URADNI GLASNIK
ZA OBČINE AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, NOVA GORICA, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLMIN
LETNIK I
KOPEK, 28. MAJA IMS
ST.'Ì
--------------------------------VSE
Občina Koper
—	ODLOK o ustanovitvi cestnega sklada občine Koper
Občina Postojna
—	POSLOVNIK skupščine občine Postojna
—	ODLOK o dopotnjtvi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Postojna
BINA------------------------------------------------,
—	ODLOK o spremembi odtoka o prispevkih in davkih občanov občine Postojna
Občina Sežana
—	ODLOK o neposrednem uporabljanju taksne tarife temctjnega zakona o sodnih taksah pred občinskim sodiščem
—	ODLOK o neposrednem uporabljanju taksne tarife temeljnega akona o upravnih taksah pred občinskimi organi.
____________________________________________________7
OBČINA KOPER
Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ. št. 31/64), 31. člena zakona o cestnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 27/61) ter 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji zbora deiovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI CESTNEGA SKLADA OBČINE KOPER
L člen
Ustanovi se cestni sklad občine Koper (v nadaljnjem besedilu nsklad").
2.	člen
Sredstva sklada so:
L dohodki za financiranje, vzdrževanje, rekonstrukcije in gradnje cest. ki pripadajo občini po zakonu o cestnih podjetjih, oziroma po predpisih, izdanih na podiagi tega zakona,
2.	dotacije iz občinskega proračuna.
3.	drugi dohodki (dotacije, pomoči, darila, itd.).
Sklad lahko najema tudi posojila.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest in za vzdrževanje ulic po mestih in mestnih naseljih
4.	člen
Sredstva sklada za vzdrževanje javnih cest in ulic po mestnih naseljih se dajejo brez povračila.	z
Sredstva sklada za rekonstrukcijo in gradnjo javnih cest se dajejo praviloma brez pt^ vračila, lahko pa v skladu s statutom tudi proti povračilu.
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut.
Statut določa organizacijo in način poslovanja sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Do prejema novega statuta veljajo pravila sklada.
-n-	6. člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada sestavljajo:
—	predsednik in 4 člani, ki jih imenuje skupščina občine Koper,
—	3 člani, ki jih delegirajo: Turistično društvo Koper, Avto-moto društvo Koper in Vojaško okrožje Koper, vsak po enega člana.
7.	člen
Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti.
8.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada.
9.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	sprejme statut sklada;
2.	sprejme finančni načrt sklada;
3.	odloča o dajanju sredstev iz sklada;
4.	spremlja izvrševanje del, za katera so dana sredstva sklada;
5.	sprejema zaključni račun sklada;
6.	opravlja druge naloge, ki so mu dane s statutom sklada in drugimi predpisi.
10.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada se določi s statutom skiada.
11.	člen
Sklad ima posebno administracijo in knjigovodstvo, ki se vodi pri oddelku za finance skupščine občine Koper.
12.	člen
Za obveznosti sklada jamči občina Koper. Sklad lahko uporabi ali angažira samo toliko sredstev, kolikor jih je naloženih v skladu.
13.	člen	\
Sredstva sklada so naložena pri podružnici Narodne banke SFRJ v Kopru.
14.	člen
Na koncu vsakega koledarskega leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor.
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu se prenese kot dohodek sklada v naslednje leto.
15.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Koper (Uradni vestnik okraja Ker per. št. 2/62).
Sredstva ukinjenega cestnega sklada občine Koper se prenesejo na novo ustanovljeni cestni sklad občine Koper.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.
St.: 021-20/65.
Koper, 25. marca 1965.
Predsednik Dušan Barbič, 1. r.
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 97. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji dne 30. junija 1964 sprejela
POSLOVNIK
SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja delo skupščine občine Postojna in njenih organov. Delo svetov je urejeno s posebnimi poslovniki.
2.	člen
Skupščina občine dela stalno in sicer:
—	na skupnih sejah obeh zborov:
—	na ločenih sejah posameznega zbora;
—	na sejah njenih svetov in komisij;
—	ter po svojih upravnih organih.
3.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti izvršuje skupščina na svojih sej ah.
Komisije, sveti in drugi organi skupščine opravljajo tiste zadeve iz pristojnosti skupščine, za katere je tako določeno z zakonom, statutom občine Postojna ali s tem poslovnikom.
4.	člen
Seje skupščine in njenih organov so javne. Če to zahtevajo splošne koristi, skupščina lahko sklene, da se pri posamezni seji ali deiu seje, javnost izključi.
Str. 18
.URADNI GLASNIK
št. 3 — Koper, K. mata !965
5.	člen
Zbora občinske skupščine zasedata in odločata praviloma na skupnih sejat)
Na točenih sejah zbora zasedata in odto-čata te o vprašanjih, gtede katerih je tako dotočeno v zakonih :n dtugi!) predpisih, v statutu občine, če to zahteva najmanj ena tretjina odbornikov posameznega zbora, ati kadar zbora tako skleneta.
6.	člen
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
—	voti in razrešuje predsednika zbora;
—	voti in razrešuje čtane mandatno-imuni tet ne komisije zbora;
—	vdli in razrešuje čtane drugih komisij zbora;
—	razpisuje nadomestne volitve;
—	odtoča o predtogu za uvedbo postopka za odpoktic odbornikov zbora in
—	opravtja druge zadeve, ki so mu dane v izktjučno pristojnost.
7.	člen
Delo skupščine in njenih organov se opravtja po programu. Skupščina ima okvirni program deta za ceto teto, za vsako četrtlet-je pa se sestavi podrobni program deta vnaprej.
Iz utemeljenih razlogov se lahko program deta skupščine ati njenih organov dopotni ati spremeni.
Program deta za skupščino izdelata predsednik in tajnik skupščine na podiagi programa deta svetov, komisij, upravnih organov ter ostati)) potreb.
8.	čten
Vsako drugo teto po izvolitvi polovice odbornikov se skupščina na novo konstituira.
Zaradi verifikacije mandatov na novo izvoljenih odbornikov in zaradi konstituiranja skupščine, sktiče prvo sejo skupščine predsednik prejšnje skupščine.
11.	SEJE SKUPŠČINE
1.	Priprava in sktic seje 9. čten
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na tast no pobudo, na zahtevo ene petine odbornikov skupščine, po sktepu posameznega zbora skupščine na pred tog pristojnih organov širših družbeno-političnih skupnosti, ene aJi več krajevnih skupnosti in občinskega odbora SZDL. Predtagatetj mora hkrati z zahtevo za skticanje seje predlo-žiti predtog za dnevni red.
tO čten
Ko predsednik prejme tako zahtevo, mora v primerih iz prejšnjega odstavka skticati sejo skupščine najkasneje v 15 dneh. Ce predsednik v tem roku ne sktiče seje, jo sktiče brez posebnega opozorita odbornik, ki ga za to pooblasti prediagatelj, ali pa se skupščina sestane na podtagi obvestita, ki ga poštje odbornikom tajnik skupščine.
Predsednik skupščine pa je dotžan predlagateljem pismeno obrazložiti, zakaj ni skli ca) seje skupščine oziroma zakaj je ni skti-cat v predvidenem roku. Ce se predtagatetj z obrazložitvijo ne strinja, mora predsednik o tem obvestiti občinsko skupščino na prvi prihodnji seji.
11. čten
Vprašanja, ki so splošnega pomena za občino, tahko skupščina obravnava na razširjeni seji skupno s predstavniki občinskega 'dbora SZDL ali občinskega sindikalnega sveta.
Na razširjeni seji skupščina obravnava /tasti spremembe statuta, predtog družbenih načrtov in programov razvoja občine, urba nističnih načrtov, občinskega proračuna in programov sktadov.
O sklicanju in predtogu dnevnega reda za tako sejo, odtočita sporazumno predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora SZDL.
