URADNI GLASNIK ZA OBČ!NE AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, !ZOLA, KOPER, NOVA GOR!CA, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLM!N LETNIK L KOPER, 24. JULIJA 1965 ST. S VSEBINA Občina Ajdovščina — SKLEP o razglasitvi gozdov s posebnim namenom Občina Izoia — ODLOK o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občine med materialne stroške — ODLOK o določitvi upravnih organov za en organ — ODLOK o preimenovanju Industrijske ulice v Izoli v Ulico Prekomorskih brigad Občina Koper — ODLOK o upravljanju in uporabi kanalizacije na območju občine Koper — ODLOK o zbiranju, odvažanju in odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Koper — u UM..-SUU meit za obresti od poslovnega sklada do- locenth dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Koper — ODLOK o prodaji taksnih in davčnih vrednotnic — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor — ODLOK o ureditvenem in zazidalnem načrtu za Dekani — SKLEP o določitvi vplivnih območij v občinah Koper, Izola in Piran in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov Občina Nova Gorica — ODLOK o proračunu občine Nova Gorica za leto 1965 — ODLOK o finančnem načrtu posebnega računa komunalnega prispevka za leto 1965 — ODLOK o finančnem načrtu posebnega računa prodanih zemljišč za leto 1965 — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Nova Gorica — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine Nova Gorica — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij skupščine občine Nova Gorica — ODLOK o določitvi obrestne mere za obresti od poslovnega sklada določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Nova Gorica — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Nova Gorica na njene svete — ODLOK o imenu nove ulice v mestu Nova Gorica j — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata Gorica — SKLEP o dodelitvi domicila I. Prekomorski brigadi — SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Avče — Uradni popravek odloka o spremebah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davk" Občina Piran — ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih taksah na območju občine Piran — ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta Beli Križ — ODLOK o določitvi delovnega časa upravnih organov občine Piran — ODLOK o podelitvi domicila I. letalskemu prekomorskemu polku v občini Piran —- ODLOK o imenovanju trga v Portorožu med kavarno "Jadran*, Ljubljanskim domom, delikateso in kavarno «Suzana* za «Trg Prekomorskih brigad* — ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o racionalnem projektiranju in usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Piran — ODLOK o dopolnitvi odloka o prenosu nekaterih zadev iz pristojnosti skupščine občine Piran v pristojnost njenih sve tov — ODLOK o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Piran — ODREDBA o spremembi in dopolnitvi odredbe o obveznem poslovalnem času v gostinskih podjetjih in gostiščih, menzah, prenočiščih, trgovinah, lekarnah in obrtnih delavnicah na območju občine Piran — Poslovnik skupščine občine Piran v Občina Postojna — ODLOK o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Postojna — ODLOK o dodatni premiji za kravje mleko v letu 1965 — ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Postojna — ODLOK o dodelitvi domicila artilerijski brigadi in ostalim artilerijskim enotam VIII. udarnega korpusa, kasneje IV. armade JLA, v Postojni Občina Sežana — ODLOK o premiji za kravje mleko v letu 1965 — ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic _________________________________________________________y OBČtNA AJDOVŠČINA Na podlagi 90. člena statuta občine Ajdovščina, petega odstavka 3. člena temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list FLRJ, št. 16/61 in Uradni list SFRJ. št. 11/65) ter na podlagi prvega odstavka 32. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30/61) je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1965 sprejela SKLEP O RAZGLASITVI GOZDOV S POSEBNIM NAMENOM ' 1. Za gozdove s posebnim namenom se na območju Ajdovščine razglasijo izbrani semenski objekti na naslednjih parcelah: 1. K. o. Nanos — smrekov sestoj, v skupni površini 5,32 ha, pare. št. 168/39 — last Ivana REPICA, 11. Bistrica-Koseze 20, pare. št. 71/20 — last Matije PUCA, Nanos št. 2, pare. št. 71/22 — last Antona DURNA, Gradišče 43 pri Vipavi, pare. št. 71/23 — last Ivana RENERJA, Gradišče 9 pri Vipavi; 2. K. o. Vipava — sestoj črnega bora, v skupni površini 0,85 ha, pare. št. 2546/125 — družbena lastnina, pare. št. 4/122 — last Alojza PREMRU, Vipava 72, pare. št. 4/121 — last Franca PREGLJA, Vipava 11, pare. št. 4/118 — last Petra BAGA in solastnikov, Vipava 259; 3. K. o. Črniče — sestoj črnega bora, v skupni površini 13,80 ha, pare. št. 19/1 — družbena lastnina. pare. št. 19/3 — del — družbena lastnina; 4. K. o. Stornai — sestoj črnega bora, v skupni površini 1,29 ha, pare. št. 676/1 — družbena lastnina. X 2. S semenskimi objekti iz 1. točke tega sklepa je gospodariti tako, da bo najbolj o-mogočen njihov posebni namen, to je čim-večja proizvodnja kakovostnega semena. Odkazovanje drevja za sečnjo v semenskih objektih smejo opravljati le visokokvalificirani gozdarski strokovnjaki z daljšo prakso ali pa za to specializirani strokovnjaki inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo. 4. Odkazovanje in sečnja dreves za pridobivanje v naprej določenih sortimentov ali pa Str. M «URADNI GLASNIK* celo sečnjo na go]o sta prepovedani in predstavljata kršitev ustreznih določil zakona o gozdovih. 5. Vprašanje odškodnine za nabrano seme se uredi z neposrednim dogovorom med organizacijo, ki gospodari z objektom oziroma z lastnikom objekta, in med koristnikom semena. 6. Seme se sme nabirati ie pod neposrednim nadzorstvom za gozdarstvo pristojnega organa skupščine občine Ajdovščina. Ta organ izstavlja tudi potrdila o izvoru semena. 7. Vsako spremembo, ki bi nastala zaradi gospodarskih aii prirodnih činiteljev v objektih, ki so doiočeni s tem skiepom, je treba sporočiti Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki vodi evidenco izbranih semenskih objektov. 8. Ta sktep se objavi v Uradnem giasniku in začne veljati osmi dan po objavi. St.: 13217/1915^M/v. Ajdovščina, 29. maja 1965. Predsednik Stavko Rovtar, I. r. OBČINA [ZOLA Na podiagi 2. točke 90. čiena temeljnega zakona o sredstvih za dcio upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64) je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija sprejela ODLOK O IZDATKIH ZA POTNE IN DRUGE STROŠKE, KI SE PRIZNAVAJO UPRAVNIM ORGANOM OBČINE MED MATERIALNE STROŠKE I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo občinskim upravnim organom (v nadaljnjem besedilu: organ) med materialne stroške izdatki, določeni v pravilniku organa; najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku. Če povračilo presega znesek, ki se priznava med materialne stroške, gre na račun sredstev za osebne dohodke, II. POVRAČILO ZA SLUŽBENO POTOVANJE 2. čien S službenim potovanjem je po tem odloku mtšljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da opravi po nalogu pristojnega predstojnika določen službeni opravek izven kraja svoje redne zaposlitve, in ima s takim potovanjem posebne stroške. 3. čien Izdatki za povračilo stroškov za službeno potovanje, ki se priznajo organu mrd mate-rtalne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu: dnevnica) in povračilo za osebni prevoz delavca. 4. člen Za dnevnice delavca, ki ga napoti starešina na službeno -potovanje, sc priznava organu med materialne stroške znesek največ 4.000 dinarjev. Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in je odvisna od vrste in zahtevnosti deia na delovnem mestu, od stroškov za prenočišče in hrano, od trajanja službenega potovanja in od drugih pogojev v zvezi z opravki. 5. člen Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na služi/eno potovanje, do ure, ko se vrne in sicer: 1) cela dnevnica — za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur z odbitkom 30 odstotkov, če delavec ne prenoči zunaj; 2) pol dnevnice.— za ostanek časa od 8 do 12 ur; če je delavec ta čas potoval ponoči med 22. in 6. uro, pa za ostanek časa od 6 do 8 ur. Cela dnevnica se obračunava tudi za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 24 ur, pol dnevnice pa za službeno potovanje, ki traja skupaj 8 do 12 ur. Če je delavcu za prenočišče in hrano določeno pavšalno povračilo, se tudi v tem primeru prizna organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je določeno v njegovem pravilniku, vendar največ 4.000 dinarjev na dan za dneve, ki jih delavec prebije na službenem potovanju. 6. člen Za osebni prevoz delavca na službeno potovanje se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi, in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prometno sredstvo, s katerim delavec potuje. , , Vrsto in razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju, ter druge prevozne pogoje določi organ v pravilniku. če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za o-sebni prevoz največ po 40 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 7. člen Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo za posameznega delavca 1.000 dinarjev na mesec, se priznavajo organu med materialne stroške v višini in. ob pogojih, kot je to predpisano v njegovem pravilniku. III. POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE 8. člen Za ločeno življenje po tem odloku gre kadar delavec, ki preživlja družino v novem kraju zaposlitve, ni mogel dobiti stanovanja zase m za svojo družino, če je njegovo predhodno prcbtvahšče izven občin Koper Izoia m Piran. 9. člen Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so dolpčeni v njegovem pravilniku vendar največ do višine 25.000 dinarjev me sečno. ** 10. čien Pnvracrio rz 9. člena tega odloka se prizn-organu med materialne stroške od dneva kt se delavec zglasi na delo, pa do preteka me St. 8 — Koper. 24. julija 1935 seca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo , stanovanje. IV. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV H. člen Med materialne stroške se priznavajo organu izdatki za povračilo selitvenih stroškov- 1) za delavca, ki je prt njem sprejet na delo v kraju izven njegovega stalnega pre-bivališča in izven stainega prebivališča nieso-ve družine; 2) za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha lelpvno razmerje in se preseli v drus kraj; 3) za družino umrlega delavca, če se nm. seli v drug kraj. Povračilo stroškov za osebe iz 2. in 3 točke tega člena se prizna organu, pri kate! rem so bili delavci na deiu. med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen oziroma če se družina preseli v enem letti od delavčeve smrti. 12. člen Povračilo selitvenih stroškov, k: sc prizna organu med materialne stroške, je enako dejanskim stroškom za pakiranje in prevoz pohištva in stroškom za prevoz, prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi. Na relacijah, na katerih je javni promet, se priznajo organu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najnizji tarifi, ki je predpisana za prevoz po železnici ati z iadjo. 13. člen Izdatki za povračilo za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvi se priznajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službeno potovanje delavca: pri tem se prizna za družinske člane 50 odštolkov dnevnice, ki se prizna za delavca . Z družinskimi člani so mišljene po tem odloku osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po veljavnih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini uslužbencev organov občinske skupščine Izola (Uradni glasnik okraja Koper, ŠE 17/63). 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 0Ì0-3/65. Izola, 29. junija 1965. Predsednik Viktor Korenčan, !. r. Na podlagi 2. in 11. člena splošnega zakona o samoupravljanju delovnih ljùdi v upravnih organih (Uradni list SFRJ. št. 46/64) je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. [junija 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI UPRAVNIH ORGANOV ZA EN ORGAN L člen Zaradi enotne izvedbe in uresničitve samoupravljanja delovnih 1 indi v upravnih organih sc določi, da veljajo vsi upravni organi skupščine občine Izoia za en organ. St. 8 — Koper. 24. julija 1965 «URADNI GLASNIK Str. 67 2. člen Doiočba prejšnjega člena vetja samo gtede urejevanja notranjih odnosov, finančnega načrta organa in uvetjavitve samoupravih aktov delovne skupnosti. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010-2/65. Izola, 29. junija 1965. Predsednik Viktor Korenčan, 1. r. Na podlagi 3. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50) in 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 24/52), je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. maja 1965 sprejela ODLOK O PREIMENOVANJU INDUSTRIJSKE ULICE V IZOLI V ULICO PREKOMORSKIH BRIGAD _ 1. Preimenuje se Industrijska ulica v Izoli v .ULICO PREKOMORSKIH BRIGAD«. 2. Odlok izvede odsek za notranje zadeve skupščine občine Izola. 3. Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem glasniku. št.: 015-2/65. Izola, 25. maja 1965. Predsednik Viktor Korenčan, I. r. OBČtNA KOPER Na podlagi L člena uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16/58, 39/58 in Uradni list SFRJ, št. 41/63), 3., 4. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1965 sprejela ODLOK O UPRAVLJANJU IN UPORABI KANALIZACIJE NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. člen Javna kanalizacija v občini Koper (v nadaljnjem besedilu "javna kanalizacija«) so vsi cevovodi, kanali, črpalne in čistilne naprave, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in meteornih vod iz spojnih kanalov na mestnem zemljišču. Za mestno zemljišče se šteje zemljišče, določeno v 2. členu odloka o urejanju mestnega zemljišča (Uradni glasnik okraja Koper, st. 13/63 in 18/63) in druga zemljišča, določena z ureditvenimi načrti. 