Strokovna razprava GDK: 64:68: "2004" (045) Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 Franci FURLAN*, Iztok WINKLER** Izvleček: Furlan, F., Winkler, L Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 10. V slovenščini. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb se postopoma stabilizira. Povečuje se celotni prihodek od prodaje. Letos panoga spet izkazuje dobiček, realno se je povečala dodana vrednost. Stroški plač in amortizacije se realno zmanjšujejo, zmanjšalo pa se je spet število zaposlenih. Ključne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasi­ fikaciji dejavnosti združujejo: A - 02 - Gozdarstvo in gozdarske storitve A - O 1.5 - Lov in lovske storitve. Dejavnost A - 01.5 je znotraj združenja nepo­ membna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le okrog 1 %. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A - 02. Vir podatkov: ATPES; obdelava: CIS GZS; metodo­ logija: SKEP GZS; distribucija: INFOLINK GZS. 2 POSLOVANJE PANOGE GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE V LETU 2004 Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2004. Podatke je posredovalo 42.068 (leta 2003 39.838) poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevidira­ nih podatkih ustvarili 13.332 mlrd SIT prihodkov (leta 2003 12.017 mlrd SIT), kar je nominalno 14,3 o/o (leta 2003 10,1) o/o, realno pa 11,0% (leta 2003 4,2) o/o več kot v preteklem letu. Odhodkov je bilo 12.890 mlrd. SIT (leta 2003 11.667 mlrd SIT), kar je nominalno 13,6% (leta 2003 9,4) o/o več, realno pa 10,3 o/o (leta 2003 3,2 %) več kot v prejšnjem letu. Družbe so ustvarile 391,9 mlrd SIT (leta 2003 314,8 mlrd SIT) čistega dobička, v povprečju pa so imele 468.053 zaposlenih (leta 2003 466.296). Gozdarske gospodarske družbe so ustvarile 25.734 mlrd. SIT prihodkov kar je nominalno 4,7% (leta 2003 10,6 %), realno pa 1,1 o/o (leta 2003 5,0 %) več kot v letu 2003. V s eh odhodkov so izkazale 25.164 430 mlrd SIT, kar je nominalno 6,3 o/o (2003 9,2 %), realno pa 2,7 o/o več kot v letu 2003. Prihodki so rasli počasneje kot stroški. Trend padanja prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov, ki se je začel že v letu 1996 in je do leta 2002 znašal 2- 3 o/o letno, se je v letu 2003 nekoliko zmanjšal in v letu 2004 nadaljeval. Vendar moramo upoštevati, da se je temu prilagodila ponudba lesa, saj smo v letu 2002 in 2003 posekali komaj nekaj čez 2,6 mio. m 3 , kar je manj kot 40 o/o pričakovanega prirastka za obdobje 2001-2010. V letu 2004 se je obseg sečnje približal 3,0 mio m 3 • Povečujejo se stroški blaga, materiala in storitev. Zniževanje stroškov gre že več let v veliki meri na račun nizkih osebnih dohodkov, ki znatno zaostajajo za rastjo inflacije. Interesa za izvajanje del v gozdovih, kjer se zagotavljajo tudi vse obveznosti do države, je zato vedno manj. Zato se je začelo z uvajanjem delovne sile iz drugih držav evropske skupnosti in uporabo strojne sečnje. Iz podatkov za leto 2004lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,19% kar je manj kot v letu 2003 (0,21 %), skupaj s kmetijstvom, lovom in ribištvom pa 1,3 o/o (2003 1,2 %, 2002 1,4 %). V letu 2004 je v gozdarski panogi poslovalo 69 družb, ki so skupaj zaposlovale 1.694 delavcev. To pomeni po poveč;u;_ju v letu 2002 za 6,25 % padec v letu 2003 za 3,2 o/o in enak padec števila zaposlenih v letu 2004. V S. (isto leta 2003) velikih družbah je bilo 624 (leta 2003 650) zaposlenih, ustvarili pa so 42% (leta 2003 40 %) celotnega prihodka panoge. Pet (leta 2003 tudi) srednjih družb, ki je zaposloval o *F. F., spec. gozd., Združenja gozdarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana **1. W., dr. gozd. zn., redni profesor, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire GozdV 63 (2005) 1 O Furlan, F , Winkler. 