Po končani skupni obravnavi sprejema občinska skupščina predtoge in sktepe po tem posiovniku.
12.	čten
Vabita na seje se redno poši tja odbornikom občinske skupščine, razen tega tudi po-stancem; ki so biti izvotjeni na območju občine, občinskemu odboru SZDL, občinskemu komiteju ZKS, občinskemu sindikainemu svetu in starešinam temeijnih upravnih organov skupščine občine Postojna, predstavnikom de lovnih, družbenih in drugih organizacij in služb, katerih zadeve se obravnavajo na seji, ter zastopnikom tiska in radia.
Seje skupščine se morajo obvezno udetc-žiti starešine upravnih organov zaradi dajanja pojasnil.
13.	člen
Vabilo na sejo mora biti poslano odbornikom najmanj teden dni pred sejo in mora obsegati kraj in čas seje ter predlog dnev-ga reda.
Hkrati z vabilom na sejo se mora odbornikom postati tudi vse pomembnejše gradivo o katerem naj bi skupščina razpravljala in sktepata. To gradivo, ki ga ni mogoče dostaviti odbornikom obenem z vabilom na sejo, jim je treba sporočiti, kje si ga tahko ogtedajo.
Sktic seje se lahko objavi v tokat nem časopisju in radiu.
2.	Vodstvo seje in začetek seje
14.	Člen
Sejo občinske skupščine začne in vodi predsednik skupščine, če je predsednik odsoten pa podpredsednik ali odbornik, ki ga dotoči skupščina.
15.	čten
Pred začetkom seje ugotovi predsednik sktepčnost obeh zborov skupščine, nato pa izvoli skupščina dva overite)! ja zapisnika. Skupščina je sktepčna, če je na seji navzočih več kot pot odbornikov vsakega zbora.
16.	člen
Na začetku seje prebere tajnik skupščine sktepe, ki so biti sprejeti na zadnji seji in poročito o njihovi izvršitvi, če ni bilo poročilo dostavtjeno odbornikom z vahitm na sejo; nato se glasuje o podanem poročilu.
3.	Predlog dnevnega reda
17.	člen
Po opravljenih uvodnih opravilih predlaga predsednik dnevni red seje.
Vsak odbornik občinske skupščine ati poslanec. lahko predlaga spremembe in dopol-nitve k predlaganemu dnevnemu redu.
Predsednik lahko dovoli razpravo o tem ali naj se nova zadeva, ki je bila predlaga-na, šteje za nujno ter postavi na dnevni red in takoj obravnava, ati pa se jo odstopi v predhodno proučitev pristojnemu organu skupščine fsvet, komisije). V tem primeru je treba zadevo postaviti na dnevni red prve prihodnje seje.
Dnevni red sprejme skupščina z g la so vanjem.
18.	čten
Seja se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan, se pa tahko prekine in nadaljuje, čimprej je to mogoče.
Kadar zaradi odsotnosti potovice aii več odbornikov skupščina ni sklepčna, predsednik sejo preloži, predtog dnevnega reda preložene seje pa postane predtog dnevnega reda prihodnje seje.
4.	Pripravljanje predlogov
19.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti obravnava skupščina na podtagi pismenih predlogov in obrazložitev, katere poda pristojni svet ati odborniška komisija, ati drugi organi in organizacije in ki morajo obsegati:
a)	nastov predlagatelja in označbo zadeve;
b)	podrobno obra loži tei zadeve z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo;
c)	če je predlagatelj svet ali komisija, podatke, o tem, kdaj je pristojni svet ati komisija obravnaval zadevo in kakšen skiep predlaga;
č) datum in podpis predlagatelja.
Predtog mora vsebovati tudi predolg odtoka oziroma drugega pravnega akta v obliki, v kakršni naj ga skupščina sprejme.
20.	čten
Predtoge iz prejšnjega etena je treba predtožiti tajniku občinske skupščine.
Ce je predtog nepopotn ati nejasen, ga tajnik vrne predtagatetju, da ga dopotni o-ziroma popravi ati pa ga sporazumno s predtagatetjem sam dopolni oziroma popravi.
Ce jc predtog nezakonit ati če zanj ni pristojna občinska skupščina, opozori tajnik na to prediagatetja. Kotikor ta vztraja pri vtoženem predtogu, obvesti tajnik o tem predsednika, ki odtoči, ali se predotg predloži skupščini ali se zavrne.
21.	člen
V primerih, ko je bit dnevni red dopot-njcn ati spremenjen na sami seji, poda in obraztoži novi prediog tisti, ki je predtagal ustrezno spremembo oziroma dopolnitev dnevnega reda.
Prediog odloka ah drugega predpisa se tahko da na dnevni red seje te, če sta bita osnutek odtoka in obraztožitev dostavljena najmanj 5 dni pred sejo skupščine.
Ce skupščina tako odioči in če je tudi gradivo tako izčrpno pripravtjeno, se tahko začne razprava o zadevi brez uvodnega po^ ročita.
Ce je zadevo obravnavalo več svetov ati drugih organov, poročajo skupščini njihovi predstavniki o svojih stališčih pred pričetkom razprave
22.	čten
Predtugi, ki so podani, ko je predtog dnevnega reda seje že odposlan odbornikom, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo skupščine. razen če je stvar tako nujna, da bi odtožitev povzročita občutno materialno ali drugačno škodo V takem primeru se mora v skupščini obvezno opraviti predhodna obravnava o nujnosti takega predtoga.
5.	Obravnava predlogov
23.	Čten
Obravnava predloga se prične s podaja njem poročita in ohraztažitve predtoga. Usk no poročito in obraztožitev na seji tahko izostaneta takrat, kadar so odborniki prejeti pismeno obraloiitev obenem z vabilom na sejo.
St. 3 — Koper, 28. maja 1965
«URADNI GLASNIK«
Str. M
Ko sta pmoèilo In obrazložitev podana se začne razprava. Skupščina lahko sklene, da bo dotočen predtog obravnavata po dehti.
24.	člen
Na seji skupščine imajo pravico sodelovati odborniki, tajnik skupščine, predsedniki svetov in poslanci Zvezne skupščine, ter Skupščine SRS.
Na seji skupščine imajo pravico sodelovati tudi predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in krajevnih skupnosti.
Predstavniki delovnih in drugih družbenih in političnih organizacij, katerih zadeva se obravnava na seji, lahko sodelujejo v razpravi, Če skupščina tako določi.
25.	člen
Kadar sklene skupščina, da bo obravnavala vprašanja, ki imajo splošen politični pomen za občino, imajo pravico in dolžnost sodelovati v razpravi tudi delegirani predstavniki družbeno političnih organizacij in društev.
Kadar obravnava skupščina zadevo, ki je bita postavljena na dnevni red seje na predlog sveta, lahko sodelujejo v razpravi tudi predsedniki in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa glasovati.
Na zahtevo predsednika skupščine dajejo na seji pojasnila in po potrebi sodelujejo v razpravi starešine občinskih upravnih organov.
26.	člen
Predsednik daje besedo odbornikom po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Odbornik se lahko priglasi k besedi do konca razprave.
Predlagateljem ter poročevalcem svetov in odbor niških komisij da predsednik bese-go tudi izven vrstnega reda, če hočejo spre meniti ali dopolniti predlog oziroma dati podrobnejšo obrazložitev.
Predsednik da besedo takoj tudi odborniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo.
27.	člen
Govornik lahko govori na seji praviloma samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njim v neposredni zvezi. Ce se od dnevnega reda oddalji, ga predsednik opozori.
Govornikom lahko samo predsednik seže v besedo in jih opozori na dnevni red in pravila poslovnika.
Isti govornik lahko ponovno poseže v obravnavo v isti točki dnevnega reda le v primeru, če zahteva dodatno pojasnilo ali če dopolni ali spremeni svoj prvotni predlog.
Večkrat se lahko oglašajo k razpravi le poročevalec, predsednik in tajnik skupščine.