2. Člen Spojni kanali povezujejo kanalizacijske napeljave v stavbah in drugih objektih z javno kanalizacijo. Praviloma imajo stavbe ali drugi obiekti na eni stavbni parceli en spojni kanal, če tah-tevajo prilike pa izjemoma tudi več. če je smotrno, se zgradi skupen spojni kanal za več stavbnih parcel. 3. člen Javna kanalizacija je družbena lastnina, katero upravlja, vzdržuje in obnavlja komunalno podjetje Komunalni servis Koper. Spojni kanali do priključka na javno kanalizacijo in kanalizacijske napeljave v stavbah in drugih objektih pripadajo lastnikom stavb in drugih objektov oziroma imetnikom pravice uporabe na stavbah in drugih objektih. 4. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima prostore v stavbah ali drugih objektih spojene posredno ali neposredno z javno kanalizacijo. 5. člen Nove stavbe in druge objekte, pri katerih je potrebno odvajati odplake, fekalije in meteorne vode in ki leže na območju, kjer je položena javna kanalizacija, je treba priključiti na javno kanalizacijo pred izdajo uporabnega dovoljenja. Vse stavbe in druge objekte, pri katerih je potrebno odvajati odplake, fekalije in meteorne vode, ki so bile zgrajene, predno je bila do njih speljana javna kanalizacija, ie treba priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključek spojnega kanala. Na območju, kjer je položena javna kanalizacija, ni dovoljeno postavljati greznice. 6. člen Za položitev nove javne kanalizacije ter za podaljšanje in rekonstrukcijo obstoječe javne kanalizacije je potrebno soglasje sveta za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper. 7. člen Komunalno podjetje Komunalni servis Koper mora poskrbeti, da se javna kanalizacija podaljša do stavb in objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, če so zagotovljena potrebna sredstva. Tako zgrajena javna kanalizacija je družbena lastnina . 8. člen Za ureditev in spremembo priključka spojnega kanala na javno kanalizacijo mora dati soglasje komunalno podjetje Komunalni servis Koper. Komunalno podjetje Komunalni servis Koper nadzoruje dela pri ureditvi in spremembi priključkov, če se dela opravljajo nepravilno ali v nasprotju z danim soglasjem, mora Komunalni servis Koper poskrbeti, da se nepravilnosti odpravljajo na stroške posameznih investitorjev. 9. člen Organi upravljanja in lastniki spojnih kanalov morajo vzdrževati spojne kanale. Komunalno podjetje Komunalni servis Koper nadzira stanje spojnih kanalov in njihovo vzdrževanje, če na njih ugotovi poškodbe ali napake, opozori organe upravljanja in lastnike, da morajo pomanjkljivosti v določenem roku odpraviti, če organi upravljanja in lastniki pomanjkljivosti v postavljenem roku ne popravijo, sme to storiti Komunalni servis na njihove stroške. 10. člen Za uporabo javne kanalizacije se nabira kanalska pristojbina: ..... 1. pri vseh stavbah in drugih objektm, prt katerih je potrebno odvajati odplake, fekali- je in meteorne vode in ki leže na območju, kjer je položena javna kanalizacija, ne glede na to, ali so priključeni na javno kanalizacijo ali ne; 2. pri vseh stavbah in drugih objektih, pri katerih je bilo ob izdaji gradbenega dovoljenja predpisano, da morajo imeti priključek na javno kanalizacijo. 11. člen Kanalsko pristojbino plačujejo uporabniki prostorov v stavbah in drugih objektih, določenih v 10. Členu tega odloka. 12. člen Kanalska pristojbina se plačuje po količini porabljene vode iz Rižanskega vodovoda Koper. Višino pristojbine določi svet za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper. 13. člen Kanalsko pristojbino pobira Rižanski vodovod v Kopru istočasno z vodarino in jo odvaja komunalnemu podjetju Komunalni servis Koper po opravljenem obračunu za pretekli mesec. 14. člen Za priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se plača pristojbina, ki jo določi svet za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper. 15. Člen Pristojbine iz 14. člena tega odloka se plačajo komunalnemu podjetju Komunalni servis Koper ob izdaji soglasja po prvem odstavku 8. člena tega odloka. Za objekte, ki bodo ob uveljavitvi tega odloka v gradnji ali ki še ne bodo naseljeni, se plača pristojbina pred vselitvijo. 16. člen . Brez soglasja komunalnega podjetja Komunalni servis Koper ni dovoljeno priključiti kanalizacijskih napeljav iz sosednjih stavb in drugih*objektov na obstoječe spojne kanale. 17. člen Zbrana sredstva iz pristojbin za uporabo javne kanalizacije in za priključke na javno kanalizacijo vodi Komunalni servis Koper na posebnem računu. Zbrana sredstva uporab lja za vzdrževanje in rekonstrukcije kanalizacije, za gradnjo nove kanalizacije in za na" črtovanje kanalizacije. 18. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: — kdor poškoduje javno kanalizacijo ali spojni kanal; — kdor v predpisanem roku ne priključi stavb in drugih objektov na javno kanalizacijo (prvi in drugi odstavek 5. člena); — kdor postavi greznico na območju, kjer greznice niso dovoljene (tretji odstavek 5. člena); — kdor uredi ali spremeni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo brez spglasja komunalnega podjetja Komunalni servis Koper (8. člen); — kdor ne vzdržuje spojnega kanala (prvi odstavek 9. člena); — kdor ne odpravi pomanjkljivosti na spojnih kanalih, kljub opozorilu (drugi odstavek 9. člena); — kdor dovoli priključiti kanalizacijske napeljave iz sosednjih stavb in drugih objektov na obstoječ spojni kanal brez soglasja komunalnega podjetja Komunalni servis Koper (16. čien). Str. 6)! .URADNI GLASNIK. St. 8 — Koper. 24 julija 1965 Pravna oseba se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev odgovorna oseba v tej pravni osebi pa z dinamo kaznijo do 20.000 dinarjev. 19. člen Z dnem, kò začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi kanalske pristojbine (Uradni vestnik okraja Koper, št. 12/61 in Uradni glasnik okraja Koper, št. 5/63). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe odloka o določitvi kanalske pristojbine o višini pristojbin uporabljajo, dokler ne bo višina pristojbine določena po 12. členu tega odloka. 20 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. ^ St.: 352-8/65. Koper, 28. junija 1965. Predsednik Dušan Barbič, 1. r. Na podlagi 119. člena statuta občine Koper. 1. člena uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16/58, 39/58 in U-radni list SFRJ, št. 41/63) in 3., 4. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1965 sprejela ODLOK O ZBIRANJU, ODVAŽANJU IN ODLAGANJU SMETI IN ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. člen Na območju mesta Koper in na območju naselij Ankaran in Spodnje Škofije se morajo smeti in odpadki iz gospodinjstev, poslovnih prostorov, cest, ulic in javnih prostorov ter iz drugih virov zbirati, odvažati ter odlagati na določenem odlagališču. 2. člen Smeti in odpadki po tem odloku so: 1. smeti in bdpadki, ki nastanejo v gospodinjstvih in poslovnih prostorih, in sicer: — smeti, pepel in saje; — odpadne pločevinke, zdrobljen porcelan in steklo, steklenice, kovinski in tekstilni odpadki, odpadni papir in podobno; 2. blato in odpadki na cestah, ulicah in javnih prostorih; 3. odpadni material, in sicer: — razbita opeka, ostanki ometa in drugi odpadki, ki nastajajo ob popravilu zgradb, kanalizacije, vodovodnih priključkov, električnih vodov, itd; — odpadni premog, odpadki pri vskladiš-čenju ter žaganju drv in podobno; — odpadki pri proizvodnji. 3. čien Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo odiagti smeti in odpadke, navedene v L točki 2. člena tega odloka, v tipizirane posode — smetnjake. Stanovanjske hiše in poslovni prostori morajo imeti primerno število smetnjakov, da lahko sprejmejo vse smeti in odpadke iz hiše oziroma poslovnih prostorov v času od enega do drugega praznjenja smetnjakov. Smetnjaki se nameste v hiši v prostoru, ki je zlahka dosegljiv z dostopne poti ali na primernem in lahko dostopnem mestu ob hiši. V smetnjake ni dovoljeno odlagati pomije in mrhovino. / 4. člen ' Stanovanjske hiše v družbeni lastnini, lastniki hiš v lastnini občanov in uporabniki poslovnih prostorov si morajo priskrbeti smetnjake v roku 60 dni po uveljavitvi tega odtoka. Pri novih stavbah je treba nabaviti smetnjake pred vselitvijo. 5. člen Na cestah, ulicah in drugih javnih prostorih postavi košarice za odpadke na primernih mestih komunalno podjetje Komunalni servis Koper. 6. člen Smeti in odpadke iz 1. točke 2. člena tega odloka odvaža iz smetnjakov komunalno podjetje Komunalni servis Koper. Smetnjake je treba prazniti na območju mesta Koper vsak delavnik, na območju naselij Ankaran in Spodnje Škofije pa najmanj trikrat na teden. Ce si neposredno sledita dva dela prosta dneva, je treba odpeljati smeti in odpadke iz smetnjakov na drugi dela prosti dan. Pri odvozu je treba počistiti tudi prostor, S katerega se odnašajo smeti in odpadki. 7. člen Mestne ceste, ulice in javne prostore sna-ži ter z njih odvaža blato, smeti in odpadke komunalno podjetje Komunalni servis Koper. 8. člen Za odvažanje smeti in odpadkov iz 3. točke 2. čicna tega odloka morajo poskrbeti u-porabniki prostorov, v katerih nastanejo smeti in odpadki. Poskrbeti morajo tudi, da se počisti prostor, s katerega odvažajo smeti in odpadke, v roku 48 ur, ko se smeti in odpadki pojavijo na javnih prostorih. Ce tisti, ki je dolžan odpeljati smeti in odpadke in počistiti prostore, tega ne stori, opravi to delo na njegove stroške komunalno podjetje Komunalni servis Koper. 9. člen Smeti in odpadki se odvažajo v zaprtih ali pokritih vozilih. 10. člen Smeti in odpadki se morajo odlagati samo na javna odlagališča. Javno odlagališče je na Bonifiki pri Ser-minu na vzhodni strani pare. št. 5644/1 in 5645 k. o. Bertoki. Javno odlagališče upravlja komunalno podjetje Komunalni servis Koper. Za smeti in odpadke iz 3. točke 2. člena tega odloka lahko Komunalni servis Koper določi posebno odlagališče v soglasju s svetom za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper. Stroške za vzdrževanje teh odlagališč nosijo tisti, ki na njih odlagajo smeti in odpadke. 11. člen Pristojbine za storitve komunalnega podjetja Komunalni servis Koper za zbiranje, nakiadanje, odvažanje in odlaganje smeti ter za vzdrževanje posebnih odlagališč odloči svet za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Koper. Pristojbine plačujejo: 1. za smeti in odpadke iz 1. točke 2. člena tega odloka: a) stanovanjske hiše v družbeni lastnini za uporabnike stanovanjskih prostorov; b) iastniki stanovanjskih in poslovnih prostorov v lastnini občanov, ki jih sami u-porabljajo ali jih oddajo v najem; c) podjetja, zavodi, ustanove in druge organizacije za poslovne prostore, ki jih uporabljajo; 2. za smeti in odpadke iz 2. točke 2. člena tega odloka: a) za smeti, ki nastanejo s prevozom zem- lje, gradbenega materiala in drugih odpadkov pri gradnjah in adaptacijah, izvajalci gradbenih del; ^ . b) za smeti in odpadke, ki nastanejo pri prevozu tovorov iz skladišč in objektov na neurejenih zemljiščih, delovne organizacije, ki upravljajo ta skladišča in objekte; 3. za smeti in odpadke iz 3. točke 2. člena tega odloka, katere je pospravilo komunalno podjetje Komunalni servis Koper, uporabniki prostorov, ki bi morali sicer poskrbeti za odvoz smeti in odpadkov po 8. členu tega odloka; 4. za vzdrževanje posebnih odlagališč tisti, ki na njih odiagajo smeti in odpadke. 12. člen Vozniki cesnih vozil morajo pred vstopom na cesto z gradbišč ter skiadišč in objektov na neurejenih zemljiščih oprati kolesa in gume vozil. 13. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: — kdor ne odlaga smeti in odpadkov, ki so navedeni v I. točki 2. člena tega odloka v smetnjake (prvi odstavek 3. člena): — kdor odlaga pomije in mrhovino v smetnjake (četrti odstavek 3. člena); — kdor si ne preskrbi smetnjakov v postavljenem roku (4. člen); — kdor ne spere koles in gum, predno pripelje, vozilo na cesto iz gradbišč ter iz skladišč in objektov na neurejenih zemljiščih (12. člen); — kdor odlaga smeti in odpadke na ceste, ki niso določene za javna ali posebna odlagališča (10. člen). Pravna oseba se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev, odgovorna oseba v tej pravni osebi pa z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. 4 14. člen Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija: — če ne snaži cest, ulic in javnih prostorov in ne odvaža blaga, smeti in odpadkov (7. člen); — če ne odvaža redno odpadkov in smeti iz smetnjakov (6. člen); — če odloži smeti in odpadke na mestu, ki ni določeno za javno ali posebno odlagališče. Za ta prekršek se kaznuje odgovorna oseba v delovni organizaciji z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. / 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov ter o uporabi javnih odlagališč na območju mesta Koper in okolice (Uradni vestnik okraja Koper, št. 11/61 in 13/62). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se tarife, ki so bile določene po določbah 9. člena odloka o obveznem zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov ter o uporabi javnih odlagališč na območju mesta Koper in okolice uporabljajo, dokler ne bodo predpisane nove tarife po določbah 11. člena tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 352-7/65. Koper, 28. junija 1965. Predsednik Dušan Barbič, Lr. gt. j —. Koper. 