Helena Konda



Mizzart in



Strip Core: em rt na Slovensk proto street a



Mizzart in Strip Core: proto street art na Slovenskem

Avtorica: Helena Konda

Recenzenta: Daša Ličen, Sandi Abram

Lektor: Rok Janežič

Tehnično urejanje: Jure Preglau

Oblikovanje in prelom: Petra Jerič Škrbec

Slika na naslovnici: Arhiv Mizzart

Založila: Založba Univerze v Ljubljani

Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2025

Prva izdaja

Naklada: 200

Cena: 29,90 EUR



To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Izdajo pričujoče knjige je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) v okviru razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij.



Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL. DOI: 10.4312/ 9789612977108

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in

univerzitetni knjižnici v Ljubljani

Tiskana knjiga

COBISS.SI-ID=256054531

ISBN 978-961-297-713-9

E-knjiga

COBISS.SI-ID=256006915

ISBN 978-961-297-710-8 (PDF)

Kazalo



1 UVOD 5

1.1 Kategorizacija gibanja »street art« po Robertu Sommerju 7

1.2 Kategorizacija, klasifikacija in periodizacija pojava »street art«

po Rafaelu Schacterju 10

2 GRAFITI IN STREET ART – PROBLEMATIKA RAZISKOVANJA 15

2.1 Začetek akademskih razprav o grafitih pri nas in po svetu 18

2.2 Znanstvene raziskave grafitarstva na Slovenskem 25

2.3 Zgodovinska podlaga za razumevanje ozadja razvoja pojava »proto street art« 27

2.4 Predstavnika pristne likovne ulične umetnosti – John Fekner in Richard Hambleton 31

2.5 Proto street art – ključne značilnosti 38

3 GRAFITI V SLOVENSKEM UMETNOSTNEM POLJU 49

3.1 Alternativna kultura in prostori njenega ustvarjanja 56

3.2 Konceptualizacija prostora in prostorska razsežnost subkultur 74

4 ZGODOVINSKO OZADJE NASTANKA IN DELOVANJA KOLEKTIVOV MIZZART

IN STRIP CORE 89

4.1 Punk in hardcore na Slovenskem 89

5 KOLEKTIV MIZZART 107

5.1 Poslikave in druge dejavnosti na različnih lokacijah 112

5.2 Izjava za javnost ob praznovanju dvajsetletnice delovanja kolektiva Mizzart 132

5.3 Samostojno delovanje članov kolektiva Mizzart 133

6 KOLEKTIV STRIP CORE 139

6.1 Predhodno delovanje – Hard Core kolektiv 140

6.2 Strip Core, nastanek in razvoj kolektiva 142

6.3 Glasbena skupina 2227 156

6.4 Revija Stripburger 160

7 RAZLIKA MED UMETNIŠKIM DELOVANJEM OBEH KOLEKTIVOV 169

8 SKLEPNE MISLI 174

Literatura in viri 177

Povzetek 192

Abstract 193

Imensko kazalo 194



3

Opotekajoč se, oči smeri ne najdejo , rikotna, adratna, platna t stajajo. a velika so platna kv a se majejo in da v hiše vstajajo, kot d dnem klavirju in d kot da so tipke na ču a ulici, 1926 Srečko Kosovel, N



Razstava Oko in njegova resnica.

Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti 1984 - 2001.

Moderna galerija, Ljubljana, 26. 4. 2001–27. 5. 2001. Foto: DK





1 UVOD




Umetnost na ulicah obstaja, odkar obstajajo kulturo. Podoba je pričela nadomeščati besedo.

ulice, spreminjajo pa se njene pojavne oblike in New York je sredi 20. stoletja postal vplivno

položaj v družbenem vrednostnem sistemu. V svetovno središče umetnosti, delovanje sveta

začetku 21. stoletja se je razširila uporaba an- umetnosti pa je postalo »estetizirano, eksponen-

gleške različice termina »ulična umetnost«, to- cialno in z distanco« (Erjavec 2004: 266). Tudi

rej »street art«, ki se skoraj izključno navezuje klasifikacije umetnostnih zvrsti in žanrov so se

le na likovni del ulične umetnosti. Terminolo- umaknile v ozadje. Umetnost je izgubila funkci-

ško gledano je ulična umetnost vsaka umetniška jo kritike, opozarjanja in avantgardnega naspro-

oblika, ki samoniklo nastaja v mestnem okolju, tovanja vsemu obstoječemu (Erjavec 2004: 266).

prepredenem z ulicami in cestami, tudi gleda- Zaradi velikih družbenih sprememb na podro-

lišče, petje, ples, slikanje, projekcije, uprizoritve čju umetnosti je v osemdesetih letih prišlo do

in še marsikaj. Zakaj je torej termin »street art« ugibanj o koncu ali celo smrti umetnosti.1 Na osredotočen le na likovno umetnost? to temo je leta 1984 Arthur Danto objavil esej

W. J. T. Mitchell pojasnjuje, da je na podro- »Konec umetnosti«. Napovedal je, da bo zara-

čju javne kulture v 20. stoletju prišlo do slikov- di novih tehnologij umetnost posegla drugam,

nega obrata, ki je »fonocentrični« model jezika saj naj bi ji bile odvzete možnosti napredovanja

umaknil iz raziskav množične kulture in vizual- v smeri reprezentacijske dovršenosti kot ved-

nih medijev (Mitchell 1994: 32). no boljšega posnetka realnosti. Pozneje se je

izkazalo, da se je likovno polje s tehnološkimi

To lahko najpreprosteje povemo tako: pri novostmi razširilo in ga ni ogrozila nobena od

tem, kar je pogosto označeno kot doba novih oblik s popolnimi kopijami resničnosti »spektakla« (Guy Debord), »nadzora« (Fo- (Erjavec 2004: 221, 224–226). ucault) in vsesplošnega ustvarjanja slik, še Sočasno z notranjimi spremembami v svetu

vedno ne vemo natančno, kaj slike so, kakšno umetnosti so se v sedemdesetih letih 20. stoletja

je njihovo razmerje z jezikom, kako delujejo

njihovo zgodovino in kaj naj z njimi ali brez 1 Gianni Vattimo je ta problem vzporedno pojasnjeval z razraščanjem obsega razširjanja kiča in množičnih na opazovalce in svet, kako je treba razumeti

njih storimo (Mitchell 1994: 32). medijev. Hans Belting je v svojem delu »Konec umet-

Funkcija umetnosti se je s slikovnim preobra- umetnostne zgodovine sedanjosti zaradi razkola med umetnostnozgodovinsko znanostjo in sodobno umet- nostne zgodovine« iz leta 1983 napovedal spremembo

tom pričela prenašati na vizualno umetnost in niško prakso (Erjavec 2004: 222).