Ce je zaradi uspešnosti in ekspeditivnosti poleka obravnave koristno, lahko skupščina omeji razpravo posamezn n na določen čas.
Predsednik skupščine jc dolžan skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
28.	člen
Ko je obravnava predloga končana, se O p jem glasuje praviloma v celoti.
Skupščina pa lahko sklene, da se glasuje o posamenih delih ali členih predloga.
Ce je odrejeno glasovanje po delih oziroma po členih, se glasuje obenem tudi o sprem i n j e val n i h oziroma dopolnilnih predlogih. V takem primeru se najprej glasuje o sprem injevalnem oziroma dopolnilnem predlogu k posameznemu delu oziroma členu.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata na imet načelno, nato
pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri skiepanju o predlogu proračuna in predlogu družbenega plana se glasuje najprej o morebitnem amandmaju, nato pa O razdeiku proračuna oziroma o pogiavju družbenega plana.
29.	Člen
če se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v Zvezi s predlogom sklepa še niso dovolj razčiščena ali da je po trebna podrobna proučitev, lahko skupšči na sklene, da se predlog vrne predlagatelju V ponovno proučitev.
6.	Obravnavanje odlokov
30.	člen
Predlog odloka ali drugega splošnega predpisa poda pristojni svet ali komisija ob Činske skupščine.
Zadevo, da se sprejme odlok, lahko podajo tudi samoupravne organizacije, družbe nopolitične organizacije, društva in občani.
Organizacija oziroma občan pošlje zahtevo, da se sprejme odlok, predsedniku skupščine, ta pa jo predloži v obravnavo in pripravo pristojemu svetu.
Predlog odloka, ki naj se sprejme v občinski skupščini, mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela skupščina. Biti mora obrazložen in če je potrebno se predlogu priloži tudi ustrezna dokumentacija.
Odbornik lahko predlaga tudi ustno na seji skupščine, da se izda odlok.
31.	člen
Skupščina lahko sklene, da se da predlog odloka še pred sprejetjem v javno obravnavo ali da se k obravnavanju pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij ali društev.
Predlog odloka se da v javno razpravo tako, da se na primeren način objavi besedilo predtoga obenem z obvestilom, komu, na kakšen način in do kdaj naj organizacija alt občani pošljejo k osnutku odloka svoje predloge in pripombe.
32.	člen
Obravnava predloga odloka se obvezno začne z načelno obrazložitvijo predlagatelja. Po tej obrazložitvi povedo svoja stališča poročevalci svetov ali komisij, ki so tudi obravnavali ta predlog.
Po načelni obrazložitvi osnutka odloka in stališčih drugih organov se prične obravnava predloga odloka o podrobnostih.
Predlog sc obravnava najprej kot celota in nato po posameznih členih, če skupščina tako odloči.
33.	člen
Odbornik, predsednik sveta ali poslanec, ki smatra, da osnutek odloka še ni dovolj proučen in primeren za obravnavanje in sprejem, lahko s primerno utemeljitvijo zahteva, da se predlog odloka umakne z dnevnega reda ali pa pošlje pristojnemu svetu V ponovno proučitev.
O zahtevi za umik predloga z dnevnega reda se posebej glasuje.
Če skupščina sklene, da sc odlok pošlje pristojnemu svetu v ponovno proučitev, se odlok predloži obema zboroma v obravnavo na prihodnji seji.
Predlaganje amandmajev
M. člen
Odborniki labko dajejo k posameznim členom odloka spreminjevalne predloge (a-
mandmaje) dokler predlog odloka ni dan na glasovanje. Praviloma se dajejo obširnejši amandmaji k predlogu odloka pismeno pred sejo, krajši amandmaji pa se dajejo ustno na sami seji. Amandma se lahko poda k vsakemu členu odloka. O predloženem amandmaju se mora izjaviti predlagatelj, če ni amandmaja podal sam.
Ce predlaga spremembe in dopolnitve predlagatelj, postane tak spreminjevalni o-ziroma dopolnilni predlog sestavni del predloga. Cé skupščina tak amandma sprejme postane sestavni del predloga. O drugih a-mandmajih se glasuje sproti.
35.	člen
Prediagatelj prvotnega predloga oziroma njegov poročevalec lahko poda k spreminje-valnim oziroma dopolnilnim predlogom svoje mnenje, zlasti ali je amandma v skladu z namenom predloga oziroma ali je predla-gatetj izključi) predlagani način rešitve zadeve.
Ce predlagatelj smatra, da sprejeti a-mandma bistveno spreminja prvotni predlog in da ni v skladu z njegovim stališčem, lahko predlaga, da se glasovanje o prcdlogrt v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog sploh umakne z dnevnega reda.
če pa predlagatelj smatra, da bi se morali o amandmaju izjaviti Še ostali prizadeti sveti ali organi skupščine, lahko zahteva, da se predlog odloka z amandmaji vred umakne z dnevnega reda seje in pošlje v ponovno presojo pristojnemu svetu.
O takem zahtevku odloči skupščina z ločenim glasovanjem zborov.
Pristojni svet mora zadevo po presoji pred tožiti v ponovno obravnavo skupščini na prihodnji seji.
36.	člen
Če je k določilu ali členu odloka podan le eni amandma se najprej glasuje o besedilu predloženega osnutka na 'katerega se amandma nanaša, nato pa o amandmaju samem.
Ce je k istemu določilu ali členu odloka podano več amandmajev, glasujejo odborniki po končanem predlaganju amandmajev.
Najprej se opravi glasovanje o predlogu osnutka, na katerega se nanaša amandma, nato pa o drugih amandmajih po vrstnem redù., kakor so bili predlagani.
Ce jc skupščina izglasovala predloženo besedilo, odpade glasovanje o amandmajih. Prav tako odpade glasovanje o nadljnjih a mandmajih, če je bil eden izmed njih že sprejet.
8.	Sprejemanje odtokov
37.	člen
Ko je podrobna obravnava odloka po členih zaključena, se glasuje o predlogu odloka v celoti.
Pri sprejemanju odlokov glasuje vsak zbor posebej, če z zakonom ali drugačnimi predpisi ni drugače določeno.
Odlok je sprejet, če je v vsakem zboru izglasovan z večino giasov članov zbora.
38.	člen
Odloki in drugi sklepi občinske skupščine, pri katerih sprejemanju odločata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti enakopravno, so sprejeti, če sta oba zbora v enakem besedilu.
Ce se zbora o besedilu ne zedinita, določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj .
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji
Str, 20
.URADNI GLASNIK*
St. 3 — Roper, 28. maja 196$
obeh zborov. Ce se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se sejo odloži na prihodnji dan. če se tudi na tej preloženi seji zbora ne sporazumeta, odiok oziroma sklep ni sprejet.
9.	Obravnavanje poročil In sklepanje
39.	člen
Posamezna vprašanja, ki imajo splošen gospodarski ali družbeno politični pomen za občino, obravnava skupščina na podiagi poročila, analize, informacije ali drugega gradiva, ki ga skupščini predloži pristojni svet ali komisija na lastno pobudo ali na pobudo določene organizacije.
Obravnava v skupščini se prične zatem, ko je poročevalec podal ustrezno uvodno poročilo ali pojasnilo.
40.	člen
Splošno poročilo občinskega upravnega organa, občinskega sodišča, občinskega pravobranilca, občinskega javnega tožilca ali druge samoupravne organizacije poda predstavnik tega organa oziroma organizacija.
K poročiiu poda svoje pripombe ali stališče ustrezen svet oziroma svet, pristojen za zadeve tega zavoda aii organizacije.
41.	Člen
Po končani obravnavi poročila, analize in informacije, lahko sprejme skupščina pripombe, stališča, priporočila ali smernice za nadaljnje delo organizacije ali zavoda, kije podal poročilo, analizo ali informacijo, ali pa vrne vso zadevo svetu ali predlagatelju v ponovno proučitev ali dopolnitev.