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v_ letu ~ 20 _0 _4 _ _ __ _ 474ljudi (leta 2003 541),je ustvarilo 25% (leta 2003 28 %) medtem ko je bilo v 63 malih družbah zapo­ slenih 596ljudi (leta 2003 849) ljudi, ustvarili so pa 32% (leta 2003 32 %) celotnega prihodka panoge. Največji prihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe in sicer 17.442 milijonov SIT na zaposle­ nega (leta 2003 13.15.812 SIT). Srednje družbe so realizirale 78,9 % (leta 2003 84,1 %), male pa 80,0 (2003 59,3 %) prihodkov velikih družb na zaposle­ nega. Povprečen prihodek za vso panogo je znašal 15.191 milijonov SIT na zaposlenega delavca (leta 2003 12.469 milijonov SIT). Povprečno povečanje prihodkov na zaposlenega je znašalo v letu 2004 kar 21,8 %. Največje je v majhnih družbah saj se je Preglednica 1: Prihodki 2004 KAZALCI Prihodki Kosmati donos od poslovanja Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu Finančni prihodki Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki lz terjatev Izredni Qrihodki Preglednica 2: Odhodki 2004 KAZALCI Odhodki Poslovni odhodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Stroški plač Odpisi vrednosti Amortizacija Finančni odhodki Finančni odhodki od obresti Izredni odhodki Preglednica 3: Dobiček in izguba v poslovnem letu 2004 KAZALCI Celotni dobiček Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) povečalo kar za 48,8 %, v velikih za 10,3 in srednjih komaj za 3,5 %. Hkrati je število zaposlenih najbolj padlo v majhnih družbah in sicer iz 849 v letu 2003 na 596 v letu 2004. Torej je v majhnih družbah glede na prejšnje leto komaj 70 % zaposlenih, v srednjih 88 %, v velikih pa 96 %. Majhne družbe vse več dela opravljajo v srednjih in velikih družbah. Zato obratujejo z minimalnim številom zaposlenih, saj nimajo stroškov s pridobivanjem in pripravo dela, ki jih za njih opravijo velike in srednje družbe. Največ majhnih družb pa nima za to tudi ustrezne kadrovske zasedbe. Poglejmo si nekaj poslovnih rezultatov, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2004. 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 25.733.983 104,7 25 .281.285 105,4 24.175.228 104,6 20.152.694 101,1 4.022.534 126,4 618.247 104,3 348.614 218,2 269.633 62,2 273.118 87,1 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 25.163.872 106,3 24.904.986 106,6 16.041.129 109,1 7.217.551 102,1 4.977.147 102,0 1.368.686 103,4 1.163.086 101,0 227.570 77,4 131.048 108,3 31.316 129,5 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 1.114.105 89,9 1.245.153 91,5 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 2.408.239 95,9 Davek (iz dobička) 167.702 85,9 Čisti dobiček 946.403 90,6 Celotna izguba 105.327 411,5 Čista izguba 105.327 411,4 GozdV 63 (2005) 10 431 ___ __ Fu _r_ la_ n. F. , Winkler, l.: Poslf?vanje gozdarskih gospodarskih družb v _ fe _t_ u_ 2 _ 0_ 0_ 4 _ _ _ _ _ _ _ Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) 2004 KAZALCI Sredstva Stalna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Gibljiva sredstva Zaloge Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) 2004 KAZALCI Obveznosti do virov sredstev Kapital Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obvez. nosti Panoga je skupaj izkazala 1.008.778 milijonov SIT (1.114.105 SIT - 105.327 SIT) dobička, kar je komaj 82,7% lanskega leta. Če pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslovanja ugotovimo, da je po izgubi v letu 2001 - 152,775 milijonov SIT in letu 2002 v višini - 188,616 milijonov SIT, v letu 2003 dobiček v višini 605,900 milijonov