5

v New Yorku pojavili likovno dovršeni grafiti, Polsky, Mitja Velikonja, Sandi Abram in drugi)

ki so kljub ostremu preganjanju mestnih oblas- uporabljajo termin »proto street art«. Teoretska

ti kmalu postali del institucionalne umetnosti. podlaga terminologije grafitov in »street arta«

V 21. stoletju je prišlo do velikih sprememb še ni usklajena, zato pomeni novost na področju

umetnostne produkcije. Na ulicah svetovnih ve- akademskega raziskovanja. lemest se je razširila samonikla likovna ulična Umetniška kolektiva Mizzart in Strip Core

umetnost ali »street art«, ki je hitro osvojila svet sta v osemdesetih in devetdesetih letih 20. sto-

institucionalne umetnosti ter temeljito spreme- letja v slovenskem javnem prostoru izvajala

nila dojemanje vloge umetnosti v družbi. So- izvirne umetniške prakse. Oba sta se s svojim

dobni umetniki nenehno iščejo načine, kako bi delovanjem uveljavila doma in v tujini. Njuno

na novo in svoji dobi ustrezno opredelili podro- delovanje predstavlja pristno umetniško izraža-

čje svojih iskanj in oblikovanj (Strehovec 2003: nje, ki doslej še ni bilo predmet celovitih razi-

183). Temeljito se je spremenila tudi produkcija skav. Množični mediji so izkazovali naklonjeno

tega, kar je v dvajsetih letih 21. stoletja označeno stališče do novih umetniških praks, ki sta jih

kot »street art«. Postavlja se vprašanje, kaj naj bi kolektiva vnašala v družbeni prostor. Tudi stro-

termin »street art« sploh označeval. kovnjaki so grafitarski dejavnosti kolektiva Strip

V sodobni umetnosti, zlasti pri uporabi Core namenili pohvalne ocene in jo obravnava-novih medijev, niso več bistvene tradicionalne li na ravni institucionalnih umetniških praks

funkcije predstavljanja in estetske vzgoje. Vpra- (Zrinski 2004; Borčić 2022). Po Schacterjevi

šanje ni več, »kaj je umetnost«, temveč je pou- periodizaciji Mizzart in Strip Core predstavljata

darek na »kdaj« oziroma »kateri pogoji morajo »proto street art« na Slovenskem. biti izpolnjeni, da dogodek, proces ali umetelni Pričujoča historično-antropološka raziskava

svet kot konglomerat odnosov začne funkcioni- termin »proto street art« analitično obravnava

rati kot umetniško delo« (Strehovec 2003: 184). kot materialno in ideološko kategorijo. Z izha-

S tem umetnostna teorija prehaja k »družbeni janjem iz specifičnega opredeljevanja grafitar-

in politični teoriji ustanov moči, ki razsojajo o stva in likovne ulične umetnosti razvija ključne

umetnostnem področju in distribuirajo moč na značilnosti pojava »street art« na podlagi Scha-

njem« (2003: 184). Za razliko od preteklega cterjeve (2017) klasifikacije termina »street art«

pripisovanja statusa umetniškega dela artefaktu in predlagane periodizacije umetniškega ob-

je pri sodobni umetnosti poudarjen umetniški dobja »street art« od leta 1998 do leta 2008.

postopek, artefakt pa ima le obrobno vlogo kot Navedene značilnosti omogočajo ustrezno

sled tega postopka. Vse skupaj je kompleksen prepoznavanje izdelkov likovne ulične umetno-

splet nematerialnih enot, kot so raziskovanje, sti z opredeljevanjem osnovnih vprašanj kdaj,

interpretacije, dokumentiranje, komentarji, kri- kdo, kaj in kakšne so podrobnosti izdelkov, ki

tike in interakcije (2003: 184). ustrezajo terminu »proto street art«. Ključni ele-

Britanski antropolog Rafael Schacter je na menti predlagane klasifikacije so: časovni okvir

podlagi poglobljenega pregleda tega razvoja dejavnosti, izvajalci, spontanost/suverenost, iko-predlagal priznanje umetniškega obdobja »street nografija, specifičnost lokacije, nedonosnost in

art« med letoma 1998 in 2008. Njegova teza je interakcija z javnostjo. izhodišče za raziskave na področju novejše zgo- Delovanje kolektivov Mizzart in Strip Core

dovine umetnosti in umetnosti na splošno. Za je v raziskavi predstavljeno kot kolektivna pra-

pristne primere likovne ulične umetnosti pred ksa, ki likovno ustvarjanje uporablja kot simbol-

predlaganim časovnim okvirom sodobni pozna- ni in dejanski upor oziroma spreminjanje načel

valci (Rafael Schacter, Ulrich Blanche, Anton družbene realnosti v širših družbenih kontekstih.

6





Kronološka predstavitev zgodovinskega ozadja 1.1 Kategorizacija gibanja »street


in razvoja hardkorovske subkulture na Sloven- art« po Robertu Sommerju skem je tudi analiza medijskega diskurza o obeh



kolektivih, subkulturah in grafitih v obravnava- Pisati o umetniškem gibanju, dokler se še nem obdobju. dogaja, je kot bi poskušali ujeti veter. Zgodovinsko gledano je likovno delovanje

kolektivov potekalo v času, ko so status ume- Robert Sommer, 19752

tniškega dela pričele »podeljevati« družbene in-

stitucije, zlasti galerije, kustosi in likovni kritiki. Najzgodnejšo uporabo termina »street art« naj-

Oba kolektiva sta občasno sodelovala z institu- demo pri Robertu Sommerju, ki je v šestdesetih

cionalno umetnostjo, kar pa ni vplivalo na izgu- letih 20. stoletja sistematično preučeval samoni-

bo podzemnosti in alternativnosti njunih ume- klo urbano ustvarjanje. Obiskal je več ameriških

tniških praks, ki so se v svoji izvirnosti ohranile mest, kjer je dokumentiral lokalno likovno ulično

in razvijale naprej z novimi področji delovanja. umetnost (v izvirniku: »local street art«), skliceval

Zdi se, da je ob prehodu iz drugega v tretje pa se je tudi na primerke iz Haitija, Čila, tedanje

tisočletje umetniška produkcija na ulici prevze- Sovjetske zveze, Mehike in od drugod (Sommer

la izgubljeno transcendentalno vlogo umetno- 1975: ix). Po Sommerju izraz »street art« ozna-

sti, ki je v modernizmu pomenila politični boj, čuje posodobljeno muralistično gibanje, ki se je

družbeno kritiko in zavzemanje za socialno pra- razcvetelo zlasti po letu 1970. Kot nosilce tega

vičnost. Krhkost in minljivost uličnih umetni- gibanja navaja skupine Summerthing v Bostonu, ških praks otežujeta njihovo raziskovanje, zaradi Murals for the People v Chicagu, Cityarts Workshop česar je ustrezno prepoznavanje in ohranjanje te v New Yorku in Los Aries Guadaluponos de Azdrin kulturne dediščine še posebno pomembno. v Santa Feju (Sommer 1975: 6).