Če je občinski skupščini že predloženo besedilo zaključkov in priporočil, jih skupščina takoj obravnava in o njih glasuje.
besedilo zaključka ali priporočil skupščini ni predloženo, jih lahko predsedujoči, predstavnik sveta, zavoda ali organizacije, ki je poročilo ali analizo predložila skupščini v obravnavo, lahko pa skupščina naroči pristojnemu svetu aii komisiji, da leta na podlagi poročila, obravnave in predlogov odbornikov pripravi ustrezne zaključke ter jih predloži skupščini na prvi prihodnji
42. člen
Občinska skupščina sklepa na podlagi poprejšnje obravnave razep takrat, kadar jc s tem poslovnikom določeno drugače. O vsa-kem predlogu, ki je bil dan na sejo skupščine pa mora biti izdan sklep.
Skupščina sklepa veljavno, če je v času sklepanja navzočih večina odbornikov vsakega zbora. Ce je podan dvom glede sklcpčno-^eba s poimenskim klicanjem ugotoviti koliko odbornikov je navzočih.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina na seji navzočih odbornikov vsakega zbora, razen če ni s statutom občine Postojna ali stem poslovnikom, določena drugačna večina.
lahko sklepa samo o vpraša-njih k i so bila postavljena na dnevni red.
Skupščina sklepa tako, da odborniki glasujejo na predlog, proti predlogu ali, da se glasovanja vzdrže.
Pravico glasovati imajo samo odborniki občinske skupščine.
Odborniki glasujejo osebno. Glasovanje je javno, razen če skupščina sklene, da ie ' glasovanje tajno.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, sc glasuje o vsakem prediogu po vrsti kot so bili podani. Predsedujoči mora pri tem ugotoviti, koliko glasov je bilo danih za posamezen predlog, koliko proti in koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo.
Predsednik mora skrbeti za i*ttm formulacijo predlaganih sklepov.
43.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdrže glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri po imenskem glasovanju se kličejo odborniki po seznamu članov zbora. Odbornik glasuje tako, na izjavi, ali je za predlog, ali proti predlogu, ali pa da sc vzdrži glasovanja.
Tajno se glasuje z listki.
Pri javnem glasovanju šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričianska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi pred-sednik oziroma tričlanska komisija izid glasovanja in predsednik razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Ce se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno giasovanje.
44.	člen
če je enako število odbornikov glasovalo za predlog in proti predlogu, ali če je število odbornikov, ki so glasovati proti predlogu in tistih, ki so se glasovanja vzdržali, enako Številu odbornikov, ki so glasovali za predlog, se šteje, da je predlog zavrnjen.
43. člen
Občinska skupščina lahko na isti ali na drugi seji odpravi ali razveljavi že sprejeti sklep in o zadevi ponovno razpravlja in glasuje, Če so zato podani utemeljeni razlogi, oziroma če se kasneje ugotove nova dejstva take narave, ki bi lahko bistveno spremenila že sprejeti sklep občinske skupščine. V takem primeru lahko občinska skupščina znova odloča o stvari.
Sklep v upravnem postopku [ahko skupščina odpravi ali razveljavi, dokler ni biia stranki vročena odločba.
46.	člen
Občinska skupščina sprejema in izdaja odloke, odredbe, navodila in odfočbe, iahko pa sprejme tudi drugačne sklepe.
Statut občine oziroma odlok o spremembi statuta je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh odbornikov občinske skupščine.
10.	Sprejemanje sklepov po skrajšanjem postopku
47.	člen
Gospodarske zadeve, poroštva in nekatere upravne zadeve se lahko rešujejo po skrajšanem postopku.
V	takih zadevah skupščina poveri pripravo in obravnavo predloga pristojnemu svetu, ki izdela ustrezne sklepe in jih predloži skupščini s kratko obrazložitvijo in načinom rešitve zadeve.
O zadevah v skrajšanem postopku pristojni sveti ne dajejo nobenih uvodnih poročil ali obrazložitev. Odborniki lahko zahtevajo pojasnila, dajejo pripombe k posamezni zadevi ali pa predlagajo, da sc o zadevi drugače odloči ali da sc zadeva vme pristojnemu svetu ali komisiji v ponovno obravnavo; nato se opravi glasovanje.
48.	člen
lnčfnn"' m Posebnim predpisom drugače določeno, odločata o zadevah v upravnem po-stopku (gospodarske zadeve, poroštva itd 1 oba zbora na skupni seji.	^
Sklepi sc sprejemajo z večino glasov prisotnih odbornikov.
V	objavi dnevnega reda so zadevo ki se
bej-TS. "°	Postopku,' pose-
11.	Interpelacije
49.	člen
Odborniki ali posianci imajo pravico, da na seji skupščine postavljajo vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom svetov ali zborov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Postavljajo se te taka vprašanja, ki se tičejo dela skupščine in njenih organov, ali so širšega pomena za njihovo delo in reševanje.
Odgovor na postavljena vprašanja mora dati predsednik skupščine ali predsednik sveta aii zbora po možnosti na isti seji, najpozneje pa na prvi prihodnji seji.
Taka vprašanja in odgovori nanje se dajejo na koncu vsake seje, ko je dnevni red izčrpati.
12.	Vzdrževanje reda na seji 30. člen
Za red na seji skupščine skrbi predsednik skupščine.
Ce predsednik skupščine ne more napraviti reda na seji, lahko za kratek čas prekine sejo.
Za prekršitev reda na seji lahko predsednik izreče odborniku opomin oziroma mu na podlagi sklepa skupščine odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
Predsednik odvzame besedo odborniku, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje izreče predsednik zoper odbornika, Če ta kljub ponovnemu o-pominu še naprej moti sejo, če ponovno ali hudo žali drugega odbornika ali skupščino, če se noče pokoriti predsedmku potem, ko mu je odvzel besedo, ah če drugače onemogoča delo na seji.
51.	člen
Začasna odstranitev odbornika traja najdalj do konca tiste seje, s katere je bii odbornik odstranjen.
52.	čicn
Odbornik, ki je bil začasno odstranjen, s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ce noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se seja prekine in da se nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve.
Odbornik, zoper katerega sc predlaga odstranitev s seje, ima pravico takoj podati svoj ugovor.
Po podanem ugovoru dokončno odloči o odstranitvi pristojni zbor občinske skupčine.
53.	čien
Ce kdo od posiušalcev moti delo na seji ah se neprimerno vede, lahko predsednik odredi, da se odstrani jz dvorane.
če poslušalci huje kršijo red in mir, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če je potrebno tudi s po* sredovanjem organov javne varnosti.
54.	člen
Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ah nevarnim orodjem.
13. Zaktjuček seje	!
55.	člen
Predsednik zakijuči sejo skupščine, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da skup-sema ni več sklepčna, ali če se delo zaradi nereda nc more nadaljevati niti po krajši prekinitve seje.
Ce dnevni red ni izčrpan, se lahko seja prekme, skupščina pa na predlog predsed-mka odioči, kdaj se bo seja nadaljevala.
lied zaključkom seje da predsednik sporočita, ki so v zvezi z delom skupščine hi odgovarja na morebitna vprašanja.
št. 3 — Koper, 28 maja Ì965
URADNI GLASNIK.
Str. M
Ce sc seja zaključi, ker skupščina ni več sklepčna, ali ker se seja zaradi nereda ne more nadaljevati, skliče predsednik skupščine čimprej novo sejo, na kateri se obravnava preostale točke dnevnega reda.