SIT, ki je v letu 2004 padel na 376,299 milijonov SIT (25.281.285 SIT- 24.904.986 SIT). V celotni panogi se je pomembno zmanjšal dobiček in povečala izguba. Iz tega sledi, da je komaj 37,3 % dobička ustvarjenega v panogi, ves ostali del pa v drugih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo v gozdarskih gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo s procesom pridobivanja lesa. Pogoji poslovanja v panogi se še naprej zaostrujejo, kar kaže tudi nižja rast prihodkov v primerjavi z večjo rastjo stroškov v letu 2004. Panoga je v preteklem letu ustvarila 8,963 mili­ jar de SIT dodane vrednosti ali 99,4 o/o vrednosti leta 2003, ko je ta znašala 9,599 milijarde SIT. Upoštevaje inflacijo - cene življenjskih potrebščin, ki je v letu 2004 znašala 3,6 %, gre torej realno za 4,2 o/o zmanj­ šanje dodane vrednosti. Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celo­ tnim gospodarstvom kaže na relativno velika odsto­ panja pri posameznih kazalcih. Poslovanje gozdarstva je bilo v letu 2003 ugodneje kot v zadnjih dveh letih, v letu 2004 pa se je spet poslabšalo, čeprav panoga še ni neto zadolžena. V letu 2002 je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala ter se je praktično poravnala s celotnim 432 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 25.982.220 109,9 15.299.491 111,5 32.353 35,3 11.290.389 107,0 3.976.749 129,4 10.644.738 107,7 2.214.364 132,6 2004 (v 000 SIT) Indeks 04/03 25.982.220 109,9 17.661.106 102,2 1.341.851 168,5 6.466.326 126,5 gospodarstvom. V letu 2003 donosnost sredstev in kapitala že zaostaja za slovenskim gospodarstvom. Isto velja tudi za leto 2004. Močan porast obvezno­ sti in odstopanja od slovenskega gospodarstva pa beležimo pri kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznostih tako v letu 2003 kot v letu 2004. Pri­ hodek na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga. V letu 2003 je ta znaša148 %, 2004 pa 53 % prihodka na zapo­ slenega v celotnem gospodarstvu. V letu 2003 so bili stroški dela na zaposlenega v gozdarstvu še nižji, v letu 2004 pa že višji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu glede na lansko leto znižala na 99,4 % (2003 zvišala za 11,3 %), v celotnem gospodarstvu pa zvišala za 14,1% (2003 za 10,5 %). Kakovostna struktura gozdnih lesnih sortimentov ima tu prav gotovo močan vpliv. Dodana vrednost na zaposlenega v gozdarstvu se je iz 76,8 % v letu 2003 povečala na 79,2 o/o dodane vrednosti celotnega gospodarstva. Delež amortizacije se je v gozdarstvu realno znižal v celotnem gospo­ darstvu pa realno povečal. Zniževanje amortizacije sicer izboljšuje tekoči rezultat poslovanja, je pa to slaba naložba za prihodnost. Za ostale stroške dela lahko ugotovimo, da njihov porast v naši panogi praviloma zaostaja za porastom stroškov celotnega gospodarstva. Nadaljevanje na strani 449 GozdV 63 (2005) 1 O Furlan , F. , Winkler, 1. : Poslovanje ~ozdarskih gospodarskih družb v letu 2_ 0_ 04 ______ _ 3 TRENDI POSLOVANJA Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998 - 2004. Realne trende smo izračunali tako, da smo upoštevali stopnjo inflacije v posameznem letu iz preglednice 7. Nato smo vse kazalce po letih prera­ čunali na vrednost v letu 2004. Povečanje števila zaposlenih je bilo v letu 2002 samo prehodno. Njihovo število se je v letu 2003 zmanjšalo, za 2,9 %, v letu 2004 pa še za 3,1 %. Glede na uvajanje strojne sečnje lahko pričakujemo zmanjševanje zaposlenih tudi v prihodnje. Število družb se je v letu 2004 v primerjavi z lanskim zmanjšalo. V Združenju za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 191 registriranih poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo gozdarstvo in gozdarske storitve. Bilanco za leto 2004 je oddalo 181 poslovnih subjektov. Glede na to ugotavljamo slabo poslovno aktivnost pri večini subjektov. V glavnem gre za samostojne podjetnike z največkrat enim, redko dvema zaposlenima. Po petih letih ( 1998- 2002) naraščanja čistih pri­ hodkov na tujih trgih sledi v letu 2003 padec prodaje, v letu 2004 pa spet močan porast. Pri tem prodaja na domačem trgu vrednostno stagnira, upoštevajoč inflacijo pa celo pada. Zato je padel tudi delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa v letu 2003 in porast deleža v letu 2004. Tako je v letu 1998 in 1999 delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v čistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povečal na 12% v letu 2000 in celo 16% v letu 2001 in 2002, v letu 2003 pa padel na 14%, da bi v letu 2004 spet dosegell7 %delež. Kljub razmeroma zaostrenim razmeram na mednarodnem trgu lesa in nizki realizaciji sečenj se delež izvoza spet veča. Vzrokov je več. Na eni strani se manjšajo domače lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa Preglednica 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Inflacija 7,5 7,6 8,9 7,0 7,2 5,6 3,6 Letna revalorizacija poslovnih dogodkov 107,5 107,6 108,9 107,0 107,2 105,6 100,0 (indeks) 1 Indeks za preračun poslovnih dogodkov 152,6 141,9 131,9 121,1 113,2 105,6 100,0 na leto 2002 Preglednica 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Število zaposlenih 1.959 1.782 1.739 1.695 1.801 1.749 1.694 Število družb 60 59 67 65 73 73 69 Preglednica 9: Indeksi prihodkov po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Prihodki 80 75 82 85 88 96 100 Kosmati donos od poslovanja 76 73 81 81 85 95 100 Čisti prihodki od prodaje 77 76 84 83 87 96 100 Čisti prihodki od prodaje na domačem 85 84 88 83 88 99 100 trgu Čisti_prihodki od prodaje na tujem trgu 39 37 60 79 84 79 100 Finančni prihodki 67 47 56 134 109 96 100 Finančni prihodki iz deležev 38 34 47 77 61 46 100 Finančni prihodki iz terjatev 133 92 108 270 172 161 100 1 Izredni prihodki 458 324 251 412 106 115 100 450 GozdV 63 (2005} 1 O _________ F _ u_ rla _n _:_ ,_ F _:_ .. _ W _ i_ nk _ le_!~'=.?slovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 Preglednica 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Odhodki 85 Poslovni odhodki 79 Stroški blaga, materiala in storitev 68 Stroški dela 96 Stroški plač 97 Odpisi vrednosti Amortizacija 110 Finančni odhodki 271 Finančni odhodki od obresti Izredni odhodki 3.375 se gozdarske gospodarske družbe same ukvarjajo s primarno predelavo lesa in proizvodnjo plošč, kar povečuje vrednost izvoza in s tem njen delež v celotnem prihodku. Z nekaterimi lastninskimi spremembami so se spremenili tudi kupci lesa. V severnem delu države precej lesa iglavcev boljše kakovosti poberejo avstrijski kupci- V letu 2004 so se močno povečali finančni pri­ hodki iz deležev, saj znaša indeks na lansko leto kar 218,2 %. V letu 2004 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja različnih sredstev, zlasti nepremičnin, ki niso v poslovnih funkcijah, je v glavnem končana in v družbah vse manj vplivala na tekoče likvidnostne stanje. Za vse vrste odhodkov lahko ugotovimo, da realno padajo, saj ne sledijo niti inflaciji. Praktična stagnacija plač v gozdarstvu nakazuje resno stanje v teh organizacijah. Velike obremenitve je možno kompenzirati le z nižjimi plačami in nižjo amor­ tizacijo. Oboje realno zelo hitro pada in ogroža poslovanje v bodoče. Poglejmo si še podatke o plačah v realnem sek­ torju gozdarstva in celotnega gospodarstva Slove­ nije, ki so prikazani v preglednici 11 (Vir: Sindikat Gozdarstva Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana, Dalmatinova 4). 