▲Slika 1: Motoristični klub in razstavna garaža MC

Eisen Kreuz na Metelkovi. Prostor so zasedli motoristi

že leta 1992. Pri poslikavi prostora so sodelovali člani

kolektivov Mizzart in Strip Core. Foto: Arhiv Mizzart. 2 V izvirniku: »Writing about an art movement while it

still goes on is like trying to capture the wind« (Sommer

1975: ix).

7

V okviru terminologije 21. stoletja ne mo- obliko in vsebino izdelkov ter na njihov odnos

remo enačiti terminov »street art« in »murali- do skupnosti (Sommer 1975: 11). zem«, čeprav se njune značilnosti pogosto prek- Sommer je oblikoval kategorizacijo »street

rivajo. Sommerjeva analiza v tem pogledu ne arta«, ki jo je ponazoril tudi s tabelo s konkret-

ustreza analitičnim pristopom 21. stoletja, vse- nimi primeri in značilnostmi. Zavestno je izlo-

buje pa izvrsten analitični in etnografski pregled čil murale v notranjih prostorih, komercialno

raziskovanega pojava, zato je njegova raziskava umetnost in komercialno ljudsko umetnost. Po-

dragocen vir za nadaljnje raziskave. udaril je, da so pri predlaganih kategorijah mo-

Sommer je »street art« opisal kot komple- žne nadaljnje razčlembe ali prekrivanja. ksen družbeni pojav, ki vključuje ustvarjanje v Glavne kategorije ulične umetnosti po

navzočnosti občinstva, zaznavanje ritma mno- Sommerju so profesionalna umetnost, ljudska

žic, interakcijo z lokalnimi tolpami, nevarnost umetnost, naivna umetnost, interaktivna umet-

sovražnih izpadov alkoholiziranih opazovalcev, nost, naključna umetnost in grafiti. Glavne zna-

pozornost policije, poznavanje pravnih pred- čilnosti razvrščanja so zakonitost nastanka, pro-

pisov ter zaščito in vzdrževanje s strani drugih fesionalni status, umetnikov namen, lokacija in

oseb (Sommer 1975: 7). umetnikova identiteta (1975: 13, 15):

Bistveno merilo za ocenjevanje »street arta« Profesionalna ulična umetnost je tista, ki v

je po Sommerju povezava med umetnikom in javnem prostoru nastaja zakonito in ni name-

umetniškim delom na eni ter lokalnim okoljem njena temu, da bi jo mimoidoči spreminjali.

na drugi strani. Upoštevati je treba, ali izdelek Gre za poslikave, skulpture in mozaike. Ljudska

izboljšuje okolje, v kolikšni meri vključuje ljudi umetnost nastaja po tradicionalnem vzorcu in

iz soseske in kakšno vlogo ima pri razvoju iden- je namenjena okrasitvi bivalnih prostorov ljudi

titete skupnosti. Dodatno presojo predstavlja na stenah ali predmetih. Tu gre za figuraliko

vprašanje, v kolikšni meri določen izdelek iz- kmečkih opravil, okraske na zibelkah in podob-

kazuje tradicionalne oblikovalske in umetniške no. Naivno umetnost ustvarjajo ljubitelji za raz-

vrednote, kot so raznolikost, vznemirljivost in stavljanje v lastnih prostorih. Gre za izdelke, ki

spontanost (Sommer 1975: 7). jih ljubitelji ustvarijo predvsem zase in pretežno

Kategorizacija »street arta« lahko vsebuje okrašujejo njihov bivalni prostor. Interaktivna

neomejeno število kategorij.3 Sommer predlaga množična umetnost nastaja v javnem prostoru

razvrščanje ulične umetnosti po vsebini in ume- kot kumulativni rezultat vrste anonimnih pose-

tnikovih namenih, saj so bile v metropolah, kot gov v že obstoječ izdelek. Naključna umetnost

so Filadelfija, Boston, Detroit in druga velika nastane nenačrtovano kot rezultat naravnih

mesta, velike podobnosti med skupinami mura- procesov, kot je propadanje materialov, pa tudi

lov, ki jih Sommer opisuje kot Chicano, črnske, kot naravna dediščina posebnih oblik. Tu gre

pop in psihadelične poslikave. Bistvena značil- za privlačne podobe, ki jih ustvari npr. luščenje

nost je zanj dejstvo, da so ulična dela ustvarjena barve na steni stavbe, ki razkriva zanimive od-

in razstavljena na prostem, kar vpliva tudi na tenke in teksture. Grafiti so napisi na stenah in

drugih površinah. Po Sommerju večina grafitov

ni umetnost, vendar so vprašanja, ki jih sproža-

3 Pri naboru možnih kategorij »street arta« Sommer po- jo, pomembna za legitimne umetniške oblike

vzema razvrstitev glede na lokacijo, materiale, etnič- (Sommer 1975: 13).

no pripadnost, starost umetnikov (otroška umetnost ali Sommer je grafitom posvetil precej po-

geriatrična umetnost) in celo duševno stanje umetni- zornosti, čeprav jim ni bil naklonjen. V času kov (shizofrene slike ali risbe, ustvarjene v omamljenem njegovega raziskovanja so obstajali predvsem stanju) (Sommer 1975: 11).

8

jezikovni grafiti, kar je tudi zapisal: »Večina železnice, je dodal, da je umazano, zanemarje-

grafitov je napisanih in ne narisanih. Če slika no in depresivno stanje newyorške podzemne

pove več kot tisoč besed, potem grafitarji zanjo železnice prevladovalo že dolgo pred izumom

še niso slišali« (Sommer 1975: 18). markerjev in sprejev (Sommer 1975: 23).