14. Zapisnik seje
56.	člen
O vsaki seji se sestavi zapisnik v 4 izvodih. Zapisnik vodi tajnik skupščine ali u-siužbenec, ki ga za to določi tajnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravah, o predlogih in sprejetih staiiščih in sklepih zlasti še: čas in kraj seje, ime predsedujočega, predsednikov Zborov in zapisnikarjev, število prisotnih odbornikov in poslancev, število in imena opravičeno odsotnih odbornikov, sklepčnost seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih izjav, izjave, za katere odborniki izrecno zahtevajo, da se vnesejo v zapisnik in vse sprejete sklepe.
Zapisnik podpišejo predsednik skupščine, dva overitelja zapisnika in zapisnikar.
Kadar skupščina sprejme odloke aii dinge splošne predpise, mora zapisnik vsebovati celotno besedilo predloga odloka z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Po en jvod zapisnika prejmeta predsednik in tajnik skupščine, en izvod pa se odda v arhiv, en izvod pa sc poštje Republiškemu sekretariatu za zakonodajo in organizacijo SRS.
57.	člen
Tàjnik občinske skupščine napravi najkasneje v 5 dneh po seji izvlečke o sprejetih sklepih na seji občinske skušpčine, ki se morajo dostaviti, predsedniku in podpredsedniku skupščine in starešinam upravnih organov občinske skupščine zaradi evidence o izvršitvi sklepov.
Tajnik poda na začetku vsake seje poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na zadnji seji skupščine, če le to ni bilo že odposlano odbornikom skupno z vabilom na sejo.
Predsednik in tajnik občinske skupščine skrbita za izvajanje sklepov občinske skupščine.
58.	člen
Odbornik, katerega govor ali izjava je v zapisniku, lahko zahteva redakcijski popravek.
O taki zahtevi odloča tajnik, v primeru bistvenih sprememb pa odločata o taki zadevi oba zbora na prvi prihodnji seji.
III.	LOČENE SEJE ZBOROV
59.	člen
Sejo posameznega zbora skupščine skliče predsednik občinske skupščine.
Sejo zbora vodi predsednik zbora, če je predsednik zbora odsoten, vodi sejo odbornik, ki ga izvoli zbor.
Oba zbora lahko odločita, da bosta obravnavala zadeve iz enakopravne pristojnosti obeh zborov skupaj, glasovala pa ločeno.
60 člen
Sejo zbora skliče predsednik skupščine kadar tako določa zakon, drugi predpisi ali statut občinske skupščine, na predlog ene petine odbornikov ustreznega zbora, ene ali več krajevnih skupnosti, družbeno političnih organizacij, delovnih organizacij ali na priporočilo skupne seje obeh zborov. Hkrati z zahtevo po sklicanju zbora morajo predlagatelji predložiti tudi predlog za dnevni red seje.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo zbora v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 10 dneh. Ce je ne skliče ah jo ne
skliče v roku 10 dni, jo skliče predsednik zbora ali odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji.
Predsednik skupščine je dolžan predlagatelju pismeno obrazložiti, zakaj ni sklical seje zbora.
61.	člen
če je za reševanje pomembnejših gospodarskih vprašanj koristno, se lahko skliče skupna seja zbora občinske skupščine in samoupravnega organa delovne ali družbeno politične organizacije.
Tako sklicano skupno sejo vodi predsednik zbora.
Zaključke in priporočila lahko sprejmeta oba organa skupaj ah vsak zase.
Postopek pri sklicanju ločenih sej zborov, obravnavanju predlogov, sprejemanju sklepov in vzdrževanju reda na seji, je enak kot pri delu skupnih sej obeh zborov.
62.	člen
Kadar je sklicana skupna seja obeh zborov, pa v teku seje zbora odločita, da bosta določene zadeve iz enakopravne pristojnosti obeh zborov obravnavala ločeno, predsednik skupščine prekine skupno zasedanje obeh zborov. Oba zbora nadaljujeta obravnavo na ločenih sejah.
Ko zbor ugotovi, da je zadeva dovolj obdelana, sprejme predlog predpisa, priporočila aii druge zaključke, o katerih glasujeta oba zbora.
Predsednik zbora nato zaključi ločeno zasedanje zbora, nakar se nadaljuje skupna seja obeh zborov z obravnavo in sklepanjem o predloženih zakijučkih obeh zborov, o katerih poroča predsednik zbora.
63.	člen
Zapisnik seje občinskega zbora vodi praviloma načelnik oddelka za občo upravo, zapisnik seje zbora delovnih skupnosti pa praviloma načelnik oddelka za gospodarstvo. Ce sta odsotna, določi zapisnikarja tajnik skup ščine iz vrst strokovnih uslužbencev.
Postopek pri sestavljanju in dostavljanju zapisnikov sej zborov je enak, kot je to določeno za skupno sejo obeh zborov.
IV.	KLUB ODBORNIKOV
64.	člen
Zaradi obravnavanja splošnmgospodarskih in družbenopolitičnih vprašanj, podrobnejše obravnave zadev, ki se pripravljajo za sejo občinske skupščine, ali posameznih zborov aii zaradi drugih splošnih interesov lahko odborniki ustanovijo klub odbornikov.
Odborniki se sestajajo v klubu po potrebi.
65.	člen
Sestanek kluba odbornikov sklicuje in vodi odbornik, ki ga za vodstvo kluba izvolijo odborniki iz svoje sredine za dobo enega leta.
Sestanek kluba odbornikov lahko skliče tudi predsednik občinske skupščine.
Klub odbornikov lahko sprejema priporočila ali predloge za delo ali odločanje občinske skupščine, posameznih zborov, svetov aii drugih organov.
O sestankih kluba odbornikov se piše kratek informativni zapisnik.
V.	POSTOPEK PRI VOLITVAH. RAZREŠITVAH IN IMENOVANJIH
I.	Splošne določbe
66.	člen
Skupščina občine Postojne opravlja po določbah tega poslovnika na svojih sejah volitve, imenovanja hi razrešitve, ki spadajo po
zakonu, statuta občine ali po tem poslovniku V njeno delovno področje.
67.	Člen
Kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno, predlaga kandidata za volitve ali imenovanje komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina najmanj desetih odbornikov.
K predlogu kandidatur, ki jih predlaga kdo drug, da pred začetkom glasovanja komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Kandidature za člane svetov, komisij in drugih organov se pri volitvah celotnega organa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega toliko kandidatov, kot jc treba izvoliti članov.
Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani.
če se kdo od odbornikov ne strinja s predlaganim kandidatom ali s predlagano kandidatno listo ali če da sprcminjcvalni predlog, odloči o tem skupščina.
68.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma kandidatov končano, prebere predsednik imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev pò vrsti, kakor so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje.
Predlagatelji lahko {candidatilo Usto ali posamezni predlog umaknejo ali spremenijo do začetka glasovanja.
69.	člen
Glasuje se praviloma Z dviganjem rok. Skupščina pa lahko sklene, da se glasuje poimensko ali tajno.
70.	člen
Ce jc vložen en sam predlog kandidature se glasuje javno, z dviganjem rok. Glasuje se tako, da dvignejo roko najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi tako, da dvignejo roke najprej odborniki, ki so za posamezni predlog, nato odborniki, ki so proti predlogu in nazadnje odborniki, ki sc glasovanja vdrže.
71.	člen
Ce se glasuje poimensko in je vložen en sam predtog, pove vsak odbornik, ali glasuje za predlog, ali proti predlogu, ali da se gla-sovanja vzdrži.
Ce je vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje poimensko tako, da vsak odbormk izj^yi, za katerega kandidata ali kandidatno listo glasuje, ali da se vzdrži glasovanja.
72.	člen
Če skupščina sklene, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami. Glasovnice prepr* vi v ta namen izvoljena tričlanska komisijski tudi ugotovi izid glasovanja.
Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili predlagani. <3? je bilo vloženih več predlogov se vsaka kan didatna lista oziroma posamezni kandidat ne glasovnici označi z zaporedno številko.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma tistega kandidata, za katerega odbornik glasuje.