75 83 86 87 94 100 73 BO 83 87 94 100 64 74 79 81 92 100 86 86 83 96 98 100 87 87 84 97 98 100 ll1 97 100 121 120 122 115 99 100 204 252 242 152 129 100 69 92 100 985 1.363 2.170 104 77 100 Po zaostanku v višini plač v gozdarstvu še v letu 2002 vidimo praktično izenačenje plač z gospo­ darstvom Slovenije v letu 2003 in povečanje v letu 2004. Indeks rasti med bruto in neto je različen in odvisen od po letih različnih obremenitev države na bruto plače. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih se plača posameznika povečuje, masa plač se pa v zadnjih treh letih le neznatno veča. Celotni dobiček se je v panogi po dokaj kon­ stantni vrednosti v obdobju od leta 1999 do 2001 in majhnemu padcu v letu 2002, v letu 2003 znatno povečal, v letu 2004 pa spet padel. Močan realen porast je bil v letu· 2003 razviden pri davku iz dobička saj se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojil, da bi v letu 2004 spet padel. Če pa raziskujemo samo dobiček iz poslovanja, prikazan v preglednici 12 ugotovimo, da so vsi kazalci v zvezi z dobičkom v letu 2004 negativni, kazalci izgube pa visoko pozitivni. Izguba se je v primerjavi z letom 2003 povečala za štiri krat! Preglednica 11 . Podatki o plačah v realnem sektorju gozdarstva in gospodarstva Slovenije v decembru posameznega leta Gozdarstvo Gospodarstvo Slovenije Leto Povpr. Indeks Povpr. Indeks Povpr. Indeks Povpr. Indeks bruto na prej. neto naprej. bruto na prej. neto na prej. plača leto plača leto plača leto plača leto 2002 237.007 - 153.161 - 262.136 - 163.849 - 2003 276.200 117 177.334 116 277.591 106 173.166 106 2004 295.608 107 193.269 109 290.675 105 185.029 107 GozdV 63 (2005) 1 O 451 ________ Fu _r _ la _ n -'--- , _ F._ . W _ in _ k _ le -'--- r. 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2004 Preglednica 12: Indeksi dobička in izgube gozdarstva v letu po cenah 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Celotni dobiček 41 66 66 66 61 111 100 Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 62 109 100 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo 84 105 100 (EBDIT) Davek (iz dobička) 19 22 so 48 54 116 100 Čisti dobiček 45 74 70 68 63 110 100 Celotna izguba 53 269 69 89 202 24 100 Čista izguba 480 269 67 89 202 24 100 PregleJnica 13: Dobiček iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2004 (v 000 SIT) KAZALCI 1998 1 1999 1 Leto 2000 1 2001 1 2002 1 2003 1 2004 Dobiček, -izguba -168,505 1 - 38,9441 518,270 1 -152,775 1 -188,616 1 605,900 1 376,299 Dobiček iz poslovanja družb in ostalih organizacij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa je v letu 2004 znašal62,1% leta 2003. V zadnjih šestih letih je bil dobiček iz poslovanja le v letu 2000 in 2003 raz­ meroma visoko pozitiven. V treh od šestih let pa je izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend povečanja in so pokazala v letu 2002 v glavnem trend padanja, ohranjajo v letu2003 raven prejšnjega leta v letu 2004 pa spet narastejo. Zlasti izrazit trend prejšnjih treh let se je jasno tudi letos ohranil pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se do leta 2002 zmanjšale tudi zaloge, kar je vsekakor prispevalo k zmanjševanju stroškov poslovanja. Žal pa so se te zaradi zaostrenih tržnih razmer v letu 2003 in zlasti 2004 spet povečale. Preglednica 14: Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2004 KAZALCI 1998 1999 2000 Leto 2001 2002 2003 2004 Sredstva 88 86 89 90 87 91 100 Stalna sredstva 91 92 93 91 90 90 100 Neopredmetena dolgoročna sredstva 184 ISO 198 266 283 283 100 Opredmetena osnovna sredstva 107 110 107 103 99 93 100 Dolgoročne finančne naložbe 