24. julija 1965 .URADNI GLASNIK* Str. M Na pudiagt 7. fletta zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni Ust FLRJ, it. 8/61 in 13/63 ter Uradni list SFRJ. it, 15/65) in 119, člena s ta (uta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija sprejela ODLOK 0 OBRESTNI MERI ZA OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA DOLOČENIH DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI KOPER L člen Gospodarske organizacije plačujejo obresti od tistih sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost in za dejavnost storitvene obrti, po naslednjih obrestnih merah: — dejavnost distribucije električne energije in javne razsvetljave 1 % — druge komunalne dejavnosti 2 % — dejavnosti storitvene obrti 2 % 2- člen Sredstva od obresti, obračunana po prvem členu tega odloka, vlagajo gospodarske organizacije v svoj poslovni sklati in jih lahko koristijo založbe v obratna sredstva ali pa za osnovna sredstva komunalnih dejavnosti oziroma dejavnosti storitvenih obrti, 3. Člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij z območja občine Koper za ieto 1962 (Uradni vestnik okraja Koper, št. 6/62 in Uradni glasnik okraja Koper. št. 8/63 in 5/64). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. SL: 426-19/65. Koper, 28. junija 1965. Predsednik Dušan Barbič, L r. Na podiagi 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (U radiu list SFRJ. št. J4/65), 7b člena temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni iist FLRJ, št. 16/60 in Uradni list SFRJ, št. 10/65), 50. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1965 sprejela ODLOK O PRODAJI TAKSNIH IN DAVČNIH VREDNOTNIC L člen Taksne in davčne vrednotnice smejo prodajati na drobno: , a) podjetje -Tobak« Ljubljana, b) ČZF ^Primorski tisk* Koper, c) podjetje za PTT promet Koper. 2. člen Pooblaščeni prodajalci na drobno smejo nabavljati taksne in davčne vrednotnice samo pri pristojni službi družbenega knjigovodstva, ki ie določena za njihovo distribu-cijo. Pooblaščeni prodajalci na drobno imajo pravico do 5 % provizije od vrednosti prodanih vrednotnic. 3. člen Prodajalci iz L člena tega odloka se morajo vpisati pri oddelku za finance skupščine občine Koper, ki jim o tem izda potrdilo. Z vpisom postanejo pooblaščeni prodajalci taksnih in davčnih vrednotnic na drobno na območju občine Koper. 4. člen Pooblaščeni prodajalci morajo imeti vedno na zalogi potrebno količino taksnih in davčnih vrednotnic in jih hraniti na način, ki je predpisan za hrambo denarja. 5. člen Glede izločitve iz prometa, zamenjave vrednotnic in podobno se smiselno uporabljajo določbe zveznih predpisov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 42L865 3/65. Koper, 28. junija 1965. \ Predsednik Dušan Barbič, I. r. Na podlagi 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS. it. 11/63 in 4/65) je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora dne 10. julija Ì965 sprejela ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINSKI ZBOR L člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Koper: a) v 1 volilni enoti, ki obsega Nabrežje Jugoslovanske mornarice, Nabrežje Patricea Lumumbe, Planinčevo. Resljevo in Glagol j a-ško ulico in Muzejski trg, b) v 25. volilni enoti, ki obsega naselja Marezige, Montinjan, Truške, Trsck, Boča ji, Kozloviči, Lopar. 2. člen Nadomestne volitve bodo v nedeljo, dne 12. septembra 1965. 3. člen Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem gtasniku, objavi pa se tu di na oglasnih deskah v 1. in 25. volilni enott. SL: 02&31/65. Koper, 10. julija 1965. ^ Predsednik Dušan Barbič, 1. r. Na podlagi 16. in 18- člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) m 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1965 sprejela ODLOK O UREDITVENEM IN ZAZIDALNEM NAČRTU ZA DEKANI 1. člen Sprejme se ureditveni in zazidalni načrt za Dekani, ki ga je izdelala projektivna or-eanizacija ^Invest-biro« Koper (odgovorni projektant ing. arh. Marjan Petkovšek) v aprilu 1964 št. 269/1-20. in ki je bil v javni razpravi v Dekanih od 15. avgusta 1964 do 15. septem- bra 1964, javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Koper od 15. avgusta 1964 do 15. novembra 1964 in obravnavan na zboru volivcev v Dekanih dne 18. septembra 1964. 2. člen Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 35D4/64. Koper, 10. julija 1965. Predsednik Dušan Barbič, ! r Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) in drugega odstavka 5. točke navodila za izdelavo urbanističnega projekta (Uradni list SRS, št. 1/65) je skupščina občine Koper v soglasju s skupščino občine Izola št. 350-1/65 z dne 3. junija 1965 in skupščino občine Piran Št. 350-4/65 z dne 29. aprila 1965 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1965 sprejela SKLEP O DOLOČITVI VPLIVNIH OBMOČIJ V OBČINAH KOPER, IZOLA IN PIRAN IN O ROKIH ZA IZDELAVO URBANISTIČNIH PROJEKTOV 1. S tem sklepom določajo občine Koper, Izola in Piran vplivna območja za vsa osrednja naselja slovenskega obalnega območja z namenom, da se zagotovijo pogoji za skladen razvoj gospodarstva in urbanizacije na teh območjih, upoštevajoč regionalna izhodišča in potrebe medobčinskega prostornega urejanja. * 2. Regionalna izhodišča za družbeno ekonom ski razvoj naselij v prizadetih občinah, kakor tudi vplivi medsebojne gravitacije naselij se kažejo zlasti v tem: 1. v znatni delovni migraciji iz občine Piran in občine Izola v občino Koper, kakor tudi v nasprotno smer. Računati je, da se bo zaradi specializacije zaposlitve dnevna delovna migracija še povečala; 2. sorazmerno kratek obalni pas terja u sklajeno urbanizacijo in namensko razčlenitev skupnega prostora. Ta se naj v bodoče razvija v močan obmorski prometni coning (luka in železnica), v turistični coning (južno od Izole, na odseku Ankarana, Debelega rtiča, na območju Pirana, Lucije — Portoroža in Strunjana) ter v industrijski coning (za specialne industrijske smeri kot so: ladjedelnica, živilska industrija s predelavo rib in zelenjave, lahka predelovalna industrija v prosti carinski coni in težja industrija na bazi uvoženih surovin); 3. obalno območje je navezano na skupne komunalne službe, v prvi vrsti na skupni vo-dvod, delno na kanalizacijski sistem s čistilnimi napravami, na enotno napajanje z e-lektrično energijo in na medmestni promet, ki se bo v bodoče še znatno povečal; 4. medobčinsko prostorsko urejanje terja tudi bodoča magistrala obalne ceste in bodoča avtocesta, smotrno urejanje turističnih centrov, varstvo krajinske podobe in kulturnih spomenikov, razporeditev specializirane kmetijske proizvodnje ter urejanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti, kot so: osrednja bolnica, srednje in visoko šolstvo, trgovinska specializacija in podobno. 3. V občinah Koper, Izola in Piran se določijo vplivna območja za osrednja naselja Koper, Izola in Piran v skladu z dokumenta- Str. 70 *URADNI GLASNIK« St. 8 — Koper. 24. julija 1965 cijo k temu sklepu. Za meje vplivnih območij se štejejo meje prizadetih občin. Za osrednja naselja in za pomembnejša naselja v vplivnih območjih se izdelajo urbanistični projekti, in sicer: 1. urbanistični program za osrednja naselja Koper, Izola in Piran; 2. ureditveni načrt za nasleja: Koper, Izola, Piran, Ankaran, Portorož, Lucija, Seča, Fjesa in Strunjan; 3. zazidalni načrt po določbah 36. člena navodila za izdelavo urbanističnega projekta za naselja, ki so pomembna za kmetijsko proizvodnjo oziroma za naselja, ki predstavljajo dopolnilno stanovanjsko naselje osrednjih naselij (Hrvatini, Dekani, Šmarje, Sečovlje in druga naselja); 4. zazidalni načrt in dokumentacijo za zavarovanje in ustrezno ureditev etnografsko pomembnih naseiij Hrastovlje in Padna. 4. Sedanji gradbeni okoliši ne odgovarjajo več za stanovanjsko in investicijsko izgradnjo, zato je treba obseg zazidalnih zemljišč in njihovo perspektivno ureditev na novo določiti z urbanističnim programom. 5. Pri izdelavi urbanističnih projektov sc naj upoštevajo, giede na medobčinske potrebe iz 2. točke tega sklepa, naslednja izhodišča: a) pri določanju coningov za stanovanja in za gospodarske potrebe naj se računa s porastom števila prebivalcev za dobo 30 let, izhajajoč iz tele okvirne demografske prognoze: d) objekte za zdravstvo in socialno varstvo (zdravstveni domovi, vgojno varstvene ustanove) bo treba zagotoviti vsem večjim naseljem. Pri tem je upoštevati, da bo osrednja splošna bolnica v Kopru, ortopedska pa v Valdoltri; e) kot turistične centre in postojanke je treba proučiti naslednja območja: Lazaret, Konvcnt Ankaran, Žusterno, Koper, dolino Riiane, Socerb, Izolo, Simonov zaliv. Dvore nad Izolo (Kaštalir), Piran, Pacug, Strunjan, Portorož in Sečo. Prouči se naj možnosti lokacije turističnega centra za miadino; f) objekti spomeniškega varstva in pokrajinsko varstvo: Za spomeniško zavarovane objekte in zavarovana pokrajinska območja je treba šteti: 1. stara historična jedra v Kopru, Izoli in Piranu s ceio vrsto spomenikov arhitekture in urbanizma, ki so vezani na posamezne objekte oziroma mestne dele; 2. staro rimsko pristanišče Haliaetum v Simonovem zalivu; 3. grad Socerb; 4. parke, nasade, gozdne in druge zelene površine; 5. etnografsko značilne posamezne tipične istrske hiše v notranjosti; 6. arheološka območja Grubelico na pobočju hriba pod naselji Slami in Vuki; 7. Hrastovlje, Padno, etnografsko pomembni naselji iz 4. točke 3. člena, V urbanističnem programu naj se posveti posebno pozornost varstvu kulturnih spomenikov, historičnih mestnih jeder in pokrajinskemu varstvu, zlasti pa v sodelovanju z organi spomeniškega varstva prouči možnost, da se zavarovani objekti vključijo v splošne urbanske funkcije naselij; Naselje Sedanje število prebivalcev Naravni prirast. <* v 30 letih Priselitev Priselitev °sta"h (del sedanje E^ar. -'s-'*' in terc. dej.) Bodoče število prebivalcev Koper 13.375 5.600 5.000 16.000 40.000 Ankaran 995 400 — 600 2.000 Dekani 1.025 400 200 1.400 3.000 Izola Piran—Strunjan- , 7.290 3.700 1.000 2.000 14.000 Portorož 6.229 2.800 — 1.000 10.000 Lucija—Seča 3.298 1.400 — - 1.300 6.000 Za pričakovano Število prebivalcev bo treba zagotoviti teie površine: '/ Naselje Površina Predvidena Bodoče v ha gostota naseljenosti število prebivalcev Koper z naselji 270 150 preb/ha 40.000 Ankaran 30 70 preb/ha 2.000 Dekani 40 80 preb/ha 3.000 Izola z naselji 80 190 preb/ha 14.000 Piran z naselji 70 140 preb/ha 10.000 Portorož—Luci j a —Seča 35 170 preb/ha 6.000 b) za industrijski coning obainega območja bo potrebnih okoli 500 ha površine; c) urbanistični program naj predvidi generalo oskrbo prebivalstva v osrednjih naseljih Koper, Izoia in Piran, ter osnovno preskrbo v ostalih naseljih; č) objekti za šolstvo, prosveto, kulturo in teiesno vzgojo: L na osnovi demografskih analiz in prognoz bo treba predvideti objekte za osnovno šolstvo v večjih naseljih, kot so: Koper, šmar-je. Dekani, Hrvatini, Škofije, Valdoltra, Izola, Piran, Portorož itd.; ^ poleg tega je treba računati s sedanjim, strokovnim in višjim šolstvom, kot so: gimnazije, ekonomsko-administrativni center, tehnične šole. gostinski šolski center, pomorska šola itd.; 3. osrednjim mestom se naj zagotovi odgovarjajoče število kulturnih ustanov in teles-covzgojnih objektov; g) za melioracijo so predvidena naslednja območja: 1. izsušitev štanjolskega zaliva; 2. regulacija Ri Žane in Badaševice (v spodnjem toku); 3. izsušitev soiin v Strunjanu, Luciji in Sečovljah; h) prometno omrežje; V urbanističnem programu je treba predvideti: 1. dograditev koprske iuke (operativna obala, lukobran in ostali objekti); 2. izgradnjo železnice od Kopra do Prešnice s priključkom n& že obstoječo pro* go Divača — Pula v skupni izmeri ca. 4Ì km po že izdelanem projektu; 3. rekonstrukcijo glavne cestne arterije 11/310. ki poteka preko teritorija občine Koper, občine Izoia in občine Piran z giavni-mi odcepi IH/3309. Hl/3100 in HL'3001 z značajem turistične obaine ceste, katere trasa bo potekala približno od Črnega kaia do Ri-žane, preko Bivìa in hribov do nove projektirane bolnice za škocjanskim hribom, nato v smeri križišče Šmarje, pod Padno do kri-žišča Sečovlje in dalje proti Bujam in Puli. Ta cesta naj bi bila povezana z obalno cesto s priključki; 4. izgradnjo letališča v Sečovljah na površini izsušenih solin v predvideni skupni izmeri ca. 200 ha; i) omrežje komunalnih naprav: Ì. vodovod Dosedanji viri: za oskrbo s pitno vodo je pomemben edino izvir Rižane, nadaljnje količine vode pa so pridobljene z zajetjem izvirov Buiini ter z izgradnjo vodovoda Sečovlje — Portorož. S to vodo se oskrbuje vse obalno območje, )*azen višinski!: predelov Marezig, Šmarij in Dvorov, ki se oskrbujejo iz nezadostnih lokainih virov. Miijske hribe pa oskrbuje vodovod z italijanskega območja. Nujna je rekonstrukcija in asanacija starih vodovodnih naprav. Novi viri: raziskave o preskrbi z vodo narekujejo predvsem tri različne faze za rešitev postopne preskrbe obainega območja z zadostnimi količinami potrebne vode: __izgradnjo vodne akumulacije pod črnim kalom; — zajezitev izvira v Gradulah ob Mimi in izgradnjo vodovoda do Sečovelj; — zajetje kraškega ižvira Maini pri Pia-nini z izgradnjo cevovoda preko doline Pivke in Krasa do obalnega območja. Te variante se naj prouče, vsekakor pa se naj problem vodne oskrbe obalnega območja rešuje sporazumno s sodelovanjem Rižanskega in Istrskega vodovoda. Poleg vodovoda, ki oskrbuje predvsem urbanizirano obalno območje, bo treba žago-toviti zadostno količino vode z enotnim pri-kijučkom na obalni vodovod tudi za naselja v notranjosti, ker so to kmetijski predeli, ki glede na specifičen način proizvodnje potrebujejo precejšnje količine vode. De! tako imenovanega višinskega vodovoda je na območju občine Piran in občine Izola že zgrajen (nekatera naselja so že oskrbovana z Vodo, obstoja pa možnost, da se v kratkem času oskrbijo tudi druga), toda vsa zajetja imajo premajhno kapaciteto vode. Za naselja v notranjosti naj se prouči možnost izkoriščanja lokalnih virov. 