Ce glasovalec obkroži zaporedno številko pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, je glasovnica neveljavna. Ce ne obkroži nobene Številke, velja, da sc je vzdržal glasovanja.
73.	člen
Kadar je vložena* ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen, če je za kandidata glasovala večina odbornikov.
Str. 22
.URADNI GLASNIK*
3t. 3 — Koper, 28. maja 1961
Kadar je vloženih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne iiste, za katero je biio oddanih največ glasov. Ce se je vzdr-žaio giasovanja več odbornikov, kot jih je glasovalo, ni sprejet noben predlog in se volitve ponovijo.
Volitve se ponovijo tudi, če sta dve ali več kandidatnih list ali če sta dva posamezna kandidata dobila enako največje število glasov ali če je bi! en sam predlog pa ni dobil večine glasov navzočih odbornikov. Pri novih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih.
Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji predlog umaknejo.
74.	člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo odbornik, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, kateri kandidat oziroma kandidatne liste so izvoljene.
75.	člen
Predlog za razrešitev po tem poslovniku lahko poda tisti, ki je upravičen predlagati kandidata.
Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan.
Komisija za volitve in imenovanja da občinski skupščini mnenje o vsakem predlogu za razrešitev, ki ga ni vložila sama.
O vsakem predlogu za razrešitev glasuje občinska skupščina posebej in sicer javno z dviganjem rok.
Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh odbornikov občinske skupščine.
76.	člen
član sveta ali drugega organa, ki ga imenuje skupščina ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku občinske skupščine.
2.	Volitve predsednika In podpredsednika občinske skupščine
77.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se volita vsako drugo leto po verifikaciji mandatov polovici na novo izvoljenih odbornikov.
Predsednika in podpredsednika skupščine izvolijo izmed sebe odborniki na seji skupščine s tajnim glasovanjem.
Predsednik in podpredsednik se izvolita na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži komisija za volitve in imenovanja ali skupina najmanj 10 odbornikov.
Predlogi za kandidate morajo biti pismeni n motajo obsegati samo enega kandidata. Pri vsakem kandidatu mora biti navedeno za katero funkcijo sc predlaga.
3.	Volitve komisij in svetov 78 člen
Komisije, sveti in drugi organi občinske tkupščine se volijo na podlagi kandidatnih tis!.
Predlog kandidatne liste obsega posebej kne predsednika, ime podpredsednika in posebej imena toliko članov, kolikor jih je treat izvoliti.
' 'samezni člani sveta, komisije ali drugih organov se volijo po postopku, ki velja za zolitve posameznih funkcionarjev.
/	. J
4.	Volitve predsednika In sodnikov
občinskega sodišča
79.	člen
Predsednika in sodnike občinskega sodišča voli občinska skupščina na predlog ko^ misije za volitve in imenovanja in Republiškega sekretariata za pravosodno upravo SRS
O vsakem kandidatu za predsednika oziroma sodnika se glasuje posebej.
O kandidatih za sodnike porotnike občinskega sodišča se glasuje po kandidatni listi, ki obsega imena vseh kandidatov.
Kandidatne liste pripravi posebnp komisija za pripravo predlogov za volitve sodnikov porotnikov. Te predloge predloži skupščini komisija za volitve in imenovanja.
5.	Imenovanje tajnika In starešin upravnih organov
80.	člen
Tajnika občinske skupščine imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Sodnika za prekrške izvoli skupščina v soglasju s pristojnim republiškim organom, potem ko poda komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
Občinskega javnega pravobranilca imenuje občinska skupščina na prediog komisije za volitve in imenovanja.
Vodilne uslužbenec občinske uprave imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja. O vsakem kandidatu se glasuje posebej in javno.
6.	Imenovanje članov organov upravljanja
81.	člen
člane organov upravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje občinska skupščina, na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Ce je treba imenovati več članov v isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti.
VI.	KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE
82.	člen
Predsedniki in člani stalnih komisij občinske skupščine se volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov novoizvoljene polovice odbornikov in so lahko ponovno izvoljeni.
Delovno področje stalnih komisij je določeno s statutom občine, delovno področje začasnih komisij pa določi skupščina z aktom o ustanovitvi komisije.
83.	člen
Komisije delajo na sejah in sklepajo večino glasov vseh svojih članov. Na seja komisij se glasuje javno razen, če komisi sklene, da se glasuje tajno.
Vsak odbornik ima pravico udeleževati : sej skupščinske komisije. Odbornik, ki t član komisije, nima pravice glasovanja.
Na zahtevo komisije se mora udeležiti s je komisije tudi odbornik, ki ni njen člat ter na seji poročati ali dati svoje mnenje zadevi, ki je na dnevnem redu seje.
Predsednik komisije sklicuje in vodi se ter skrbi za red na sejah.
Predsednik komisije je dolžan sklicati s< jo na zahtevo ene tretjine članov komisij at) na zahtevo predsednika skupščine.
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega red mora b)t) poslano vsem članom komisije na manj tri dni pred sejo.
84.	člen
Pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji komisije lahko dajejo pojasnila in mnenja tudi tajnik občinske skupščine, starešine upravnih organov ali drugi uslužbenci občinske skupščine.
85.	člen
O seji komisije se piše zapisnik. Podpiše ga predsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo in zapisnikar.
Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena navzočih članov komisije in imena odsotnih članov z navedbo ali so izostanek opravičili ali ne. sprejete sklepe z morebitnim ločenim mnenjem ter ime poročevalca za sejo občinske skupščine.
Prošnje In pritožbe
86.	člen
Prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo občinski skupščini občani, delovne in družbene organizacije ter zavodi, se vlagajo pismeno ali ustno na zapisnik in morajo biti podpisane.
Vsako prošnjo in pritožbo, razen pritožb v uprav nem postopku, se da v reševanje komisiji za prošnje in pritožbe.
87.	člen
Kadar je za rešitev prošnje ali pritožbe potrebno, sme komisija za prošnje in pritožbe zahtevati od pristojnega občinskega organa pojasnila, preizkusiti delo upravnega organa in predlagati pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo.
Ce spozna komisija, da jc za rešitev prošnje ali pritožbe pristojen kakšen drug državni organ, odstopi prošnjo oziroma pritožbo pristojnemu organu, vlagatelja pa o tem obvesti.
Ce pa komisija spozna, da prošnja ali pritožba ne spada v pristojnost državnega organa, sporoči to vlagatelju s svojim mnenjem.
Komisija mora v vsakem primeru obvestiti viagateija, kaj je ukreniia v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo.
88.	člen
Komisija lahko na podlagi obravnave odloči, da sc prošnja ali pritožba predloži v odločitev občinski skupščini in da o tem poročilo ter določi poročevalca.
Najmanj enkrat letno poroča komisija skupščini o svojem delu.
Komisija za prošnje in pritožbe vodi poseben seznam o vseh vloženih prošnjah in pritožbah, po vrstnem redu kakor so bile vložene.
VII.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IM TAJNIK SKUPŠČINE
89.	člen
Predsednik skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno o-sebo.
Predsednik skupščihe organizira, sklicuje in vodi seje skupščine, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja skupščine in drugih organov, skrbi za usklajevanje njihovega dela, za njihovo sodelovanje z drugimi organi in organi družbenopolitičnih organizacij, po potrebi sklicuje sam take sestanke in posvetovanja.
90.	člen
Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika, za uresničevanje javnosti pri delu skupščine, podpisuje odloke ter druge akte skupščine in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene s statutom občine in tem poslovnikom.
St. 3 — Koper, 28, maja 1965
*URADN1 GLASNIK
Str. 23
Predsednik lahko predlaga komisijam in Svetom skupščine, da obravnavajo določena vprašanja iz njihovega delovnega področja in ima pravico sodelovati pri razpravljanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej komisij oziroma svetov,
91.	člen
Podpredsednik pomaga predsedniku sknin gčinc pri opravljanju njegovih nalog, v skia du s statutom lahko opravlja tudi druge na loge z delovnega področja predsednika.