Trditev, da je estetska vrednost muralov

Razočarani smo, ko se sprehodimo mimo veliko večja od vrednosti grafitov, je ponazoril

neštetih sten, prekritih z grafiti, ne da bi s primeri mestnega urbanizma v Kaliforniji iz

videli eno samo risbo. To nemo priča o vi- leta 1972. Ponoči so razgrajači v mestih delali

zualni nepismenosti velikega dela ameriške veliko škodo, npr. pisali žaljive grafite z rasi-

javnosti. Čas, potreben za ustvarjanje risbe, stično vsebino, s sekirami, dinamitom in drugi-

in tehnični vidiki slikanja s sprejem, delno mi sredstvi so razbili na desetine kabin javnih

pojasnjujejo pomanjkanje slik, narejenih s stranišč v mestnem parku in podobno. Ko je

sprejem. Grafiti na straniščih vsebujejo več vodstvo parka poskrbelo za poslikavo izpostav-

grafične umetnosti, čeprav je vsebina običaj- ljenih javnih objektov z murali, so jih nočni

no omejena (Sommer 1975: 18). razgrajači pustili pri miru (Sommer 1975: 22).

Sommer je opazil posebnost pri jezikovnih gra-

Pri svoji kategorizaciji je Sommer grafite fitih, ki so pogosto uporabljali simbole. Nikoli predstavil predvsem kot teritorialno sredstvo ni zaznal aktualnih ameriških političnih sim-

tolp, vandalizem in samovšečno poseganje v bolov, kot sta slon in osel, znaka dveh glavnih

prostor s čečkanjem. Muralisti so zavračali pri- političnih strank. Simboliko napisnih grafitov

merjavo svoje umetnosti z grafitiranjem. Tolpe so zaznamovali znaki za mir, svastik in križev,

so se med sabo napadale s prekrivanjem grafitov, ki so značilni tudi za nekatere druge dele sveta,

murale pa so puščale nedotaknjene. Sommer je zlasti Evropo (Sommer 1975: 19). bil seznanjen s hitrim razvojem slikovnih gra- Ponekod sta obe obliki, murali in grafiti,

fitov v New Yorku, kar je opisal kot proces ro- nastajali skupaj, npr. na zidu ob avtocesti ob

mantiziranja grafitov, ki poskuša nerešljiv pro- Michiganskem jezeru v Chicagu. V redkih

blem spremeniti v umetniško obliko (Sommer primerih, ko so bili murali napadeni z grafiti,

1975: 20). je Sommer to pripisal premajhnemu sodelova-

nju umetnikov z lokalno skupnostjo, ki je svoje

Grafiti so vroča tema na newyorški umetni- murale pred napadalci zaščitila tudi z odkritim

ški sceni. Številne gledališke igre uporabljajo spopadom. Pomemben vpliv pri muralih pa ima

grafite za scenografijo in galerije prodajajo tudi zob časa. Po mnenju poznavalcev se je lah-

slike grafitov. Mogoče je najeti ekipo s spreji, ko materialna podoba murala ohranila trideset

da okrasi stene stanovanja. Revija New York let, najpogosteje pa je bil rok trajanja pet let.

je predlagala nagrado Taki za najveličastnejši Sommer je začasno naravo uličnih umetnin

grafit (Sommer 1975: 20). navedel kot njihovo opredeljujočo značilnost.

Generacije lokalnih prebivalcev se zamenjajo,

Pri tem grafitarjev ni imenoval »writers« (v pre- ker se odselijo ali umrejo, nove generacije pa

vodu: pisci), kot so se poimenovali sami in je želijo v javnem prostoru z umetniškimi praksa-

bilo tudi splošno razširjeno, temveč jih je ozna- mi sporočati svoje zgodbe (Sommer 1975: 22,

čeval kot »graffitists« (v prevodu: grafitarji), kar 61, 62).

se v Ameriki ni uveljavilo kot termin. Čeprav

je jasno izjavil, da ne odobrava čečkanja zače-

tnic po vsakem koščku newyorške podzemne

9





1.2 Kategorizacija, klasifikacija Določanje umetniškega obdobja ima po Scha-


in periodizacija pojava »street cterju ključno vlogo pri umeščanju umetniškega

art« po Rafaelu Schacterju dela v zgodovino in usmerjanju njegove nadalj-

nje interpretacije. Periodizacija umetniško prakso

Neomuralizem je profesionaliziran opredeljuje s prepoznavnimi predstavniki, časov-

»street art«, »street art« na steroidih. nim okvirom ter z značilnimi slogi, postavitvami,

tehnikami in ideologijami. Vpliva na to, kako širša

Rafael Schacter, 20174 javnost sprejme delo, razume njegovo vsebino ter

ga umesti v medsebojne odnose in etične okvi-

Rafael Schacter je sodobni raziskovalec grafi- re. Kodifikacija razločuje posebne oblike, meto-

tov in ulične umetnosti, na katerega se sklicuje dologije in sloge posameznih deležnikov znotraj

več spletnih portalov, med njimi Widewalls in umetnostnega polja ter jih teoretično povezuje v

FifthWallTV. Za razliko od Sommerja je imel prepoznavne umetniške prakse (Schacter 2016).

za oblikovanje svojih tez dostop do več dese- Po Schacterju smo bili osrednjemu delu

tletij nastajajočega raznovrstnega gradiva od umetniških praks, ki jih imenuje »street art«,

začetka svetovne ekspanzije modernih grafitov. priča med letoma 1998 in 2008. Pred tem ob-

Schacter kritično komentira sodobne trende, dobjem so že obstajali pristni likovni ulični

povezane z umetniškim urbanim ustvarjanjem, umetniki, le redkejši so bili. Schacter izpostavlja

zlasti neustrezno poimenovanje, razvrščanje imena: John Fekner, Futura2000, Blek le Rat

in vrednotenje. Meni, da je izraz »street art« in REVS & COST, njihove umetniške prakse

v prvi četrtini 21. stoletja postal zavajajoč, saj pa imenuje »proto street art« (Schacter 2016).

se radikalno razlikuje od tega, kar je ta termin Čeprav Schacter sodobne murale vključuje v

pomenil v svoji zgodnji dobi (Schacter 2014: umetniške prakse obdobja »street art«, med

161). predhodniki tega obdobja ne omenja mura-

Schacter predlaga poimenovanje umetni- listov, ki jih je Robert Sommer predstavljal kot

škega obdobja »street art« med letoma 1998 in nosilce gibanja v šestdesetih in sedemdesetih le-

2008 kot izhodišče za nadaljnje raziskave na po- tih 20. stoletja: muralisti William Walker, Ade-

dročju novejše zgodovine umetnosti in umetno- le Seronde, Astrid Fuller, James Januzzi, Eva

sti na splošno. Cockraft, William Sieverson (kipar) in drugi

(Sommer 1975).

