, 2. Ed., 4, 2, s. 167. HORVAT, l., 1962. Vegetacija planina zapadne Hrvatske.- Pri rodoslovna istraživanja JAZU, 30, s. 179. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M. : Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev HUDOKLIN, A., 1990. Rumeni s leč tudi petič na Dolenjskem? Proteus, 53, s. 155-156. HUBSCHMAN, A. , 1984. Uberblick uber die epilithischen Moosgesellschatten Zentraleuropas.- Phylocoenologia, 12, 4, s. 495-538. KERNER, A., 1870. Potentilla carniolica.- bsterr. Bot. Zeitschr., 20, s. 44. KOŠIR, Ž., 1962. Obersicht der Buchenwi:ilder im Ubergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden .- Mitt.- Ostalp.-Dinar. Pflanzensoziol. Arbeitsgem., Padova, 2, s. 54-66. KOŠIR, Ž., 1979: Ekološke, trtocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji.- Zb. gozdarstva in lesarstva 17, 1, 1-242. MARTINČIČ , A. 1 SUŠNIK, F. 1 RAVNIK, V. 1 STRGAR, V. 1 VREŠ, B. 1 WRABER, T. ,1999. Mala flora Slovenije.- Tehniška Založba Slovenije, 3 ed., 845 s. MAYER, E:, 1958. Rhododendron /uteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp.­ Razprave SAZU, Razr. prir. vede, 4, s. 39-83. OBERDORFER, E., 1979. Ptlanzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart, EU Verlag, 997 s. OGOREVC, M., 1954. Pontska azaleja pod Go~anci .. - Proteus, 16, 274-277. PAULIN, A., 1901. Shedae ad floram exiccatam carniolicam, 38, s. 21. PETERUN, S., 1967. Ogroženost in varovanje rumenega sleča .- Varstvo narave, 5, s. 188. PETKOVŠEK, V., 1938. Dolenjski cvetnik.- Dolenjska, s. 27- 36, Ljubljana. PLEME L. V., 1862. Beitrage zur Flora Krain's.- Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PLENIČAR, M. 1 PREMRU, U. 1 1977. Osnovna geološka karta 1:100 000.-Tolmač za list Novo mesto L 33-79, 61 s. PODLECH, D., 1965: Revision der europaeischen und nordatrikanischen Vertreter der Subsect. Hetrophylla (Wit.) Fedor. der Gattung Campanula L.- Feddes. Repert. 71 , S . 50-187. POLDINI, L., 1991 . Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. lnventario floristico regionale.- Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitaa di Trieste, 898 s. SCHUWERK, F., 1986. Kryptogamengemeinschatten in Waldassoziationen- ein methodischer Vorschlag zur Syntese.- Phylocenologia, 14,1 , s. 79-108, Stuttgart. SEIDL, F. ,1920. Panonska detelja (Trifollum pannonicum) na Go~ancih .- Glas. Muz. Dr. Slov. , B 1, (1919-1920), s. 67-69. SEIDL, F. , 1923. Tisa (Taxus baccata) v Gorjancih.- Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 2-3, s. 63-64. STRGAR, V., 1963. Prispevek k pomavanju flore Slovenije.- Biološki vestnik, 11, s. 21-26. ŠKORNIK, S., 2000. Suha in polsuha travišča reda Brometafia erecti Koch 1926 v Sloveniji. - Dokt. dis., Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 163 s. ŠTIMEC, 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk.- Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, Diplomska naloga, 33 s. TOMAŽIČ, G., 1941 . Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije.- Zbornik prir. društva, 2, s. 76-82, Prirodoslovno društvo. ZUPANČIČ, M. 1 MARINČEK, A ·/ SELIŠKAR, A. 1 PUNCER, l., 1987: Consideration on the phylogeographic division of Slovenia.- Biogeograpfia,13: 89-98. WALTER, H. 1 STRAKA, H., 1970. Arealkunde. Floristisch-historische Geobotanik.­ Einfi.lhrung in die Phytologie, 3, 2, Verlag Eugen Ulmer, 478 s. WEBER, H. E. 1 MORAVEC, J. 1 THEURILLAT, J. P., 2000. International Gode of Phytosociological Nomenclature. 3. ed.-JoumaJ of Vegetation Science, 11, s. 739-768, Uppsala. WIRTH, V., 1991. Zeigerwerte von Flechten.- Scripta Geobotanica, 18, s.175-214. WRABER, M. , 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung S\oweniens.- The Hague, 17, 1-6, s. 176-199. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba. Ljubljana. WRABER, T., 1988 a. Rumeni sleč -tudi četrtič na Dolenjskem.- Proteus, 50, s. 327-329. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba. Ljubljana. WRABER, T., 1992. Rumeni sleč- rastlinska dragocenost Dolenjske.- Dolenjski zbornik1992, s. 102-107. WRABER , T., 2001. Arabis alpina L. Notulae ad floram Sloveniae.- Hladnikia, 11, s. 38--39. WRABER, T. 1 SKOBERNE, P. 1998. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.- Varstvo narave 14-15, s. 1-429. GozdV 60 (2002} 4 20!5