2. kanalizacija: Kanalizacija na območju obalnih občin še ni urejena (iztoki v morje brez predhodnega čiščenja), kar ne odgovarja sanitarno tehničnim predpisom. Potrebna bo izgradnja novega kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav, in to: — predvidena izgradnja čistilne naprave pri *Rexuw z izlivom kanalizacije iz Kopra in Izole; — za Portorož, Lucijo, Fjeso in Piran izgradnja čistilne naprave v bližini ladjedelnice; — Strunjan naj bi ime! ztwadi konfigura-tivnih ovir pri izpeljavi kanalizacije do ladjedelnice lastno čistilno napravo in izliv v morje; — za ankaransko območje naj se predvidi lastna čistilna naprava z izlivom v Rižano; — v ostalih naseljih, predvsem pa v predvidenih živinorejskih centrih bi bilo potrebno urediti primeren način gnojišč z zgradnjo troprekatnih greznic. 3. električno omrežje: a) teritorij občine Koper, občine Izola in občine Piran prečkata več daljnovodov visoke napetosti z izhodiščem v RTP Divača, ki je eden izmed elektroprenosnih centrov v SR Sloveniji. Obalno območje napaja z električno energijo 110 KV daljnovod, ki poteka od RTP Divača preko RTP Koper v Istro; skoraj vzporedno poteka 35 KV daljnovod, od RTP Koper pa pet 10 KV vodov, od katerih se cepijo še manjši lokalni vodi; St. 8 — Koper, 24. julija 1965 URADNI GLASNIK^ Str. 7! ir b) predvideni razvoj tega območja, še posebej pa izgradnja industrijske cone, bosta zahtevata izgradnjo še enega HO aii 220 KV datjnovoda; c) prouči se naj možnost mikrolokacije za izgradnjo termuetektrarne na mazut, s priključenim inscenatorjem za smeti; č) glede tl a potrebe po generatorskem plinu (industrijska cona) bi bito morda smiselno izkoriščati za te namene visikokato-jični premog sečoveljskega rudnika; d j PTT omrežje zahteva dopolnitev av-\ tomatskih telefonskih central oziroma priključkov in položitev koaksialnega telefonskega kabla, Iti se bo predvidoma pri Kozini odcepi! od glavnega kabta Ljubljana — Trst za Koper. Prouči naj se potrebe po RTV napravah. Roki za izdelavo urbanističnih projektov so: Ì. urbanistični program za vplivna območja slovenske obale do 30, junija 1965; 2. za kontinuirano stanovansko izgradnjo v nespornih predelih stanovanjskih co-ningov, se naj izdelajo zazidalni načrti pred dokončanjem urbanističnih načrtov na padla-gi sprejetih osnovnih elementov urbanističnega programa (40. točka navodila za izdelavo urbanističnih projektov). 3. ureditveni načrt za naselja Koper, Izola, Piran, Lucijo, Portorož, Ankaran in Strunjan do 30. junija 1966; 4. zazidalni načrti se bodo izdelali po 2. Člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 2,421,1.16.000 dinarjev. Nerazpoicjena tekoča rezerva znaša 9,794,000 dinarjev, 3. člen Od dohodkov občine Nova Goricp iz L člena tega odloka pripada 1 odstotek rezervnemu skladu. 4. člen Svet za finance skupščine občine Nova Gorica je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačilo za izredne nepredvidene izdatke iz rezerve. O tem je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine Nova Gorica. 5. čien Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem deiu proračuna. 6. čien Ta odlok začne Veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št.: 4004/65-4. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in drugega odstavka 15. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK / O FINANČNEM NAČRTU POSEBNEGA RAČUNA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA LETO 1965 1. člen Sprejme se finančni načrt posebnega računa komunalnega prispevka za leto 1965, ki obsega: - dinarjev dohodke v znesku !66,054.000 — izdatke v znesku 166,054.000 2. čien Finančni načrt dohodkov in izdatkov posebnega računa komunalnega prispevka za leto 1963 je sestavni del tega odloka. 3- člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1965, št.: 400-7/654. potrebi na podlagi urbanističnih programov in ureditvenih načrtov; 5. osnovno urbanistično dokumentacijo (vplivna območja, urbanistični program in ureditveni načrt) izdela od občinskih skupščin Koper, Izola in Piran pooblaščeni zavod po medsebojnih pogodbah: 6. istočasno z izdelavo urbanistične dokumentacije bi bilo nujno izdelati študije za potek avtoceste, za industrijsko cono v Koprg, za luko Koper, za energesko oskrbo (nafta, para, plin, elektrika) in za vodovod. 7. Dokumentacija k sklepu o vplivnih območjih je sestavni del tega sklepa. 8. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. Sta 350-9/63. Koper, 2S. junija 1965. * Predsednik Dušan Barbič, 1- r. OBČINA NOVA GORICA Nova Gorica, 31. marca 1965. Nova Gorica, 31. marca 1965. Predsednik Jožko Štrukelj, L r. Predsednik Jožko štrukelj, 1 r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVA GORICA ZA LETO 1965 Vrsta ti ,. - dohodkov Dohodki Skupaj dinarjev št. glavnega Razpored dohodkov namena Skupaj dinarjev L Prispevki 1,435.400.000 01 Dejavnost šol 1,011,720.000 2. Davki 3S7.600.000 02 Kulturna prosvetna dejavnost 99.518.000 3. Takse 45,500 00-) 03 Socialno varstvo 257,450.000 4. Dohodki po posebnih predpisih 28,000.000 04 Zdravstveno varstvo 68,900.000 5. Dohodki organov in razni 05 Komunalna dejavnost 96,393.000 drugi dohodki 56,300.000 06 Delo državnih organov 426,939.000 7. Dopolnilna sredstva 474,320.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 70,000 000 8. Prenešena Sredstva 3,810.000 12 Dejavnost družbernh političnih organizacij in društev 83,860.000 13 Negospodarske investicije 1Ò6.000.000 14 Gospodarski posegi 92.529 JOD 15 Vlaganje v rezervni sklad 24,271.000 j ' 16 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 77,256.000 17 Gospodarske investicije 6.300 000 18 Nerazporejeni dohodki 9,794.000 Skupaj 2.430,930 000 - 2,430,930.000 Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in 43. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NOVA GORICA , ZA LETO 1965 '' ' ! ' 1. člen Proračunski dohodki proračuna občine Nova Gorica za leto 1965 znašajo skupno 2,430,930.000 dinarjev* FINANČNI NAČRT POSEBEGA RAČUNA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA LETO 1965 Znesek Predstolpec Stolpec 1. SREDSTVA dinarjev L Sredstva prenešena iz preteklega leta na žtro računu 27,054.000 2. Dotok sredstev v tekočem letu 139.O0C.000 5. Od drugih organizacij in občanov 139,000.000 15. Vsega sredstev 166,051.000 11. RAZPOREDITEV SREDSTEV 19. Investicijski izdatki, brez obveznosti vra- Čanja 162,554.000 162,554.000 20. Investicijski izdatki naravnost iz sklada 3,500.000 33. Drugi izdatki - 35. Drugi izdatki 3,500.000 39, Vsega razporejena in nerazporejena sred- st va 166.054,000 Str. 71 "URADNE GLASNIK« St. 8 — Koper. 74. julija t%$ Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in drugega odstavita 15. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-poii-tičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, St. 31/64) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK O FINANČNEM NAČRTU POSEBNEGA RAČUNA PRODANIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1965 1. člen Sprejme se finančni načrt posebnega računa prodanih zemijišč za leto 1965. ki obsega;: dinarjev — dohodke v znesku 10.380.000 — izdatke v znesku 10,380.000 2. člen Finančni načrt dohodkov in izdatkov posebnega računa prodanih zemljišč za leto 1965 je sestavni dei tega odloka. 3. čien Ta odlok začne veljati nasiednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1, januarja 1965. St.: 400-8/65-4. Nova Gotica, 31. marca 1965. Predsednik Jožko Štrukelj, 1- r. 4. člen Za izvršitev tega odioka skrbi občinska volilna komisija. 5. čien --- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 013^/65-1. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, 1. r. Na podlagi 99. Člena statuta občine Nova Gorica ter 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63 in 4/65) je skupščina občine Nova Gorica, na seji zbora de-iovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Nova Gorica za voiilno enoto št. 36 — skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih, ki obsega: upravne organe skupščine občine Nova Gorica, orga- Na podlagi 99. Člena statuta občine Nova Gorica, 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, Št. 19/61, 6/62, 11/62 in 4/63) in doioči) V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25/62 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63, In Uradni list SFRJ, št. 18/63 , 20/63 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64 13/64, 24/64, 29/64 , 30/64, 31/64, 48/64, 50/64, 1/65, 9/65 in 12/65) je skupščina občine Nova Gorica na skupni .seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH TN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni giasnik okraja Koper, št. 13/64, 20/64 in 4/65) sc tarifa prometnega davka spremeni in dopoini, in sicer: 1) V 1. delu tarife se tarifna številka 8 spre-meni tako, da se glasi: va) pohištvo 5 % b) drugi proizvodi, od katerih se ne plačuje davek po zvezni tarifi prometnega davka ]o% 2) V IV. delu tarife se v opombi tarifne številke 2, na koncu določbe pod 8, pika nadomesti s podpičjem, nato pa dodasta doiočbi 9. in 10., ki se giasita: "9. od prometa zdravil; 10. od kmetijskih strojev In orodja.* FINANČNI NAČRT POSEBNEGA RAČUNA PRODANIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1965 Zap. Š, Opis Predstoipec Znesek Stolpec dinarjev L SREDSTVA 1. Sredstva prcnešena iz preteklega leta na žiro računu 2. Dotok sredstev v tekočem letu 51 Od drugih organizacij in občanov 15 Vsega sredstva H. RAZPOREDITEV SREDSTEV 17. Funkcionaini izdatki neposredno iz sklada 17—1 za nakup zemljišč in zgradb 17—2 prometni davek za odkup zemljišč 33. Drugi izdatki -35. Razni drugi izdatki 38. Ostanek sredstev 39. Vsega razporejena in nerazporejena sredstva \ 8,000.000 2.380.000 8,000.000 10.380.000 - - - - v-."!; 9,500.000 500.000 380.000 10,000.000 380.000 10,380.000 Na podiagi 99. člena statuta občine Nova Gorica ter 22. in 120. čiena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63 in 4/65) je skupščina občine Nova Gorica na seji občinskega zbora dne 15. junija 1965 sprejela ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINSKI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA L člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Nova Gorica za voli ino enoto št. 8, ki obsega naselja Ajševica, Rožna dolina in Stara gora. 2. člen Nadomestne volitve v občinski zbor za volilno enoto Št. 8 bodo v nedeljo, dne 11. julija 1"65. 3. člen Roki za votitna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in o-k rajnih skupščin računajo od razpisa voh te v, se računajo od 16. junija 1965. ne TNZ in ljudsko milico, Dopisništvo "Dela* Ljubljana — Nova Gorica, Dopisništvo RTV Ljubljana — Nova Gorica, Dopisništvo "Primorskih novic« Nova Gorica. 2. člen Nadomestne voiitve v zbor delovnih skupnosti za voiilno enoto št. 36 bodo 13. julija 1965. 3. člen Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o voiitvah odbornikov občinskih in- okrajnih skupščin, računajo od razpisa volitev, se računajo od 16. junija 1965. 4. člen Za izvršitev tega odloka skrbi občinska voliina komisija. 5. čien Ta odlok začne veljati nasledttji dan po objavi v Uradnem glasniku. št.: 013-8/ÉH. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, 1. r. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1965. št.: 010-13/62-1. Nova Gorica, 15. junija 1965. *'" Podpredsednlk '!!i .S Dimitrij Furlan, 1. r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejeta ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POVRAČILU STROŠKOV ODBORNIKOM. ČLANOM SVETOV IN KOMISIJ SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA L člen 6. člen odloka o povračilu stroškov odbornikom, čianom svetov in komisij skup-š "ie občine Nova Gorica (Uradni glasnik okraja Koper, št. 18/63) se spremeni tako, da se glasi: "Predsednikom svetov in komisij se zaradi sodelovanja pri pripravah za seje in udeležbe na raznih posvetih ter sestankih, ki so vezani z opravljanjem te dolžnosti, izplačuje nadomestilo za izgubljeni zaslužek v pavšalnem znesku, in sicer mesečno do 10.000 dinarjev. Odiočbo o tem izda predsednik občinske skupščine.« 2. člen Doda se 6. a člen, ki se glasi: "Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za izplačevanje nadomestil članom upravnih odborov občinski it sktadov in članom porav- nalnih svetew. Predsednikom upravnih odborov skladov se lahko prizna tudi pavšalno nadomestilo na podiagi 6. čiena tega odtoka.« St. 8 — Koper, 24. julija 1965 URADNI GLASNIK. Str. 73 3. člen Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 1142/651. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, 1. r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in prvega odstavka 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61, 14/63 in Uradni list SFRJ, št. 15/65) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI OBRESTNE MERE ZA OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA DOLOČENIH DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI NOVA GORICA L člen Gospodarske organizacije plačujejo obresti od tistih sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost in za dejavnost storitvene obrti, po naslednji obrestni meri: — distribucija električne energije in javna razsvetljava . 1 ?6 — druge komunalne dejavnosti 2 % — dejavnosti storitvene obrti 2 % 2. člen Sredstva od obresti, obračunana po 1. členu tega odloka, vložijo gospodarske organizacije v svoj poslovni sklad. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov za nekatere gospodarske organizacije na območju občine Nova Gorica (Uradno glasilo okraja Gorica, št. 11/61). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1965. St.: 420-20/65. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, 1. r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica, 12. člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ, št. 14/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave socialistične rebublike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRENOSU ZADEV IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA NA NJENE SVETE 1. člen V 5. točki 3. člena odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Nova Gorica na njene svete (Uradni glasnik okraja Koper, št. 10/64, 16/64 in 22/64) se za prvo alinco dodasta dve novi alinei, ki se glasita: dodeljevanje v uporabo gozdov in drugih zemljišč v družbeni lastnini v okviru: gozdno gospodarskega območja (drugi odstavek 5. Člena) — dodeljevanje posameznih gozdov izven sklenjenih gozdno gospodarskih enot,, ki so v družbeni lastnini (peti odstavek 5. člena).« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. Št.: 010^19/641. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, l.r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, uiic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50) je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ^ ODLOK O IMENU NOVE ULICE V MESTU NOVA GORICA !. člen Da bi ohranili spomin na prekomorske enote naše NOV, ki so bile sestavljene v večini iz Primorcev in v znak priznanja za njihovo junaško borbo, s katero so ogromno doprinesli k končni osvoboditvi Jugoslavije in dokončnemu uničenju fažizma, se bo ulica. ki bo v novem zazidalnem kompleksu (Solkan) povezovala cesto IX. korpusa preko ulice «Med ogradami« do "Partizanske ulice« imenovala "Ulica Prekomorskih brigad « ^ 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 01^22/62-5. Nova Gorica, 15. junija 1965. Podpredsednik Dimitrij Furlan, l.r. Na podlagi 99. in 199. člena statuta občine Nova Gorica in v soglasju z občinsko skupščino Ajdovščina št. 1111-5/64 z dne 23 septembra 1964 in občinsko skupščino Tolmin št. 039-1/65-2/! z dne 6. februarja 1965 je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA GORICA Odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata Gorica (Uradni glasnik okraja Koper, št. 20/64) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: ODLOK O USTANOVITVI MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA GORICA I. člen Ustanovi se Medobčinski inšpektorat kot medobčinska inšpekcijska služba za območje občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin z nazivom: "Medobčinski inšpektorat Gorica« s sedežem v Novi Gorici. 2. člen Medobčinski inšpektorat Gorica opravlja zadeve iz področja sanitarne, tržne, delovne, veterinarske, gradbene, kmetijske, gozdarske inšpekcije in drugih inšpekcij, ki spadajo po zakonu a!i drugih predpisih v pristojnost občin Ajdovščina in Nova Gorica. Za območje občine Tolmin opravlja medobčinski inšpektorat Gorica zadeve iz področja gradbene, urbanistične, elektroenergetske, delovne, cestne in vinarske inšpekcije. 3. člen Stroški poslovanja Medobčinskega inšpektorata gredo v breme proračunov občin Nova Gorica, Ajdovščina in Toimin. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje inšpektorata, se določi s pogodbo. 4. člen Medobčinski inšpektorat Gorica posluje v sestavu uprave skupščine občine Nova Gorica. Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določata svet delovne skupnosti in tajnik skupščine občine Nova Gorica. šefa inšpektorata in posamezne inšpektorje imenuje in razrešuje skupščina občine Nova Gorica v soglasju s skupščino občine Ajdovščina in Tolmin. 5. člen Šef inšpektorata je za delo inšpektorata odgovoren vsem trem občinskim skupščinam. 6. člen Morebitna druga razmerja se po potrebi uredijo s posebno pogodbo. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 021-6/64-1. Nova Gorica, 31. marca 1965. Predsednik Jožko štrukelj, l.r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. junija 1965 sprejela ' f SKLEP O DODELITVI DOMICILA I. PREKOMORSKI BRIGADI 1. I. Prekomorski brigadi, ki so jo sestavljal! pretežno borci z Goriškega se dodeljuje V občini Nova Gorica domicil. Brigadi, ki se je močno proslavila v bojih za osvoboditev naše domovine in zmago revolucije, se občani občine Nova Gorica na ta način skromno oddolžujejb. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasniku. St.: 9 1/6H. Nova Gorica, 15 junija 1965. Podpredsednik ^ Dimitrij Furlan, L r. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) in sklepa volivcev Avče z dne H. januarja 1965 je svet krajevne skupnosti Avče dne M. marca 1965 sprejel Str. 74 -URADNI GLASNIK* At. 8 — Koper, 24. julija !965 SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA NASELJE AVČE 1. V letu 1965 se uvede krajevni samoprispevek v denarju za obnovo pokopališča v Avčah. Krajevni samoprispevek po tem sklepu morajo opraviti družinske skupnosti z območja Avč. 2. Krajevni samoprispevek v denarju znaša na posamezno družino skupno 600 dinarjev. 3. Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev dcia, navedenega v 1. točki tega skiepa, znaša J00.000 dinarjev. 4. Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje iti izterjuje v skiadu z doiočiii zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, it. 37/64). 5. Dela iz 1. točke tega sktepa morajo biti dokončana najkasneje do 31. oktobra 1965. 6. Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namen, ki je naveden v 1. točki tega skiepa. Za izvršitev del pri obnovi pokopališča skrbi gradbeni odbor, ki zbira in razpolaga z denarnimi sredstvi, ki se stekajo za obnovo pokopaiiiča. 8 Krajevnega samoprispevka so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 tet, občani, ki so zaradi boiezni aii invalidnosti nesposobni za deio, mlajši miadoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 tet. Krajevnega samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki se preživljajo od socialnih podpor in Invalidnin in minimalnih pokojnin, ter začasno nezaposlen, ki sc preživljajo od oskrbnin, ki jim jih izplačuje zavod za zaposlovanje. 9. Ta skiep začne veljati naslednji dan po objavi j v Uradnem glasniku. Avče, 12. marca 1965. Predsednik Madon Ramilo, 1. r. URADNI POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IM DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, ki gp je skupščina občine Nova Gorica sprejeta dne 23, februarja 1965 in je bil objavljen v -Uradnem glasniku okraja Koper« St. 4'65, se ie pri prepisovanju vrinila pomota. Tretii odstavek 1. člena odtoka se pravilno glasi: -V IV. delu tarife se v tar. št. 3 stopnja 5 odstotka nadomesti s stopnjo 4 odštotka.* Iz skupščinske pisarne skupščine občine Nova Gorica OBČINA PIRAN Na podlagi 2. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52/64 in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKIH TAKSAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. člen - Prvi odstavek tarifne številke 5 v 3. členu odtoka o občinskih taksah na območju občine Piran (Uradni giasnik okraja Koper, št. 14/64) se spremeni in se glasi: -Za začasno bivanje v turističnih krajih od nočitve se določi naslednja taksa: dinarjev a) v glavni sezoni 200 b) izven sezone 120* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku in se uporablja od I. januarja 1965 dalje. St.: 010-5/65. Piran, 16. julija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, L r. Na podlagi 8., 9., 17. in 18. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) in 82. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ** ODLOK O POTRDITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA BELI KRIZ I. člen S tem odlokom se potrjuje zazidalni načrt Belega križa. št. 315/20 od marca 1965 z naslednjimi elementi: h) pregramski dei zazidalnega načrta b) tehnični del zazidalnega načrta 1. tehnično poročilo 2. gradbeni pravilnik 3. teritorialni okvir 4. grafična ponazoritev inventarizacije 5. arhitektonska zazidatna situacija 6. geodetska zazidalna situacija 7. hortikulturni in krasinski načrt ozelenitve 8. panoramni pregled 9. fotografija makete 10. predlog idejnega načrta tipskih projektov individualnih hiš 11. idejni projekt za ceste 12. idejni, projekt za kanalizacijo 13. idejni projekt za vodovod 14. idejni projekt nizko napetostnega kabelskega omrežja 15. idejni projekt telefonskega omrežja. 2. člen Skupščina občine Piran samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 3. člen Bistvene spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov odobrava skupščina občine Piran po istem postopku, kot je bii sprejet ta zazidalni načrt. Manjše spremembe načrta pa se obravnava po rednem iokacijskem no-stopku. * 4. člen ^ Nadzorstvo nad izvajanjem tega načrta in odtoka vrši medobčinska urbanistična inšpekcija in upravni organ skupščine občine Pi-ran, ki je pristojen za gradbene zadeve. 5. člen _ Ta odlok začne veljati osmi dati po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010-6/65. Piran, 16. julija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, ],r. ' Na podlagi 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16, julija 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI DELOVNEGA ČASA UPRAVNIH ORGANOV OBČINE PIRAN DELOVNI CAS 1. člen Delovni čas upravnih organov občine Piran traja, razen v mesecu juiiju in avgustu: a) vsak delovni dan, razen v sredo in soboto, od 7. do 14. ure; b) vsako sredo od 7. do 12. in od 15. do 18. ure; c) vsako soboto od 7. do 13. ure. 2, člen V mesecu juliju in avgustu traja delovni čas: a) vsak delovni dan, razen v sredo in soboto, od 6. do 13. ure; b) vsako sredo od 6. do 12. In od 16. do 18. ure; c) vsako soboto od 6. do 12. ure. SPREJEM STRANK 3. člen V okviru delovnega časa določenega v I. in 2. členu odloka, sprejemajo upravni organi stranke vsak ponedeljek, sredo in petek Od 9. do 12. ure. Upravni organi sprejemajo stranke tudi ob sredah popoldne od !5. do 18. ure (v mesecih julij in avgust od 16. do !8. ure). 4. člen ** Sprejemna pisarna sprejema stranke vsak delovni dan ves delovni čas. Matični urad in prijavno-odjavna služba sprejemata stranke vsak delovni dan od 9. do 12. ure in ob sredah še od 15. do 18. ure. 5. člen Izven v 3. in 4. čiena odioka navedenih dni in ur sprejemajo upravni organi stranke ' samo po naročilu ali v res nujnih primerih, ko je zaradi njihovih aii splošnih koristi ne-oblmdno potrebno opraviti neko opravilo še isti dan. 6. čien Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delovnega časa u-pravnih organov občinskega ljudskega odbora Pitan (Uradni vestnik okraja Koper, št. 12/60 in 12/61). St. 8 — Koper, 24 julija 1965 'URADNr GLASNIK- Str. 75 7, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010-3/65. Piran, 16, julija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, 1. r. Na podlagi 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na svečani seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25, junija 1965 sprejela ODLOK O PODELITVI DOMICILA I. LETALSKEMU PREKOMORSKEMU POLKU V OBČINI PIRAN 1. člen Skupščina občine Piran podeljuje I. letalskemu prekomorskemu polku domicilne pravice v občini Piran. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 204-2/65. Piran, 25, junija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, l.r. Na podlagi 3. člena 2akona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50), drugega odstavka 6, čiena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Uradi list LRS. št. 24/52) in na podlagi 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na svečani seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. junija 1965 sprejela ODLOK O IMENOVANJU TRGA V PORTOROŽU MED KAVARNO 'JADRAN-, LJUDSKIM DOMOM, DELIKATESO IN KAVARNO 'SUZANA. ZA .TRG PREKOMORSKIH BRIGAD. 1. Hen Trg med kavarno nJadran., Ljudskim domom, Delikateso in kavarno ^Suzana, v Portorožu se imenuje "Trg Prekomorskih brigad.. 2. Člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. At.: 015-2/65. Piran, 25. junija 1965. f Predsednik gl ; ' Ing. Zlato Pajk, L f. Na podlagi 6. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih zgradb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15/58) in R2, člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ' ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O RACIONALNEM PROJEKTIRANJU IN USMERJANJU GRADNJE STANOVAN IŠKIH HJÉ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. člen V odloku o racionalnem projektiranju in usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Piran (Uradni vestnik okraja Koper, št. 13/59) se drugi odstavek 3. člena spremeni in sc giasi: &Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čimvečja gostota prebivalcev na hektar. Površina enega stavbnega zemijišča na ravnem ali pretežno ravnem terenu v povprečju pravi!orna ne sme presegati: L za .gradnjo stanovanjskih hiš 500 m/ s tem, da naj večja parcela ne presega 600 m' 2. za gradnjo počitniških hiš 350 nV s tem, da največja parcela ne presega 450 m* Cc je zaradi terasaste konfiguracije terena in primerne ozelenitve potrebna večja površina od površine, določene v drugem odstavku tega člena, je možno odstopati v povprečju praviloma do površine: 1. za gradnjo stanovanjskih hiš do 700 m' s tem, da največja parcela ne presega 900 m* 2. za gradnjo počitniških hiš do 400 hV s tem, da največja parcela ne presega 500 nd O nujnosti preseganja povprečnih in največjih parcel iz drugega in tretjega odstavka tega člena odloča na predlog pristojnega u-pravnega organa svet za urbanizem in komunalne zadeve.. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010-4/65. Piran, 16. julija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, 1. r. Na podlagi 12. člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ. Št. 14/63) in 17. čtena zakona o izvedbi ustave SRS (U-radni list SRS, št. 10/63) je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PRENOSU NEKATERIH ZADEV IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE OBČINE PIRAN V PRISTOJNOST NJENIH SVETOV 1. člen 2. člen odloka o prenosu nekaterih zadev iz pristojnosti skupščine občine Piran v pristojnost njenih svetov (Uradni glasnik okraja Koper, št. 17/64 in 3/65) se dopolni tako, da se v I. točki dodasta dve novi točki, ki se glasita: 8. iz zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ. št. 52/64): — odločanje o zmanjšanju amortizacije stopenj oziroma o oprostitvi plačevanja a-mortizacije za gostinske in druge gospodarske in delovne organizacije za objekte, ki strežejo s hrano ali oddajajo sobe ter za počitniške domove, in sicer za Čas, ko ti objekti niso odprti ali je njihova kapaciteta občutno zmanjšana (2. člen). 9. iz zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61): — oproščanje plačevanja obresti od poslovnega sklada ali določanje obrestne mere za obresti od poslovnega sklada za komunalne gospodarske organizacije in gospodarske organizacije storitvenih obrti (7. člen). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010-1/65-1. Phan, 16. julija 1965. Predsednik Ing, Zlato Pajk, l.r. Na podiagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 20/65) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ODLOK O SAMOUPRAVLJANJU DELOVNIH LJUDI V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE PIRAN 1. člen Upravni organi občine Piran veljajo glede samoupravljanja, v smisiu 59. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, za en sam organ, če za posamezne otgane ni z zakonom drugače določeno. Pravice predstojnika občinskih upravnih organov v zvezi z uresničenjem samoupravljanja delovnih ljudi v teh organih izvršuje tajnik občinske skupščine. 2. Člen Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v občinskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom ter s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu. 3. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno: — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti; — sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti; s — dajejo svetu delovne skupnosti smernica Za delo; — odločajo o uporabi sredstev skupne porabe; — dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa; — dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih iz področja notranjih odnosov v organih. 4. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — sprejemajo pravilnik o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in delitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja s področja notranjih odnosov v upravnih organih; — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun; — odločajo o notranji organizaciji In sistemizaciji delovnih mest; — določajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa tako določeno; — delijo osebne dohodke po rezultatih dela; —- skrbijo za strokovno izobraževanje; skrbijo za zboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu; — sprejemajo plane rednih letnih dopustov; — opravljajo še druge naloge, ki so določa ne z zakonom ali z drugimi predpisi. Str. 76 «URADNI GLASNIK* št. 8 — Koper. 24. julija ]%5 5. Člen Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katera jc pooblaščen z zakonom ter s pravilnikom organa. 6. člen V primeru, ko delovna skupnost oziroma svet delovne skupnosti odloča v soglasju s predstojnikom in se tako sogiasje ne doseže, se gadova predtoži v osmih dneh svetu za Občo upravo in notranje zadeve, ki o njej dokončno odloči. 7. člen Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oziroma sveta deiovne skupnosti, ki jih ta samostojno sprejema, če meni, da so v nasprotju z zakonom aii s splošnim družbenim interesom. V primeru iz prvega odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu obvestiti svet za občo upravo in notranje zadeve, ki o ujem dokončno odloči. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. Št.: 010-2/65. Piran, 16. julija 1965. Predsednik Ing. Zlato Pajk, I. r. Na podlagi 1 čiena zakona o prometu blaga in trgovskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. Ì6/65), 59. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49/59), H3. in 116. čiena statuta ob-cme Piran je svet za turizem in blagovni pro-*?et v sogtasju s svetom za obrt in industrijo skupščine občine Piran na seji dne 19. junija 1965 izda! i . ' 'h:-'- ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O OBVEZNEM POSLOVNEM ČASU V GOSTINSKIH PODJETJIH IN GOSTIŠČIH. MENZAH, PRENOČIŠČIH, TRGOVINAH LEKARNAH JN OBRTNIH DELAVNICAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN L V prvem in drugem odstavku 4. točke te drugem odstavku 5. točke odredbe o obvez nem poslovnem času v gostinskih podjetji! m gostiščih, menzah, prenočiščih, trgovinah lekarnah in obrtnih delavnicah na območji (Uradni glasnik okraja Koper rvùf/t besede: «oddelek za gospodarstvi Y , , Piran« nadomestijo z besedami: «Od delek za gospodarstvo in finance skupščini oočme Piran«. 2. 12. točka se spremeni in se giasi: «Za kršitev te odredbe se uporabljajo določbe 111. in 111. a čiena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49/59). Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. št.: 14-6/65. s Piran. 19. junija 1965. Predsednik sveta za turizem in biag. prt^et Zvonimir Škapin. !. r. Preds*4nik občinske skupščine Ing. Zlato Pajk, 1. r. Na podlagi 93. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 29. decembra 1964 sprejela POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČINE PIRAN 1. člen S tem poslovnikom se ureja postopek za delo skupščine in njenih komisij. 2. čien Seje skupščine vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti ga z vsemi pravdami in dolžnostmi nadomestuje podpredsednik. Predsednik in podpredsednik ne moreta biti izvoljena za predsednika ali člana sveta ali odbomiške komisije. Verifikacija mandatov 3. člen Vsako drugo leto po izvolitvi polovice odbornikov se skupščina na novo konstituira. Zaradi konstituiranja skliče sejo dotedanji predsednik skupščine. 4. člen Na novo izvoljeni odborniki občinske skupščine izročijo pismena potrdila o izvolitvi mandatno imunitetni komisiji skupščine, ki poda nato poročilo in predlog za verifikacijo ali razveijavitev mandatov. ) 3. člen O verifikaciji mandatov na novo izvoljene poiovice odbornikov giasujejo dotedanji odborniki. z O verifikaciji mandatov odbornikov, katerih izvolitev ni sporna, se glasuje skupno, o spornih mandatih se glasuje o vsakem posebej. Če so potrebne poizvedbe, lahko skupščina odioži verifikacijo posameznih mandatov največ za mesec dni. Poizvedbe opravi man-datno-imuniterna komisija. 6. člen Odborniki, katerih mandati so verificira* ni. podajo in podpišejo na seji skupščine svečano izjavo, ki se glasi: «Izjavljam, da bom dolžnost odbornika skupščine občine Piran opravlja! vestno, da bom delat po ustavi, zakonih in statutu ob-čine Piran, da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugosiavije, Socialistične re-pubiike Siovenije in občine Piran.« Odbornik, ki pri verifikaciji mandatov ni navzoč, poda in podpiše slovesno izjavo na prvi seji skupščine, na kateri je navzoč. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine 7. čien Po verifikaciji mandatov se na seji skupščine najprej voli predsednik in nato podpredsednik. 8. čien Kandidata za predsednika !ahko predtaga najmanj Ì0 odbornikov. Predlagatelji morajo prediog podpisati. Eden od njih ga na poziv predsedujočega predlaga skupščini Vohtve predsednika so praviioma tajne htcupsčma iahko sklene, da so volitve javne. C e je več kandidatov pa predsednika so vohtve samo tajne z glasovnicami. Na glasovnicah so napisana imena kandidatov po vr stnem retbL kot so biti predlagani. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobit največ giasov. če je bil predlagan samo en kandidat, je po-trebna za njegovo izvolitev večina giasov vseh odbornikov. Prcdtaganje kandidatov za podpredsednika in izvolitev se opravi na enak način, kakor za predsednika. 9. čien Po izvolitvi prevzame predsednik nadaljnje vodstvo seje. Kratko poročilo poda prejšnji predsednik. \ \ * Volitve komisij 10. člen Skupščinske komisije izvoli skupščina izmed odbornikov in dragih občanov na prediog komisije za volitve in imenovanja. Volitve so javne; le v primeru, če je za posamezne komisije predlog razširjen z novimi kandida-ti, so voiitve tajne z glasovnicami. Na gia-sovnicah so imena kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. člane komisije za volitve in imenovanja voli skupščina na pismen predlog najmanj petih odbornikov iz vrst odbornikov in predstavnikov družbenih organizacij. Ce je več predlogov, so volitve tajne. 1L člen če se večina odbornikov ne strinja s predlogom komisije za volitve in imenovanja, lahko imenuje skupščina alt posamezni zbor komisijo treh članov, ki sestavi v njihovem imenu nov predlog. Ta prediog se izroči komisiji za voiitve in imenovanja, ki ga nato objavi in preda, predsedniku skupščine. Nov prediog objavi komisija za voiitve in imenovanja tudi takrat, če ga je na sklep skupščine posameznega zbora sestavila. 12. člen Predsednik da nato predlog na glasovanje, Ce je giasovanje javno, se glasuje tako, da dvignejo roke tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja. Ce je več predlogov, je glasovanje tajno. 13. člen Pri tajnem glasovanju se glasuje z glasovnicami, ki jih pripravi v ta namen izvo-tjcna tričlanska komisija. Glasuje se tako, da se obkroži številka kandidata, za katerega se glasuje. Ce se je vzdržaio giasovanja več odbornikov, kot jih je glasovalo, se voiitve ponovijo. J Komisija, ki je pripravila glasovnice, pomaga predsedniku prt štetju giasov. 14. člen Po končanem štetju glasov razglasi predsednik izid volitev. 15. člen Enak postopek kot za čtane odborniških komisij velja za volitve članov in predsednikov svetov, ki jih po statutu voti skupščina. 16. Čien Razrešitev čianov odborniških in drugih komisij, ki jih imenuje skupščina, predsed-n'ka in posameznih čianov svetov občinske skupščine predlaga komisija za voiit-.e in imenovanja Predlog mora biti obrazložen Predlog da na glasovanje predsednik. Gla-sovanje o razrešitvah je javno z dviganjem rók Priprava, sklicevanje in javnost sej 17 člen Seje skupščine sklicuje predsednik občinske skupščine. Ce zahteva sklic seje petina st. 8 — Koper, 24. julija 1965 *URADNI GLASNIK. Str 77 odbornikov skupščine in hkrati predlaga dnevni red, mora sklicati predsednik sejo najpozneje v 10 dneh. Če predsednik ne skliče seje v 10 dneh, jo skliče odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik skupščine, ki ga skupščina posebej pooblasti v ta namen. - Z vabilom na sejo se odpošlje odbornikom gradivo za sejo, za katero se smatra, da je odbornikom potrebno zaradi poznavanja zadev, ki bodo obravnavane. 18. člen Gradivo za sejo pripravijo upravni organi po navodilih in sklepih komisij in svetov občinske skupščine in predsednika skupščine. Predlogi svetov morajo biti pravilno obrazloženi in podpisani od predsednika komisije ali sveta. Starešina upravnega organa mora tako opremljene predloge dostaviti skupščinski pisarni. Predsednik sveta zagovarja predloge in dai je odbornikom občinske skupščine potrebna pojasnila. Svet lahko izbere tudi drugega člana za poročevalca. Poročila svetov o problematiki iz njihovega delovnega področja morajo vsebovati tudi predloge za priporočila in sklepe, o katerih naj skupščina razpravlja. 19. člen Vabila in sejno gradivo morajo biti dostavljeni odbornikom najmanj pet dni pred sejo skupščine. Sklic seje še objavi tudi na oglasnih deskah skupščine. 20. člen če ni mogoče kakšnega predloga ali poročila pravočasno dostaviti odbornikom, jim je treba sporočiti, kje se lahko seznanijo z njegovo vsebino. V takih primerih dobijo odborniki kratek opis zadeve pred sejo skupščine. 21. člen Seje skupščine so javne. če se na seji razpravlja o vprašanjih, ki predstavljajo uradno tajnost, lahko skupščina sklene, da na seji ne more biti navzoče občinstvo. Seji občinske skupščine morajo prisostvovati starešine upravnih organov in tisti referenti, v katerih področja spadajo zadeve, o katerih razpravlja skupščina. 22. člen Ob začetku seje ugotovi predsednik sklepčnost ter pove koliko odbornikov je navzočih, kateri odborniki so opravičili izostanek in kateri ga niso. Na predlog predsednika izvoli skupščina dva overitelja zapisnika. Na začetku vsake seje se prebere kratek izvleček iz zapisnika prejšnje seje, ki obsega zlasti podatke o času in kraju seje, ugotovitev sklepčnosti, ime predsedujočega in overi-teljev zapisnika, dnevni red seje ter kratek potek seje z navedbo sprejetih sklepov. Vsak odbornik da k zapisniku lahko pripombe. če overitelja sprejmeta pripombo, se vpiše v zapisnik. Ce jo ne sprejmeta, odloči b njeni utemeljenosti občinska skupščina. Namesto branja izvlečka zapisnika prejšnje seje se ta lahko pošlje odbornikom hkrati z vabilom na sejo. Namesto izvlečka zapisnika pa se lahko odpošlje odbornikom pregled na prejšnji seji sprejetih sklepov s kratkim poročilom o njihovi izvršitvi. Pred prehodom na dnevni red da predsednik poročila, ki so v zvezi z delom občinske skupščine, in odgovarja na morebitna vprašanja odbornikov. 