Ce je predsednik zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje podpredsednik.
92.	čien
Tajnik skupščine pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju sej skupščine, se udeležuje sej skupščine, skrbi za zapisnike sej skupščine in izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenega predsednika glede dela upravnih organov skupščine.
Tajnik opravlja vse zadeve za katere je pristojen po statutu in tem poslovniku, kot starešina uprave občinske skupščine.
Tajnik jc za svoje delo odgovoren skupščini in njenemu predsedniku,
VIH, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
93.	člen
Razen pravic in dolžnosti, ki so določene Z ustavo in S statutom imajo odborniki občinske skupščine tudi pravice in dolžnosti, ki so določene s tem poslovnikom.
Odborniki so za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini odgovorni volivcem in ob^ činski skupščini.
Odbornik ne more biti klican na odgovornost za izjavo ali mnenje, izraženo na seji občinske skupščine ali njenih organov.
94.	člen
Odbornik je lahko član le ene stalne od-borniške komisije in enega sveta občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine ne moreta biti izvoljena za predsednika ati člana sveta, praviloma tudi ne moreta biti predsednik ali član komisije, razen če občinska skupščina sklene drugače.
95.	Člen
Odborniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine in sodelovati pri njenem delu, udeleževati se sej in sodelovati pri delu komisij, svetov in drugih organov, v katere so izvoljeni, seznaniti se z gradivom za seje skupščine in opravljati vse druge dolžnosti ter naloge, ki jih odbornikom zaupa skupščina,
Ce sc odbornik ne more udeležiti seje, mora o tem pred sejo obvestiti tajnika skupščine in navesti vzrok izostanka.
Cdsotnost na seji skupščine se poimensko javno ugotavlja.
Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem seje. mora svoj odhod naznaniti predsedniku skupščine.
Odborniki imajo pravico udeleževati se sej vsake stalne komisije in tudi seje sveta, četudi niso člani, vendar brez pravice glasovanja, in jim je dovoljen vpogled v vse Spise, ki se nanašajo na zadevo, ki je na dnevnem redu seje komisije oziroma sveta.
96.	člen
Odborniki imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odhor-niikih dolžnosti in pravico do povračila dejanskega zaslužka za izgubljeni redni delovni čas, ko opravljajo svoje odborniške dolžnosti.
97.	člen
Odbornik ima pravico odpovedati se mandatu in to odpoved utemeljiti. Odpoved mandata se sporoči predsedniku skupščine s pismeno izjavo.
Predsednik skupščine pošlje odbornikovo izjavo mandatno-imunitetni komisiji ustreznega zbora, da o tem poroča zboru na njegovi prvi seji.
Odborniku preneha mandat, ko je skufv žčina verificirala mandat novoizvoljenemu odborniku,
Ce je bif odbornik odpoklican, da matl-datno-imunitetna komisja na podlagi spisov o odpoklicu in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov tn opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu, poročilo in predlog občinski skupščini. Ko pristojni zbor ugotovi, da je odbornik odpoklican, mu preneha man
IX.	POSTOPEK PRI VERIFIKACIJI MANDATOV
98.	Člen
Na novo izvol jeni odborniki občinske skupščine izročijo potrdila o izvolitvi mandatno-imunitetni komisiji svojega zbora.
Mandatno-imunitetna komisija zbora pred loži zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov na podlagi potrdi! o izvolitvi na podlagi volilnih spisov ter pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom.
99.	člen
O verifikaciji mandatov odtoči zbor na ločeni seji na podlagi poročiia mandatno imunitetno komisije po končani obravnavi tega poročilu.
O verifikaciji mandatov vsako drugo leto na novo izvoljeni polovici odubrnikov glasujejo tudi na novo izvoljeni odobrnikt.
D verifikaciji mandatov udubrmkov, katerih izvolitev ni os potacana, se glasuje skup no, o verifikaciji osporavanih mandatov pa glede vsakega odbornika posebej. Odbornik, katerega mandat je osporavan, ne more gia-sovati o verifikaciji svojega mandata.
Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca; poizvedbe opravi mandatno imunitetna komisija najkasneje v enem mesecu.
Zbor odloči ah se mandat verificira ali se izvolitev odbornika razveljavi.
Ce zbor izvolitev odbornika razveljavi, določi hkrati rok za izvedbo ponovnih volitev. Svoj sklep sporoči občinski volilni komisiji, da razpiše ponovne volitve.
!00. Člen
Odborniki, katerih mandati so verificirani podajo in podpišejo na seji besedilo slovesne izjave, ki se glasi:
"Izjavljam, da bom dolžnost odbornika občinske skupščine opravljat vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter, da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Postojna .c
Odbornik, ki pri verifikaciji mandata ni navzoč, podpiše slovesno izjavo pozneje pred predsednikom skupščine. Predsednik to sptn roči občinski skupščini.
X.	PODPISOVANJE IN OBJAVLJANJE AKTOV SKUPŠČINE
101.	Člen
Vse odloke, ki jih sprejme občinska skupščina in odločbe ter sklepe o imenovanjih in
izvolitvah, podpisuje predsednik , občinske skupščine, če je ta zadržan pa podpredsednik.
Vse ostale odločbe podpisuje tajnik občinske skupščine.
Zapisnike, stenografske zapiske, poročila ter predloge in sklepe ter zlasti izvirnike splošnih predpisov, kakor tudi vse spise sej hrani po končanih sejah skupščinska pisarna občinske skupščine.
102.	člen
Odloki in drugi splošni predpisi občinske skupščine se objavijo v uradnemu glasiiu ter na razglasni deski občinske skupščine Postojna.
Občinska skupščina lahko odloči, da se Opra j o objaviti v uradnem glasilu tudi drugi važni sklepi.
XI.	IZVRŠEVANJE SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE
103.	Člen
Gradivo, ki je bilo predloženo skupščini skupno s pregledom sklepov, sprejetih na seji občinske skupščine, vrne tajnik po končanj seji pristojnim načelnikom upravnih organov. Na vsak osnutek predloženega predpisa, odločbe ali drugega predloga, zapiše tajnik zadevni sklep skupščine.
Po dokončani izdelavi predložijo pačelniki ali šefi temeljnih upravnih organov pripravljene predpise in druge akte tajniku oziroma predsedniku v podpis.
Ustrezni sveti, načelniki oddelkov ali šefi temeljnih upravnih organov so dolžni poskrbeti za izvršitev sklepov občinske skupščine čimprci. najkasneje pa v roku, ki ga je določila občinska skupščina.
V	primeru, da načelnik ne izvrši sklepa v določenem roku, je dolžan dati tajniku pismeno obvestilo o tem, zakaj sklep ni bil izvršen.
Ce ni opravičljivih razlogov za to, da sklep ni bil izvršen, javi tajnik take primere predsedniku občinske skupščine Če sklep ni izvršen, obvesti o tem predsednik občinsko skupščino.
104.	člen
Skupščinska pisarna skrbi za sestavo evidenčnega seznama prisotnih odbornikov. Evidentira morebitna opravičila odsotnih odbornikov in neopravičeno odsotne.
Skupščinska pisarna vodi evidenco in arhiv izvršenih sklepov občinske skupščine.
Načelniki so dolžni zato izdelati poleg potrebnega števila Še po 6 izvodov vsakega odloka, ali tistega gradiva, ki se objavi v u radnem glasniku.
Ostale odločbe in sklepe, ki se ne objavijo v uradnem glasiiu, pa je potrebno izdelati za skupščinsko pisarno v 4 izvodih.
105.	člen
V	skupščinski pisarni se vodijo stedeČe zadeve:
a)	zapisniki sej občinske skupščine z vsemi prilogami;
h) zapisniki sej svetov;
cj sklepi ati stališča odborniških komisij k vsem zadevam, ki jih obravnava skupščina;
č) zbirka vseh odlokov, odločb in drugih rešitev, sprejetih na sejah občinske skupščine.