Izpostavil bi pet ključnih formalnih elemen- Schacter v predlaganem umetniškem ob-

tov, pet ključnih tehnik in pristopov, ki »stre- dobju »street art« med letoma 1998 in 2008

et art« opredeljujejo kot umetniško obdobje: prepoznava vse ključne elemente tradicionalne-

prostorsko asimilacijo, figuracijo/ikoničnost, ga umetniškega obdobja: čas, kraj, slog, tehniko,

neinstrumentalnost, institucionalno avto- etiko in ideologijo. Pojasnjuje tudi, zakaj se je po

nomijo in komunikacijsko konsenzualnost letu 2008 to obdobje končalo. (Schacter 2017: 106).5 Med letoma 1998 in 2008 je na svetovni

ravni delovala skupina od sto do dvesto likov-



4 V izvirniku: »Emergent from Street Art, and utilizing nih uličnih umetnikov, ki so večinoma izhajali many of its visual codes, neo-Muralism is Street Art iz grafitarske scene. Poleg neformalnega uspo- turned professional, Street Art on steroids.« (Schacter 2017: 109). sabljanja so imeli mnogi med njimi bolj klasično

5 Besedilo v izvirniku: »I would point to five key formal

elements, five key techniques and approaches that define

Street Art as a period: Spatial Assimilation, Figuration/ and Communicative Consensuality (Schacter 2017:

Iconicity, Non-Instrumentality, Institutional Autonomy 106).

10

umetniško ali oblikovalsko izobrazbo (Schacter preganjanja v primerjavi z represivnimi ukrepi z

2017: 105). Schacter izpostavlja naslednja ime- začetka osemdesetih let 20. stoletja. na po lokacijah v Evropi in obeh Amerikah: pa- Opredeljevanje pristne likovne ulične

riška umetnika STAK (danes znan kot Olivier umetnosti kot osnove za priznanje umetniškega

Kosta-Théfaine) in Invader, newyorški kolektiv obdobja »street art« Schacter utemeljuje z več

Faile in umetnica Swoon (danes znana kot Ca- predpostavkami. Bolj kot materialno plat pou-

ledonia Curry), filadelfijski umetnik ESPO (da- darja moralne značilnosti. Pravi »street art« ra-

nes znan kot Steve Powers), brazilska dvojčka zume kot umetniško prakso, ki je na ulici našla

Os Gemeos, argentinski umetnik StudioChu novo komunikacijsko platformo za ustvarjanje

(danes znan kot Julian Pablo Manzelli) in ko- uravnoteženega uveljavljanja v javnem prostoru

lektiv DOMA ter britanski umetnik Banksy pri soočanju z dominantno korporativno vizual-

(Schacter 2016: 3). nostjo javne sfere. Opisuje jo kot odprto, vklju-

Schacter meni, da je bila to prva generaci- čujočo, neinstrumentalno, neodvisno in spora-

ja grafitarjev, ki se je izučila na ulici in v šoli. zumno etično prakso (Schacter 2016). Uveljavljena oblika likovnega grafitiranja se ni Klasifikacijo umetniškega obdobja »street

spremenila že več desetletij, zato jih je pričela art« Schacter utemeljuje z opredelitvijo nas-

omejevati. Prizadevali so si ustvariti bolj odpr- lednjih značilnosti, pri katerih izpostavlja tudi

to obliko vizualnosti. Slogovno so se med seboj prekrivanje ali razlikovanje z grafiti (Schacter

precej razlikovali, skupno pa jim je bilo opušča- 2017: 106). nje tipografije in črkovne oblike, kar je bistvena

lastnost grafitov. Ohranili so ideološke osnove 1. Prostorska asimilacija grafitarske kulture z vztrajanjem pri lastni av- Odnos do prostora je značilnost, kjer se

tonomiji in neodvisnosti. Tehnična osnova nji- »street art« prelomno razlikuje od grafitov,

hovih umetniških praks je še vedno temeljila na čeprav sta obema skupna ustvarjanje in in-

načelu »naredi sam« ali DIY (v izvirniku: Do It terakcija z urbanim prostorom. Grafiti kot

Yourself). Pri tem so na ulici pričeli množič- predhodna razvojna oblika v mestnem oko-

no uvajati nova izrazna sredstva. S šablonami, lju delujejo napadalno ali nevtralno. Upirajo

nalepkami, skulpturami, instalacijami in meto- se normativni uporabi arhitekturnega okvi-

dami, ki so vključevale gledalce, je ulica postala ra, prečkajo meje, ne delajo znotraj formal-

njihov medij družbene kritike. Od grafitarjev so ne uporabe in tako vidno izkazujejo svoja

se »street artisti« razlikovali po tem, da so opuš- stališča.

čali uporabo sprejev ter zavračali standardizacijo Ulična umetnost6 mestno okolje dopolnju-in profesionalizacijo. je povsem drugače. Do javnega prostora ima

Formalna osnova obdobja »street art« je angažiran in igriv odnos. Z njim vzpostavlja

konceptualno delovanje v skladu z arhitektu- dialog, ga izboljšuje, se vanj vrašča oziroma asi-

ro okolja in ne v nasprotju z njo. Umetniki so milira in ga ne napada ali ignorira. Obstoječe

izumljali nove načine oblikovanja sporočil, jav- arhitekturne elemente uporablja premišljeno

nega zavzemanja za družbene spremembe in in jih zavestno preoblikuje. povečevanje svojega komunikacijskega dosega.