23. člen * Predsednik nato predlaga dnevni red. Pri tem pa lahko v vabilu predlagani dnevni red spremeni ali dopolni. Vsak odbornik ima pravico predlagati spremembe ali dopolnitve predlaganega dnevnega reda. O vsakem predlogu odloči občinska skupščina posebej. O dnevnem redu odloči občinska skupščina brez razprave. Ce je predlagana sprememba ali dopolnitev dnevnega reda, lahko predsednik dovoli obravnavo o tem, ali je šteti zadevo za nujno in jo je potrebno zaradi tega postaviti na dnevni red, ali pa odložiti obravnavo za prihodnjo sejo, oziroma dati zadevo v proučevanje pristojnemu svetu. Občinska skupščina lahko postavi na dnevni red novo zadevo, če je predlog take zadeve pismen ali obrazložen, če vsebuje v predpisani obliki formuliran sklep sdì kakšen drug akt, in če zadeva zaradi nujnosti ne trpi odlaganja. 24. člen Na odbornikov predlog da predsednik na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o ugotovitvah pri opravljanju odborniške dolžnosti v svoji volilni enoti in poročilo o predlogih in mnenjih občanov. Enak predlog lahko poda tudi zvezni oziroma republiški poslanec, izvoljen na območju občine Piran. 25. člen Ce zaradi nezadostnega števila prisotnih odbornikov seja občinske skupščine ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red. v Postopek pri sprejemanju sklepov, sestavljanje In podajanje predlogov ti- ^ . 26. člen ^ ,, Predloge zadev podajajo sveti občinske skupščine. Pravico dajati takšne predloge imajo tudi predsednik in odborniki občinske skupščine, zvezni in republiški poslanci, izvoljeni na območju občine Piran, pristojne občinske komisije in drugi organi, ki jim je ta pravica priznana po veljavnih predpisih. Tudi v teh primerih in če narava vloženega predloga to zahteva, mora praviloma tak predlog obravnavati ustrezni svet. To ne velja za predlog odborniške komisije. 27. člen Predlog za sejo mora biti pismen in mora vsebovati: a) ime oziroma naziv predlagatelja z označbo zadeve, b) podrobno obrazložitev z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo, c) če je predlagatelj svet ali komisija, podatke o tem, kdaj je pristojni svet oz. komisija zadevo obravnavala, kakšno rešitev predlaga in kdo je določen za poročevalca, d) osnutek odloka oz. drugega pravnega akta, ki se predlaga in to v obliki, v kakršni ga naj sprejme občinska skupščina, e) datum in podpis. 28. člen Predlog za sejo občinske skupščine je treba poslati skupščinski pisarni. Ce se pri pregledu podanih predlogov ugotovi, da je predlog nejasen ali nepopoln ali premalo obrazložen, ga skupščinska pisarna vrne v dopolnitev ali pa v sporazumu s predlagateljem sama popravi oziroma dopolni. Ce je predlog nujen in bi vrnitev svetu lahko povzročila škodo, ga predsednik postavi na dnevni red; istočasno pozove predsednika pristojnega sveta, da pripravi do skupščinske seje ustrezen predlog s potrebnimi obrazložitvami. Ce se ugotovi, da je predlog nezakonit, ali da za njegov sprejem ni pristojna občinska skupščina, opozori skupščinska pisarna na to predlagatelja. Ce predlagatelj vztraja pri predlogu, obvesti skupščinska pisarna predsednika, ki odloči ali sc predlog predloži občinski skupščini ali zavrne. Ce je v takem primeru predlagatelj svet ali odborniška komisija, se predlog postavi na dnevni red. 29. člen Predlogi svetov in drugih predlagateljev, ki so vloženi potem, ko je dnevni red seje že določen in odbornikom odposlan, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo občinske skupščine, razen v primeru, če je zadeva tako nujna, da bi odlašanje povzročilo občutno materialno ali drugačno škodo. O tem, kdaj je zadeva nujna odloči predsednik skupščine. Predlogi, ki jih ni obravnava! pristojni svet, lahko izjemoma pridejo na sejo občinske skupščine le, če gre za zelo nujne zadeve. V takem primeru se mora na občinski skupščini obvezno opraviti predhodna obravnava o nujnosti take zadeve. Obravnava predlogov 30. člen Obravnava predloga se začne s poročilom in obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Obrazložitev obsega tudi predlog sklepa, ki ga naj sprejme občinska skupščina. Poročilo in obrazložitev predlagatelja oziroma njegovega poročevalca lahko izostane, če je bila odbornikom dana dovolj obširna in utemeljena pismena obrazložitev obenem z vabilom na sejo; o tem odloči na predlog predsednika skupščina. Ce poročevalec želi, naj se predlog v načelu zavrne ali razprava iz posebnih razlogov preloži na eno naslednjih sej, občinska skupščina najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Občinska skupščina lahko zahteva od predlagatelja podrobno pojasnilo k predlogu in sklene, da bo o njem vseeno razpravljala. 31. člen Po obrazložitvi in poročilu predlagatelja da predsednik predlog v razpravo. Ta je lahko hkrati načelna in podrobna. Občinska skupščina lahko sklene, da se bo določen predlog obravnaval podrobno. 32. čien Na seji občinske skupščine imajo pravico govoriti odborniki ter zvezni in republiški poslanci, izvoljeni na območju občine. Občinska skupščina lahko sklene, da na seji govori tajnik, načelnik oziroma šef temeljnega upravnega organa ali kak drug tt-službenec uprave občinske skupščine zaradi potrebnih pojasnil. Od pristojnih občanov lahko govori tisti, ki mu to dovoli skupščina. Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki. 33. člen S Odborniki lahko med obravnavo, dokler predlog ni dan na glasovanje, predlagajo spremembe in dopolnitve predloga. Vlagateljeve spremembe in dopolnitve postanejo sestavni del njegovega predloga. O drugih a-mandmajih se glasuje sproti. Ce je občinska skupščina tak amandma sprejela, postane sestavni del predloga. Občinska skupščina glasuje nato o predlogu v celoti. Predlagatelj ali njegov poročevalec lahko k spreminjevalnim oziroma dopolnilnim predlogom izjavi ali je amandma po njegovem mnenju v skladu z namenom predloga, oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve; če smatra, da sprejeti amandma bistveno spreminja Str. 76 URADNI GLASNIK St. 6 — Koper. 74. julija 1965 prvotni predlog in da nt v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje in predlog umakne z dnevnega reda. 34. Člen Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Odborniki se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave. Predsednik daje besedo odbornikom po vrsti, kakor so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem sc razpravlja. Predlagateljem ter poročevalcem svetov in odborniških komisij da predsednik besedo tudi izven vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti prediog aii podati novo podrobno obrazložitev. Izven vrstnega reda lahko dobi tudi besedo odbornik, ki želi govoriti o prekršttvi poslovnika, ali zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo. 35. člen Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ce smatra, da je zaradi obravnavanja zadeve potrebno, lahko pozove predsednik odbornika, da razpravlja o posamezni zadevi z govorniškega odra. Ce se oddalji od dnevnega reda, ga predsednik opozori. Občinska skupščina lahko omeji pravico govora glede' na čas trajanja posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti odbornik govoriti o istem vprašanju. Ne more pa se omejiti pravice govora predlagateljem in poročevalcem. Na predlog predsednika lahko skupščina vzame govorniku besedo, če bi kljub opozorilu ne upošteva! določil poslovnika. Samo predsednik lahko seže govorniku v besedo in ga opozori na red. Predsednik mora skrbeti za to, da ni kršena svoboda govora. 36. člen Ko je lista govornikov izčrpana, jc obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Predsednik lahko da po sklepu občinske skupščine na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga sklepa. Ce je odrejeno glasovanje po delih oziroma členih, se v tem primeru glasuje o-benem tudi o spreminjcvalnih oziroma dopolnilnih predlogih. Najprej se glasuje o spremiate valnem oziroma dopolnilnem predlogu k posameznemu delu oziroma členu. Prediog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po delih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri tem se najprej glasuje o amandmaju, nato pa o dolih oziroma poglavjih. 37. člen če se med obravnavo ugotovi, da posamezna vprašanja v zvezi z predlogom sklepa niso dovolj razčiščena in da je potrebno podrobno proučiti, lahko sklene občinska skupščina, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje in dopolnitev. 36. člen Obravnava poročil o delu občinske skupščine in njenih svetov ter drugih organov, ki so dolini poročati o svojem delu občinski skupščini, se začne tako, da predlagatelj prebere poročilo. Občinska skupščina lahko sklene, da predlagatelj ne Čita poročila, ampak poda v skrajšani in zgoščeni obliki bistvene točke poročila. Na zahtevo odbornikov pa mora dati potrebne informacije v zvezi s tem poročilom. Občinska skupščina nato o poročilu razpravlja. Predlagatelj predloži ob zaključku razprave predlog sklepov ali priporočil, za katere smatra, da je prav, če jih skupščina sprejme. 39. člen 0 vsakem predlogu, ki je bit sprejet na seji občinske skupščine, mora biti izdan sklep. Občinska skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica odbornikov vsakega zbora. Sklep sprejema z večino glasov navzočih odbornikov. Občinska skupščina lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red. 40. člen Občinska skupščina skiepa tako, da odborniki o predlogu glasujejo. Predlogi sklepov in priporočil morajo biti izdelani od predlagateljev v jasni in dokončni formulaciji tako, da je mogoče o njih sklepati in jih vnesti tudi v sejni zapisnik. Pravico glasovanja imajo samo odborniki občinske skupščine. Odbornik glasuje za prediog. proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrži. Kadar je treba v isti zadevi glasovati o več različnih predlogih, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili podani. Predsednik mora pri tem ugotoviti koliko glasov je bilo oddanih &za* posamezen prediog, koliko sproti* in koiiko odbornikov se je glasovanja vzdržalo. Glasovanje je ialrko javno ali tajno- Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar skupščina tako sklene. O vsakem predlogu se glasuje posebej. Ce je več predlogov in nobeden ni sprejet, se sklepanje preloži na naslednjo sejo aii pa določi tajno glasovanje. 4L člen Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko. Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se glasovanja vzdržijo. Poimensko glasovanje odredi predsednik takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve glasovanja ali Če to zahteva vsaj 10 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga zato določi občinska skupščina, odbornike po seznamu. Tajno se glasuje z listki in sicer na način, ki ga dotoči občinska skupščina. Pri javnem glasovanju Šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričlanska komisija. Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. 42. člen Ce gre za vprašanja iz pristojnosti po sklepih zborov iz 87. člena in za zadeve iz 88. člena statuta občine Piran, veljajo odloki in drugi sklepi le. če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu. 43. člen Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj predlaga sporazumno rešitev; to komisijo sestavljajo Odborniki obeh zborov v enakem številu. Ce se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se sejo odloži na prihodnji dan. Ce se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma skicp ni sprejet. Kadar gre v primerù iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki bi ga skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širših družbeno političnih skupnosti, sporoči predsednik občinske skupščine to nemudoma predstavniškemu organu širše družbenopolitične skupnosti. Odbomlška vprašanja 44. člen Vsak odbornik ima pravico, da na sejah občinske skupščine postavlja ustno ali pismeno vprašanje predsedniku občinske skup- ščine in predsednikom svetov. Predsednik ob-činske skupščine oz. predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanje na isti seji aii najpo-' zneje na prihodnji seji. Taka vprašanja in odgovori nanje se dajejo na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red. 45. člen Ce predsednik občinske skupščine oziroma predsednik sveta ni navzoč, mu posreduje Vprašanje tisti, ki vodi sejo. Vzdrževanje reda na sejah 46. čien Samo predsednik občinske skupščine ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji ob-činske skupščine. Ce predsednik občinske skupščine ne more napraviti reda, iahko za kratek čas prekine sejo. 47. člen Predsednik občinske skupščine sme opozoriti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub potimo nemu opominu moti sejo, ga sme občinska skupščina na predlog predsednika začasno odstraniti s seje. Odbornik je lahko odstranjen s seje naj-dalje do konca tiste seje. O tem odtoči občinska skupščina brez obravnave. Ce je odbornik začasno odstranjen s seje, prekine predsednik sejo dokler ne preneha vzrok prekinitve. Odbornik zoper katerega je predlagana začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ pet minut. 48. člen Ce kakšne poslušalec moti red ali se ne-dostojno vede na seji občinske skupščine, ga lahko da predsednik takoj odstraniti iz dvorane. Predsednik lahko zahteva, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če njihovo ravnanje moti narmalen potek seje. 49. člen Predsednik zaključi sejo občinske skupščine, ko je dnevni red seje izčrpan, če ugotovi, da občinska skupščina ni več sklepčna, ali če se njeno delo zaradi nereda ne more nadalje-vati niti po krajši prekinitvi seje. Seja občinske skupščine ne more biti zaključena dokler ni izčrpan dnevni red. Ce dnevni red ni izčrpan prvega dne seje. odloči občinska skupščina na predlog predsednika, kdaj se bo nadaljevala. Ce je seja zaključena, ker občinska skupščina ni več sklepčna, aii ker se zaradi nereda ne more nadaljevati, skliče predsednik občinske skupščine čimprej novo sejo, na kateri se obravnavajo preostale točke dnevnega reda. Zapisnik 50. člen O vsaki seji se piše zapisnik. Zapisnik obsega čas in kraj seje, ime predsedujočega in overtteljev zapisnika, ugotovitev sklepčnosti z navedbo števila navzočih odbornikov posameznih zborov, imena odbornikov, ki so poslali opravičila in odbornikov, ki svojega izostanka niso opravičili, dnevni red seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih govorov ter vse sprejete sklepe. Zapisnik podpišejo predsednik, zapisnikar in oba overitelja zapisnika. 