34 32 38 51 65 77 100 Gibljiva sredstva 83 75 83 86 82 93 100 Zaloge 67 54 68 78 69 75 100 Pregledmca 15: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2004 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Obveznosti do virov sredstev 88 85 98 90 86 91 100 Kapital 104 102 112 103 98 98 100 Dolgoročne finančne in poslovne 14 so 47 44 62 59 100 obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne 59 51 77 70 63 79 100 obveznosti 452. GozdV 63 (2005) 10 Furlan , F , Winkler, 1 Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v_l.~t_u_ 2_ 004 Preglednica 16: Indeksi števila zaposlenih in dodane vrednosti KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Povprečno število zaposlenih po 123 113 108 106 113 104 delovnih urah Dodana vrednost (DV) 91 87 92 Bl 93 101 Preglednica 17: Indeksi finančnih kazalcev poslovanja (leto 2004 = 100) KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Finančna neodvisnost (kapital/sredstva) 255 237 224 213 ll3 108 Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva 1 kratkoroč. 182 182 156 135 130 117 obveznosti) Razmerje kratkoročnih poslovnih terjatev in obveznosti 91 102 97 94 149 121 (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. finančne 108 96 70 71 81 88 naložbe 1 sredstva) Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 168 163 141 122 114 103 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 104 78 89 93 79 83 Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti 78 68 75 78 72 83 1 obveznosti do virov sred.) Delež neto dolga( neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 162 148 127 118 123 129 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 129 125 116 107 101 102 Dobičkovnost prodaje( dobiček iz poslovanja 1 čisti pri- 95 133 117 62 147 hodki iz prodaje) Dobičkonosnost kapitala (neto dobiček 1 kapital) - ROE - 48 76 67 41 124 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček J sredstva) 57 88 75 45 133 -ROA Prihodki na zaposlenega - v tisočih (prihodki 1 povp. št. 10.591 11.410 12.650 13.415 10.555 12.465 zap.) 70 75 83 88 69 82 1 Stroški dela na zaposlenega- v tisočih (str. dela 1 povpr. 3.816 3.833 3.872 3.797 3.383 3.752 1 število zaposlenih) 90 90 91 89 7.9 88 Plače na zaposlenega- v tisočih (stroški plač 1 povpr. 2.763 2.675 2.720 2.687 2.360 2.592 število zaposlenih) 93 90 91 90 79 87 Čisti dobiček na zaposlenega- v tisočih (čisti dobiček 1 222 395 380 387 272 519 povpr. število zaposlenih) 40 71 68 69 49 93 Čista izguba na zaposlenega - v tisočih (čista izguba 1 333 207 52 72 124 17 povpr. število zaposlenih) 537 334 84 116 200 27 DV na zaposlenega- v tisočih (dodana vred. 1 povp. 4.407 4.617 5.036 4.600 3.993 4.704· število zaposlenih) 83 87 95 87 75 89 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. - v tisočih ( osn. 160 172 141 143 88 91 in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. Iz prodaje na tuj. 64 63 85 101 95 83 trgih /prihodki) Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. 79 134 126 113 88 113 in dobiček zmanjšan za izg. 1 prihodki) Delež amortizacije (amortizaciia/ odhodki) 163 181 153 141 121 105 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 153 145 122 103 109 104 Dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) 59 57 79 92 88 105 GozdV 63 (2005) 10 2004 100 100 2004 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 .15.191 100 4.261 100 2.938 100 559 100 62 100 5.291 100 100 100 100 100 100 100 453 Furlan, F. , Winkler. l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu_2 _0 _ 0 _ 4 _ _ ___ _ Obveznosti do virov so imele po rastočem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec, v letu 2003 manjši, 