Ker so se vizualno oddaljili od grafitiranja in

obravnavali kompleksnejše družbene probleme, 6 Ulična umetnost je širši pojem kot likovna ulična umet-



manjem in naklonjenostjo. Deležni so bili manj druge oblike, ne samo za likovno, zato se pri navajan- ju značilnosti ponekod sklicujem na krovni izraz »ulična umetnost«. so jih mediji pričeli obravnavati z večjim zani- nost. Splošne značilnosti ulične umetnosti veljajo tudi za

11

2. Figuracija/ikoničnost upravljanju, ima izjemno privlačno moč za

Ikoničnost je druga značilnost, kjer se »stre- javnost. Domet »street arta« je v primerjavi

et art« kot naslednja razvojna oblika oddalji z grafiti večji, ker so grafiti namenjeni pred-

od grafitov. Čeprav je newyorški hiphoper- vsem sebi oziroma ozkemu krogu poznaval-

ski slog »wild style« deloval zelo figuralično, cev, »street art« pa se je z ilustrativnim obra-

je še vedno temeljil na tipografiji, saj gre v tom posvetil najširšemu občinstvu.

osnovi za grafično izpopolnjene napise. Tudi

podpisovanje ali »tagging« ter politični in 4. Institucionalna avtonomija

drugi napisni grafiti temeljijo na jezikovnem Bistvo institucionalne avtonomije ali neod-

sporočilu, torej uporabi tipografije. visnosti je suvereno izražanje moralnih načel,

Likovna ulična umetnost se je usmeri- spontanost in nepodrejanje zahtevam insti-

la k vizualnosti, temelječi na ikonografiji. tucionalnih komisij. Grafiti so skoraj vedno

Skoraj dogmatično osredotočanje na upo- nezakoniti, za »street art« pa to ni opredelju-

rabo sprejev, ki je grafitiranje opredeljeva- joča lastnost, saj lahko nastane tudi brez kr-

lo v osemdesetih in devetdesetih letih 20. šenja predpisov in zakonov. Pri sodelovanju

stoletja, je nadomestila uporaba različnih z okoljem uporablja metodologijo, v kateri

materialov. Najbolj so se razširile nalep- mesto ni zgolj sredstvo za dosego cilja, tem-

ke, ki so s serijskim reproduciranjem ma- več cilj sam po sebi. Svojih umetniških praks

terialno močno spominjale na grafitarsko ne izvaja strateško za tlakovanje poti do ga-

podpisovanje ali »tagging«. Uvedba dru- lerijske kariere, temveč so sredstvo za komu-

gih, bolj umetniških praks, kot so poslika- nikacijo, izkušnje in eksperimentiranje.

ve, skulpture in uprizoritve, je odprla nove

produkcijske poti za umetnike in privabila 5. Komunikacijska konsenzualnost

demografsko bolj raznovrstne ustvarjalce. Komunikacijska konsenzualnost pomeni

Pri pletenih instalacijah, znanih tudi kot navzven usmerjeno komunikacijo skupnosti.

pleteni ali kvačkani grafiti, »yarn graffiti« Pri tem se »street art« spet prelomno razli-

in podobno, je poudarjeno, da instalacije ne kuje od grafitov. Newyorški slog umetniške-

poškodujejo dreves in drugih predmetov, ga grafitiranja in tudi vsi drugi grafiti, ki niso

na katerih se nahajajo. namenjeni aktivni agitaciji določene teme,

Z novostmi in ozaveščenostjo je celoten imajo navznoter usmerjeno komunikacijo.

pristop »street arta« privabljal novo občin- »Street art« jasno izraža svojo odprtost z

stvo in bil zanimiv za medije. V primerjavi navzven usmerjeno racionalno in prijetno

z grafiti je deloval neškodljivo in bil zara- komunikacijo. Ulični umetniki ustvarjajo

di tega deležen večje tolerance represivnih dela, ki so bila namenjena temu, da jih ljudje

organov. V tem pogledu se likovna ulična vidijo, razumejo, berejo in delijo. Razume-

umetnost radikalno razlikuje od grafitov, saj vanje umetniškega sporočila ni omejeno na

je bolj odprta in vključujoča. poznavalce z ustreznim predznanjem. Za-

vestno se razlikujejo od lažnivih oglasov,

3. Neinstrumentalnost ki prevladujejo v javnem prostoru. Njihove

Neinstrumentalnost je brezkompromisno vsebine izkazujejo željo po vzajemnem od-

nezaslužkarska narava, ki je skupna samonik- nosu s širšo javno sfero kot celoto.

lim grafitom in pristni likovni ulični umetno-

sti. Nekomercialno delovanje v javnem pro- Navedene značilnosti po Schacterju povzemajo

storu, ki je sicer podrejeno trgu ali državnemu deset let inovacij, evolucije in zorenja umetniških

12

praks »street arta«, nato pa se je dogajanje na sce- številne festivale ulične umetnosti z delavnicami

ni začelo spreminjati v ponavljanje, posnemanje izdelovanja grafitov in likovne ulične umetno-

in simulacijo. Uporaba termina »street art« se je sti. Snovalci teh prireditev niso bili več umetni-

zunaj scene močno razširila. Svet umetnosti in ki, kritiki ali kuratorji, temveč mestni urbanisti

mediji so pričeli s tem izrazom označevati tudi in javni uslužbenci. Digitalno razpošiljanje slik

umetniška dela, ki so bila videti »urbana«, ven- rezultatov teh festivalov ima veliko širši domet

dar so bila ustvarjena, razstavljena in prodana kot ogled v živo in nadomešča pristno izkušnjo

v zaprtih prostorih. Ključna sestavina »street z ulično umetnostjo v prvotni obliki. Poleg tega

arta«, torej ulica, je bila povsem izključena in s je »street art« v novem smislu postal instituci-

tem termin »street art« zlorabljen oziroma na- onalno orodje za pogospodenje oziroma gen-

pačno uporabljen. S posredovanjem mestnih trifikacijo mestnih površin. Mestne uprave ga uprav je izraz »street art« postal tudi oznaka za redno uporabljajo pri modelih urbanističnega

velike murale, ki so jih načrtovale, odobrile in načrtovanja kot razmeroma poceni sredstvo za

financirale institucije (Schacter 2016: 6). poživljanje mestnih površin in vnašanje oziro-

Kot mejnik zaključka obdobja v letu 20087 ma spreminjanje kulture lokacije. Z umetnostjo

Schacter navaja razstavo Street Art v london- mesto oblikuje svojo blagovno znamko kraja in

ski galeriji Tate Modern, na kateri so svoja dela življenjskega sloga, umetniško vrednost pa spre-

razstavljali Blu iz Bologne, kolektiv Faile iz New minja v finančno in ne v kulturno ali družbeno

Yorka, JR iz Pariza, Nunca in Os Gemeos iz São korist.