51. člen O sejah se praviloma piše tudi stenografski zapisnik, ki mora poleg podatkov iz prvega odstavka 50. člena, vsebovati celotne govore, izjave in poročila vseh govornikov na seji. Stenografski zapisnik mora biti izdelan najpozneje v petih dneh po seji občinske skupščine. št. 8 — Koper. 24 julija 1965 .URADNI GLASNIK. Str. 79 Pravice in dolžnosti odbornikov 52. člen Ce se odbornik nc more udeležiti seje, mora o tem pravočasno obvestiti skupščinsko pisarno z navedbo vzroka svojega izostanka. Odbornik, ki zapusti sejo občinske skupščine pred zaključkom, mora svoj odhod naznaniti predsedniku. 53. člen Odborniki imajo pravico udeleževati se sej vsake odborniške komisije, četudi niso njeni člani, vendar brez pravice glasovanja; pregledati spise v zadevah, ki so na dnevnem redu seje občinske skupščine; pregledati vse akte in ukrepe v zadevdh, ki spadajo na sejo občinske skupščine; vlagati amandmaje. * 54. člen Odborniki imajo pravico do povrnitve stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odborniške dolžnosti in pravico, da sc jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo svoje odborniške dolžnosti. Izplačilo stroškov iz prvega odstavka se izvrši po končani seji skupščine. 55. člen Odborniki občinske skupščine imajo še druge pravice in dolžnosti, ki so določene s statutom občine in tem poslovnikom. Enake pravice kakor odborniki imajo tudi poslanci, ki so izvoljeni na območju občine Piran v Zvezno skupščino ali skupščino SRS. Komisije občinske skupščine 56. člen Občinska skupščina ima stalne in začasne odborniške komisije. Delovno področje stalnih komisij je določeno v statutu občine Piran, začasnim komisijam pa ga določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi. 57. čien Prvo sejo komisije skliče in začne predsednik občinske skupščine. Ce predsednika komisije ne imenuje skupščina, ga na prvi seji izvoli komisija sama. Predsednik komisije sklicuje in vodi seje in skrbi za pravilno delo komisije. Če je predsednik zadržan, izbere komisija izmed sebe člana, ki bo vodil delo komisije. 58. člen Komisija občinske skupščine dela na svojih sejah in praviloma v polni sestavi in sklepa z večino glasov vseh svojih članov. 59. člen Seje stalnih komisij občinske skupščine so pred sejo občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine lahko skliče sejo komisije, če tega ne stori predsednik komisije. Vabila na sejo komisije s predlogom dnevnega reda morajo biti poslana članom komisije najpozneje tri dni pred sejo. 60. člen Seje komisij občinske skupščine so javne, če komisije ne sklenejo drugače. 61. člen Sej komisij občinske skupščine se morajo udeležiti tudi starešine upravnih organov, ki so pripravljali gradivo za sejo. Komisija lahko zahteva, da je zaradi dajanja potrebnih pojasnil navzoč na seji predsednik ali drug poročevalec sveta, katerega predlog komisija obravnava. Komisija lahko zahteva tudi od odbornika občinske skupščine, ki ni njen član, naj se udeleži seje komisije, da poroča ali da mnenje o posameznih vprašanjih. 62. člen Stalna odbomiška komisija sprejme dnevni red seje, ki ga je predlagal predsednik občinske skupščine; začasna komisija pa si ga določi sama. Komisija za volitve in menovanja lahko predlog dnevnega reda dopolni. Komisija obravnava vse predloge po sprejetem dnevnem redu. Obravnava posameznega predloga se začne s poročilom predlagatelja oziroma drugega poročevalca. Poročilo mora vsebovati obrazložitev in predlog sklepa, ki ga naj sprejme komisija oziroma občinska skupščina. Po poročilu lahko člani komisije stavljajo poročevalcu vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila. Pojasnila in mnenja lahko daje tudi tajnik, pristojni starešina upravnega organa ali pa drug uslužbenec uprave občinske skupščine, ki je delal na izdelavi predloga. Ti uslužbenci sodelujejo v obravnavi le, če tako skiene komisija. Po končani obravnavi se opravi glasovanje: če je predlog v komisiji sprejet z večino glasov vseh članov, določi komisija izmed sebe poročevalca za sejo občinske skupščine. Ce komisija ne določi poročevalca posebej, poroča na seji občinske skupščine predsednik komisije. 63. člen O seji komisije se piše zapisnik. Podpišeta ga predsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo, in zapisnikar. Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena navzočih in odsotnih članov komisije z oznako ali so izostanek o-pravičili ali ne, predsedujočega, dnevni red seje, sprejetje sklepa z morebitnim ločenim mnenjem ter ime poročevalca za sejo občinske skupščine. ODLOK O OBRESTNI MERI ZA OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA DOLOČENIH DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI POSTOJNA 1. člen Gospodarske organizacije plačujejo obresti od tistih sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost in za dejavnosti storitvene obrti, po naslednjih obrestnih merah: — dejavnost distribucije električne energije in javna razsvetljava I % — druge komunalne dejavnosti 2 % — dejavnost storitvene obrti 2 % 2. člen Sredstva od obresti, obračunane po prvem členu tega odloka vlagajo gospodarske organizacije v svoj poslovni sklad. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov za nekatere gospodarske organizacije na območju občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper, št. 6/62). 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1965. št.: 420 50/65-4. Postojna, 22. maja 1965. Predsednik Miran Fajdiga, 1. Tt 64. člen Vse komisije delajo po določbah ustave, zakonov statuta in po navodilih ter smernicah občinske skupščine. Administracija občinske skupščine 65. člen Administrativno delo za občinsko skupščino in njegove komisije opravlja in organizira skupščinska pisarna občinske skupščine. Vodi jo šef skupščinske pisarne, ki je za njeno delo odgovoren tajniku občinske skupščine. Končne določbe 66. člen Kjer je po tem poslovniku potreben predlog določenega števila odbornikov, je tak prediog praviloma podan tudi, če ga da en sam odbornik, ki ga takoj podpre potrebno število drugih odbornikov. 67. člen \ Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina. št.: 021-6/65. Piran, 29. decembra 1964. Predsednik ing. Zlato Pajk, I. r. OBČINA POSTOJNA ' / Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna in prvega odstavka 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladdv (Ur. list SFRJ, št. 15/65) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1965 sprejela Na podlagi 2. točke odloka o dodatni premiji za kravje mleko v letu 1965 (Uradni list SRS, št. 13/65) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1965 sprejela ODLOK O DODATNI PREMIJI ZA KRAVJE MLEKO ^ V LETU 1965 1. člen Da se poveča proizvodnja mleka, se poleg premij po odloku o premiji za kravje mleko (Uradni glasnik okraja Koper, št. 6/63) vpelje še dodatna premija za kravje mleko po določbah tega odloka. 2. Člen Delovnim organizacijam, ki predelujejo ali prodajajo mleko, se bo izplačevala iz proračuna občine dodatna premija v višini 5 dinarjev od litra prodanega mleka. 3. člen Dodatna premija iz prejšnjega člena se bo izplačevala za vsak liter prodanega mleka ob pogoju, da delovne organizacije, ki se bavijo z odkupom in prodajo mleka, povišajo proizvajalcem mleka (delovnim organizacijam in individualnim kmetom, ki na podlagi pogodbe sodelujejo z delovnimi organizacijami v proizvodnji ali prodaji mleka) odkupno ceno za najmanj 5 dinarjev od sedanje odkupne cene. 4. člen Premija po tem odloku se obračunava ob pogojih tega odloka in ob pogojih ter na način določen z odlokom o premiji za kravje mleko (Uradni glasnik okraja Kopef, št. 6/63). Str. 8b «URADNI GLASNIK* St. 8 — Koper, 24. julija 1965 5. čleu Ta odlok začne ve! j ati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku, uporabija pa se od 1. maja 1965. št.: 320-16/654. Postojna, 6. julija 1965. Predsednik Miran Fajdiga, i r. Na podla,?' drugega odstavka 1. člena in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65) in 86. čiena statuta občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št. 9/64) je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. juiija 1965 sprejeta ODLOK O PROMETNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC V OBČINI POSTOJNA I. člen V občini Postojna se prometni davek od nepremičnin in pravic plačuje: 1. od odpiačiinega prenosa lastninske pravice na nepremičnini: le znaša davčna nad dinarjev osnova do po stopnji M — 100.000 5 100.000 300.000 6 300.000 500.000 8 500.000 700.000 9 700000 1,000.000 10 1,000,000 1JOO.OOO 11 1,300.000 1,600.000 12 1,600.000 2.000.000 13 2,000.000 2,500.000 14 2,500.000 IS 2. od odplačilnega prenosa pravice patenta (licence) pravice užitka, pravice stvarne služnosti, pravice do rente, pravice modela in znamke ter pravice prejšnjega lastnika do uporabe nacionaiiziranega nezazidanega stavbnega zemljišča, in sicer: a) od prenosa pravice prejšnjega lastnika do uporape nacionaliziranega nezazidalnega stavbnega zemljišča po stopnjah iz 1. točke tega člena; b) od prenosa pravice užitka po stopnji 5 % c) od prenosa pravice patenta (licence) ali uporabe patenta (licence) po stopnji 2 % č) od prenosa drugih pravic po stopnji 2 % 2. člen Prometni davek se poleg oprostitev naštetih v 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic, ne plača tudi, če gre za prenos stanovanjske hiše oziroma stanovanja, ki je po 109. členu zakona o prispevkih in davkih (Uradni list SRS, št, 37/64) oproščena davka od stavb. 3. člen Glede davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, odmere davka, pritožbe, piačevanja davka, vračanja davka, obnove postopka, poroštva, zastaranja, kazenskih določb in prehodnih določb se neposredno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65).' 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 421-5/654. Postojna, 6. julija 1965. Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podiagi 86. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na slavnostni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. aprila 1965 sprejela ODLOK O DODELITVI DOMICILA ARTILERIJSKI BRIGADI IN OSTALIM ARTILERIJSKIM ENOTAM VIII. UDARNEGA KORPUSA, KASNEJE IV. ARMADE JLA, V POSTOJNI 1. člen Skupščina občine Postojna dodeljuje artilerijski brigadi in ostalim artilerijskim enotam VIII. udarnega korpusa, kasneje IV. armadi JLA, domicilno pravico v mestu Postojna. 2. člen Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasniku. 1966, se lahko obračunava in plača premija po določbah odloka o premiji za kravje-mle* ko v letu 1965 (Uradni glasnik, št. 7/65). 4. člen Delovne organizacije uveljavljajo premijo z zahtevo, ki jo vložijo pri oddelku za finance skupščine občine Sežana. 5. čien S 1. junijem 1965 preneha veljati odlok o premiji za kravje mleko v letu 1965 (Uradni glasnik, št. 7/65). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. Št.: 320-9/654. Sežana, 16. julija 1965. Predsednik Evstahij Zadnik, l.r. št.: 63-1/65. Postojna, 23. aprila 1965, Predsednik Miran Fajdiga, l.r. OBČINA SEŽANA Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana in v zvezi s IV. točko odloka o premijah za kravje mleko v letu 1965 (Uradni list SRS. št. 20/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela g -- , ODLOK O PREMIJI ZA KRAVJE MLEKO V LETU 1965 1. Člen Delovnim organizacijam, ki prodajajo kravje mieko, se bo iz proračuna občine Sežana izplačala premija v višini 10 dinarjev za liter kravjega mleka, ki se proda potrošnikom na območju občine. Premija po tem odloku se bo izplačala za mleko, ki se proda od L junija do 31. decembra 1965. Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1965 sprejela ODLOK O PROMETNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC L člen V očini Sežana se vpelje prometni davek od nepremičnin in pravic. 2. člen : r ! rJL j- $1 5 IM? ? 5* Prometni davek od nepremičnin in pravic se v občini Sežana dolpča, obračunava in predpisuje po določbah temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, Št. 12/65), republiškega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic in po tem odloku. 3. člen I - ...' : ' Od odplačilnega prenosa lastninske pravice na nepremičninah in pravicah se plača naslednji davek: dinarjev čc znaša davčna osnova nad do 100.000 100.000 300.000 300.000 500.000 500.000 700.000 700 000 1.000.000 1.000. 000 1,300.000 1.300.000 1,600.000 1.600.000 2,000.000 2.000. 000 2,500.000 2,500.000 se piača na račun prometnega davka od dela osnove 5 5.000+ 6 17000+ 7 31 000 + 8 55.000+ 9 82.000+10 112.000+11 156.000 + 12 216.000+13 281.000+14 % % nad % nad % nad % nad % nad 86 nad % nad % nad % nad 100.000 300.000 500.000 . 700.000 1,000.000 1.300.000 1,600 000 2.000.000 2.500.000 do do do do do do do do 300.000 500.000 700.000 1.000.000 1,300 000 1,600.000 2,000.000 2,500.000 2. člen Premija po tem odloku se obračunava in priznava ob pogojih ter na način, določen z zveznimi in republiškimi predpisi. 3. Člen Za kravje mleko, prodano potrošnikom na območju občine od 1, maja do 3i. maja 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 421-5/65-5. Sežana, 16. julija 1965. Prcdsedm*. Evstahij Zadnik, L r. Uradni giasmk izdaja zavod .Pomorske novice« Koper, kot pmogo Pnmoiskin novic. Lttremor m gtavm urednik Siavko Jet Odgovorni urednik France Gerieij. Rokopise za objavo pošiljajte na nastov .Primorske novice* Koper.