2004 pa spet izrazitejši porast. Prav tako se izrazitejši porast kaže tudi v letu 2004 pri dolgoročnih kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje stopnjevanje povečanja zadolževanja panoge. Po štiriletnem padanju (1998- 2001) se je število zaposlenih v letu 2002 povečalo za 6,2% ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo. Zaostritve v panogi lesarstva pa vplivajo na zmanjšanje števila zapo­ slenih v letu 2003 in 2004. Dodana vrednost iz leta v leto niha do leta 2000, za obdobje od leta 2001 do 2003 pa kaže izrazit in dokaj konstanten trend naraščanja in je v letu 2003 dosegla tudi najvišjo vrednost v celotnem obravnavanem obdobju, ker je v letu 2004 spet padla. Finančna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998 - 2001 skoraj konstantna, se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz ome­ njenega obdobja. Zmanjšanje ugotavljamo tudi v letu 2003 in 2004. Zato se kot je razvidno iz pre­ glednic 14 in 17 ter ostalih podatkov, družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov zadolžujejo. Z dolgovi gozdarstvo tudi v letu 2004 financira nove poslovne dejavnosti kar povečuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povečuje donosnosti kapitala, čeprav se to za leto 2003 nakazuje, v letu 2004 pa spet pada. Dolgoročno pa to pomeni mnogo večje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe in ostale organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa na ta način postajajo vse bolj podobne povpre­ čnim gospodarskim družbam v Sloveniji. Trend upadanja opredmetenih osnovnih sredstev v obdobju od leta 1998 do leta 2002 seje v letu 2003 in 2004 zmanjšal. Celotna gospodarnost gozdarstva pa v letih 2002, 2003 in 2004 ostaja v nasprotju z rahlim pozitivnim trendom, značilnim do leta 2001, praktično nespremenjena. Prihodki na zaposlenega 454 so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) in se povečali v letu 2003 in zlasti 2004. K temu verjetno prispeva aktivirana proizvodnja v lesni industriji. Čeprav se skupni stroški dela le malo povečujejo, pa stroški dela na zaposlenega rastejo zaradi zmanjševanja števila zaposlenih. Prav tu so prizadevanja gozdarskih gospodarskih subjektov za znižanje stroškov največja. V primerjavi z letom2002 se je v letu2003 in 2004 pomembno povečala dodana vrednost, dobičkonosnost kapitala ali neto dobiček pa je po porastu v letu 2003 lani spet padla. Zaradi vključevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je delež prodaje na tujih trgih do leta 2002 povečeval, v letu 2003 padel in lani spet porastel. V skladu z dobičkom je padec deleža davkov razumljiv. Vedeti pa je treba, da je v veliki meri rezultat realnega zaostajanja plač in znižane amortizacije. 4 ZAKLJUČEK Pričujoča raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih subjektih. Izra­ zitih enosmernih trendov še vedno ni. Gozdarstvo intenzivno spreminja svojo poslovno strukturo in je skušalo v letu 2003 in nadaljevalo v letu 2004 z vključevanjem drugih dejavnosti čim bolj ohraniti število zaposlenih in zagotoviti večjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razmerja in traja že od leta 1994. Pri tem se stanja na trgu tako okroglega kot žaganega lesa ne da izogniti. Prodaja okroglega lesa se zaostruje zaradi vse manjših kapacitet v primarni predelavi lesa (žagarstvo, proizvodnja ivernih in pan elnih plošč) in kemični predelavi lesa (proizvod­ nja celuloze). Konkurenčnost na trgu žaganega lesa pa izgubljamo zaradi visokih stroškov predelave, ki so tudi posledica pomembno manjših predelovalnih kapacitet v primerjavi s kapacitetami v tujini in vse slabši kakovosti lesa, ki ga predelujemo. GozdV 63 (2005) 1 O