Paula ter Sixeart iz Barcelone. Pet madridskih Vsebinsko se »street art« po letu 2008 odda-

uličnih umetnikov, 3TTMan, Spok, Nano 4814, ljuje od uporniške samonikle narave, ki jo je po-

El Tono in Nuria, je na razstavi prispevalo ume- vezovala z grafiti, in se približuje kiču. Upodo-

tnine, specifične za lokacijo, ki jih je bilo mogo- bitve so polne sentimentalnosti, karikaturizacije

če videti z vodenim ogledom, eksperimentalni in objektifikacije, zlasti žensk. Oblikovno spo-

newyorški umetniki Graffiti Research Lab pa so minja na oglaševanje. Na okolico se ne navezuje

na zunanjih stenah galerije Tate Modern prire- v smislu sporazumnega dopolnjevanja, temveč

dili interaktivni večer s svetlobnimi projekcijami jo nadvladuje s svojo velikostjo in institucional-

grafitov (The Tate Modern 2025). Ta odmevni no zasnovo. Njen nastanek ni neodvisen, saj ima

dogodek je vplival na preoblikovanje splošnega zaledje mestnih uprav, hkrati pa se pretvarja, da

razumevanja pojma »street art« na svetovni rav- je subverzivna. Večinoma nastane v sklopu stra-

ni. Schacter ta proces opisuje kot sklop nasled- teških odločitev in načrtovanja dobička in ne

njih velikih sprememb (Schacter 2017: 106). zaradi umetnosti. Ne odraža več materialnih in

Javnost je »street art« identificirala kot drzno ideoloških kategorij, ki jih je nekoč predstavlja-

obliko popularnega muralizma. Velike in barvi- la. Zdi se, da je postala skrajna parodija tega, kar

te zunanje stenske poslikave so postale splošni je bila na začetku. Pri vsestranskem dojemanju

sinonim za izdelke »street art«, vse druge ume- tega področja je nastala popolna zmeda. Scha-

tniške prakse, kot so poslikave manjših formatov, cter predlaga, da bi novodobno »street art« pre-

instalacije in uprizoritve, pa so bile izrinjene iz imenovali v »neomuralizem« ali celo »umetnost

tega pojma. Mestne uprave so pričele prirejati ustvarjalnega mesta« (v izvirniku: Creative City

Art) (Schacter 2016).

7 Spomnimo se, da je bila v Ljubljani v MGLC že leta

2004 razstava z naslovom Grafitarji/Graffitists in leta

2006 razstava Street art, kar označujemo kot prehod gra-

fitov in likovne ulične umetnosti v svet institucionalne

umetnosti na Slovenskem.

13

Zakaj naj bi sploh preučevali grafite?

Ker gre za praktično preučevanje človeških bitij pri uporabi tiste pisne komunikacije, ki je vedno brez družbenih omejitev.

Alexander J. Peden, arheolog*1

* (Peden 2001: xxi).



Richard Hambleton. Shadowman. New York 1984.

14 Foto: Hank O‘Neal (Sandomir 2017).





2 GRAFITI IN STREET ART –


PROBLEMATIKA RAZISKOVANJA



Preučevanje grafitov je v 21. stoletju predmet raz- Med pristopi, ki vnašajo več preglednosti in siste-

ličnih znanstvenih pristopov in interdisciplinar- matičnosti, je najnovejša teoretska smer »grafitolo-

nih raziskav (Velikonja 2008; Ferrell 2016; Ross gija« kot interdisciplinarna veda z epistemološkimi

in Lennon 2018; Schacter 2014), kar je velik izhodišči: kontekstom, namenom in učinkom ozi-

napredek v primerjavi s težavnimi okoliščinami roma recepcijo (Velikonja 2022: 12, 35).8 znanstvenega raziskovanja grafitov v preteklosti. Po mnenju kriminologa Jeffa Ferrella je dolo-

Prisotnost različnih vrst grafitov je v množični čene pojave iz posameznih obdobij sicer mogoče

kulturi čedalje večja in razvijanje njihovih pojav- jasno opredeliti, vendar pa je zadnjih petdeset let

nih oblik zelo hitro, zato je to področje čedalje razvoja grafitov ustvarilo neskončno zapletenost

bolj obsežno, heterogeno in kompleksno. Obli- in protislovja v njihovem statusu in pomenu (Fer-

kovanje splošne opredelitve grafitov bi bilo so- rell 2016: xxx, xxxi). V strokovnih in drugih krogih

razmerno enostavno, če bi se omejili na določeno prevladuje pogled, da so najprej obstajali grafiti,

časovno in geografsko obdobje, vendar razvoj nato pa se je na podlagi tega razvila vizualna nad-

ulične ustvarjalnosti v svetovnem merilu ne pote- gradnja kot oblika postgrafitov ali (likovne) ulične

ka linearno ali koncentrično, kar znatno prispeva umetnosti (street art). Razčlenjevanje po material-

h kompleksnosti preučevanja tega pojava. ni podobi, vsebini in obliki nam pokaže, da je med

Zaradi vizualne privlačnosti so grafiti kot tema razvojnima stopnjama veliko prekrivanja, ker

mnoge kontrakulturne in alternativne prakse sta njuna morfološka sloga podobna.9



namene. Ob tem pa je na tem področju še ved- 8 Najnovejšo metodologijo preučevanja grafitov, grafitolo- gijo, je Mitja Velikonja predstavil v knjigi Podobe nestrin- no malo poglobljenih raziskav in »ni kontinui- uporabljeni in zlorabljeni v najrazličnejše tržne

janja: politični grafiti in street art postsocialistične tranzici-

rane tradicije globljega preučevanja« (Velikonja je, izdani leta 2022. 2022: 10). 9 Razliko med grafiti in likovno ulično umetnostjo inter-

pretativno pojasnjujem z vpletenostjo v družbena raz-

V zadnjih desetletjih so se grafiti in likov- merja na podlagi tradicionalnega razlikovanja dveh tipov

menjave – obdarovanja in trgovine. Pri tem izhajam iz

ljudske umetnosti in tudi dobičkonosno ob- (1986), različne razvojne stopnje grafitov pa klasificiram po kategorijah različnih vrst blaga in jih strnem v kratko na ulična umetnost združili v obliko urbane teorije družbenega življenja stvari Arjuna Appaduraija

liko komercialne umetnosti, kjer se grafiti in kulturno biografijo po modelu Igorja Kopytoffa (1986).

ulico in galerijo vse do korporativnih oglaše- kulturna biografija grafitov in likovne ulične umetnosti ter razlikovanje med njima na podlagi teorije družbenega živl- ulična umetnost premikajo sem in tja med Predstavljena analiza je objavljena v prispevku Kratka

valskih kampanj (Ferrell 2016: xxx). jenja stvari (Konda 2021).