Skupščinska pisarna opravlja vsa ostala administrativna in tehnična dela v zvezi s sklicevanjem sej in evidenco izvršenih sklepov.
XII.	NAČELO JAVNOSTI IN OBVEŠČANJA OBČANOV
(
tf)6. člen
Vse delo občinskih organov je praviloma javno. Javnost je izključena od dela skup-
Str. M
«URADNI GLASNIK.
St. 3 — Koper, 23. maja 1965
ščine in njenih organov Ic takrat, kadar skup^ ščina aii drug njen organ ugotovi, da se zadeva zaradi gospodarskih aii družbeno političnih raziogov obravnava tajno.
Vsakdo iaiiko dobi osebno informacijo o vsebini razprav odbornikov na sejah, ki so biie javne in sicer pri tajniku občinske skupščine, ne more pa dobiti prepisov njihovih izjav iz sejnih zapisnikov razen, če skupščina izrecno to odobri na zahtevo prizadete ali zainteresirane fizične ah pravne osebe.
107. čien
Odborniki so dolžni skrbeti, da se predlogi in mnenja volivcev čimprej posredujejo občinski skupščini, prav tako pa morajo poskrbeti, da se odgovori, predpisi in navodiia občinske skupščine čimprej posredujejo občanom.
V posebno pomembnih zadevah, ki jih obravnava skupščina in se tičejo občanov aii članov delovnih skupnosti, se morajo odborniki občinske skupščine posvetovati z volivci svoje voiiine enote tn dobiti na zborih volivcev njihova mnenja.
Skupščina in njeni organi so dolini obveščati občane o pomembnejših gospodarskih in družbeno-poiitičnih vprašanjih.
Xm. SPREMEMBE POSLOVNIKA 103. čien
Spremembe tega poslovnika lahko pred-iaga predsednik občinske skupščine, sveti aii odborniške komisije, aii skupina 10 odbornikov.
Prediog za spremembo poslovnika mora biti pismeno obrazložen.
Prediog za spremembo posiovnika obravnava skupščina po postopku, ki veija za sprejemanje splošnih predpisov.
XIV. KONČNA DOLOČBA 109. Čien
Ta posiovnik stopi v veljavo takoj, ko ga sprejme občinska skupščina in se objavi v Uradnem giasniku.
št.: 0208/6A2.
Postojna, 30, junij 1964.
- Predsednik Adoif Gerželj, 1. r.
Na podlagi 3, točke Mena uredbe o prometnem davku (Uradni iist FLRJ, št. 19/61, 6/62, 11/62 in 4/63) in dotoči! V. deia tarife prometnega davka (Uradni !ist FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62. 40/62. 42/62, 5!/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ, št. 13/63 , 20/63. 23/63, 30/63, 44/63, 52/63, 7/64, 13/64, 24/64, 29/64. 30/64, 31/64, 43/64. 50/64. ]/65 in 3/65) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela
O D L\) K	N
O DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
!. člen
V tarifi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Postojna (Uradni giasnik okraja Koper, št. 13/63, 1/64 in 5/65) se za točko b) tarifne št. 1 tarife D doda besedi !o:
«PRIPOMBA: V gornjih stopnjah je zajet tudi republiški davek od prometa proizvodov in storitev na drobno po stopnji 2 odstotka.«
St.: 42Ì-1/65A.
Postojna, 25. marca 1965.
Predsednik Adoif Gerželj, 1. r.
Na podtagi S.. 13. in 19. čicna zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni iist SRS, št. 37/64), 4. čicna tcmeijncga zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni iist SFRJ. št. 52/64) ter 36. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25 marca 1965 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV OBČINE POSTOJNA
Na podlagi 7 d čiena temeijnega zakona o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/69 in Uradni list SFRJ, št. 10/65) in 45. čiena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. Ì4/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 27. apriia 1965 sprejela
ODLOK
O NEPOSREDNEM UPORABLJANJU TAKSNE TARIFE TEMELJNEGA ZAKONA O SODNIH TAKSAH PRED OBČINSKIM SODIŠČEM
L čien
Za postopke, vioge in dejanja pred občinskim sodiščem se neposredno uporabija taksna tarifa temeijnega zakona o sodnih taksah (Uradni iist FLRJ, št. 16/60 in Uradni list SFRJ, št. 10/65).	/
2.	čien
Na drobno smejo prodajati taksne vrednotnice:
a)	trgovska podjetja na drobno v svojih prodajainah, (trafikah z mešanim biagom),
b)	podjetja za poštni, telegrafski in teie' fonski promet po svojih poslovnih enotah (poštah).
c)	knjigarne in papirnice,
č) blagajna občinskega sodišča.
Poobiaščeni prodajaici na drobno smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri bia-gajni, ki je doiočena za njihovo distribucijo.
3,	Čien
Poobiaščeni prodajalci taksnih vrednotiš na drobno imajo pravico do provizije za kup-tj ene taksne vred notice.
Provizija znaša 5 odstotkov od skupne pro-dajne cene kupljenih viednotic in se izplačuje v gotovini.
4.	Čien
Ta odiok začne veijati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku.
St,: 423 8/65-5.
Sežana, 27. apriia !965.
Predsednik Evstahij Zadnik, L r.
2.	čien
Na drobno smejo prodajati taksne vrednotnice:
a)	trgovska podjetja na drobno v svojih prodajainah (trafikah in trgovinah z mešanim biagom).
b)	podjetja za poštni, telegrafski in tele-fonski promet po svojih poslovnih enotah (poštah),
c)	knjigarne in papirnice,
č) upravni organi skupščine občine.
Poobiaščeni prodajalci na drobno smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri Magajni. ki je določena za njihovo distribucijo.
3.	člen
Poobiaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno imajo pravico do provizije za kupijene taksne vrednotnice.
Provizija znaša 5 odstotkov od skupne prodajne cene kupljenih vrednotnic in se izpia* čuje v gotovini.
4.	čien
Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem giasniku.
St.: 423-9/655.
Sežana, 27. aprila 1965.	< '
Predsednik Evstahij Zadnik, i. f-
I. čien
32. čien odloka o prispevkih in davkih občanov občine Postojna (Uradni giasnik okraja Koper, št. 6/65) se spremeni in glasi:
«Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem giasniku okraja Koper, u-poraMja pa se v skiadu z določbami temeijnega zakona o začasnem načinu plačevanja prispevkov in davkov občanov (Ur. iist SFRJ, št. 52/64)..
«	2. člen
Ta odiok začne veijati naslednji dan po objavi v Uradnem giasniku.
St.: 422-15/64-4.
Postojna, 25. marca 1965.
_ Predsednik Adolf Geržeij, 1. r.
OBČINA SEŽANA
Na podlagi 5. in 45. čiena temeijnega za-kona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delov-nih skupnosti dne 27. apriia 1965 sprejela
ODLOK
O NEPOSREDNEM UPORABLJANJU TAKSNE TARIFE TEMELJNEGA ZAKONA O UPRAVNIH TAKSAH PRED OBČINSKIMI ORGANI
1. čien
Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih skupščine občine Sežana se neposredno uporabija taksna tarifa temeijnega zakona o upravnih taksah (Uradni iist SFRJ, št. 14/65).
*kNe g)ede na določbo iz prvega odstavka tega čiena se za akt, s katerim se pridobi pravica opravljati zasebno gostinsko obrt izven mesta Sežana, plača npravna taksa v višini 6.000 dinarjev.
Uradni giasnik izdaja zavod «Primorske novice: Koper, kot pri togo Primorskih novic Di tek tor ...	^
i ""go rtimnrmin novic, uuckiur m giavni urednik Stavko Jež Odgovorni urednik France bet?
Rokop.se za objavo pošiljajte na nasiov «Primorske novice. Koper,