15

Kompleksnost in zmeda sta bistveni sesta- podvig in poslovno priložnost: »Lahko postane-

vini sodobne ulične likovne umetnosti in jo označevalci urbanega propadanja ali atraktiv-

grafitov – ulično likovno umetnost in gra- ne oznake (v izvirniku: »hip markerji«) vitalne fite danes opredeljuje nezmožnost, da bi jih urbane kulture« (Ferrell 2016: xxxi, xxxii). opredelili (Ferrell 2016: xxx, xxxi). Pripadnost družbenemu razredu ali skupi-

ni ima pri raziskovanju grafitiranja pomembno

Nasprotujočo si kompleksnost sodobnih gra- vlogo. Spomnimo se, da se je velika priljublje-

fitov in likovne ulične umetnosti kot pretežno nost grafitiranja začela s subkulturo hiphop v

urbanega pojava Ferrell pojasnjuje z dvema ra- ekonomsko zapostavljenih predelih New Yorka,

zvojnima usmeritvama urbanega življenja, ki sta od tam pa se je razširila po vsem svetu.10 Ot-se razvili v približno istem obdobju zadnjega pol roci pripadnikov etničnih manjšin iz revnejših

stoletja in se povsem prepletata. Nanašata se na predelov mesta so bili že sicer deležni strožje

družbeni nadzor in družbene razrede. obravnave kot njihovi vrstniki iz bogatejših slo-

Prva usmeritev je stalna rast mest, ki jo jev in večinskega etničnega dela družbe.11 spremlja krepitev nadzornega in policijskega re- Jeffrey Ian Ross in John F. Lennon sta pov-

žima, strategij obvladovanja tveganj in omejeva- zela, da grafiti in likovna ulična umetnost tvori-

nja posegov v urbano okolje. Podlaga za prepre- jo posebno interdisciplinarno raziskovalno po-

čevanje kriminala s preoblikovanjem okolja je dročje, na katerem se je v zadnjem času povečalo

neoliberalna »teorija razbitega okna«, ki razlaga, število akademskih člankov, poglavij v znanstve-

da že majhne kršitve mestnega reda vznemirjajo nih knjigah ter urejenih zbirk in monografij,

prebivalce, spodbujajo kriminal ter s tem sproža- vendar pa še ne obstajajo kot samostojen pred-

jo spiralo urbanega nasilja in propadanje soseske met visokega ali univerzitetnega študija (Ross in

(Kelling in Wilson 1982; Konda 2017: 185). Lennon 2018: 1). Poseben zaplet prinaša skupna

Druga značilnost je novi politično-ekonom- obravnava grafitov in likovne ulične umetnosti,

ski model urbanega življenja ali »mestni razvoj,

ki ga vodi poraba« (Markusen in Schrock 2009).



Avtorja razlagata, da so stare industrijske pospe- 10 Roger Gastman je v pregledu zgodnje ameriške grafi- ševalne dejavnike urbane rasti nadomestile nove tarske scene v odmevni knjigi Pisci na steno: Grafiti in oblike urbanega razvoja, ki temeljijo na privati- njihova nedolžnost ( Wall Writers: Graffiti in Its Innocence) (Gastman, Neelon in Pape 2016) in v dokumentarnem ziranih mestnih prostorih, kulturni produkciji in filmu Wall Writers (2016) poudaril, da je imel New York s tem na ustvarjanju vrhunskih, ekskluzivnih ob- pomembno vlogo pri širjenju priljubljenosti grafitiranja, močij potrošništva in bivanja. Pri tem so izpra- vendar so že veliko pred tem, v šestdesetih in sedem- desetih letih 20. stoletja, v Filadelfiji začeli pisati grafite znjeni industrijski objekti s pogospodenjem ozi- brez povezave s teritorialno dejavnostjo uličnih tolp. Prvi roma gentrifikacijo preurejeni v specializirano opazen pisec je bil deček z vzdevkom Cornbread (Wall ponudbo trgovin in restavracij, zaprte skupnosti Writers 2016).



ki so spremljale propadlo industrijo iz prejšnjih ga rasizma je bila med drugim politika boja proti ma- milom, ki je potekala v osemdesetih letih 20. stoletja v let, pa so uničene. V obeh primerih oblast nad- in stanovanjske konfiguracije, delavske soseske, 11 Eden dobro analiziranih in potrjenih načinov sistemske-

ZDA. Michael Tonry je v obsežnem prispevku o vpli-

lahko vdrle na privatizirana območja potrošnje prikazal, da je Urad nacionalnega nadzora nad drogami dobro razumel zapletene ugotovitve poglobljenih razis- ali na splošno »umazale« umetno ustvarjeno zira in preganja marginalizirane skupine, ki bi vu rasizacije na vojno proti drogam v Ameriki nazorno

kav o uporabi drog v ZDA in jih zlorabil za restriktivne

goče grafite in likovno ulično umetnost hkrati ne posledice so bile predvsem aretacije in zapiranje mla- dih ljudi temnejše polti v urbanih naseljih etničnih man- obravnavati kot kriminalno dejanje, umetniški podobo mesta. Kot izpostavlja Ferrell, je mo- ukrepe proti manjšinskemu delu prebivalstva. Načrtova-

jšin (Tonry 1994: 51).

16

ki sta nedvomno zelo povezana pojava, vendar v takoj popravljeni, sicer privabijo še druge kršite-

svojem bistvu pogosto tudi povsem nasprotna. lje reda, ki stopnjujejo propadanje.

Glede razlikovanja med grafiti in likovno Avtorja teorije razbitega okna sta krimi-

ulično umetnostjo je najbolj splošno sprejet nologa James Q. Wilson in George L. Kelling, pogled, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, da nadalje pa so jo razvijali George L. Kelling in

so kronološko najprej obstajali grafiti, ki so se Catharine Coles ter drugi avtorji. Pri obravna-

razvijali skozi tisočletja, iz njih pa se je v 21. sto- vi problematike so številni avtorji med znake

letju oblikovala likovna ulična umetnost, ime- nereda v soseskah uvrščali grafite ter njihovo

novana tudi postgrafiti, neografiti ali street art. ustvarjanje v tolpah in na podzemni železnici

Prelom stoletja se kot okvirni mejnik bolj na- (Kelling in Coles 1996: 12, 13). Nekateri kritiki

naša na začetek množičnega pojavljanja likovno teorije so s praktičnimi preizkusi poskušali do-

izpopolnjene oblike grafitov kot na prepričanje, kazati ali ovreči njena predvidevanja. Ugotovili

da se je ta oblika pojavila šele tedaj. Primerki so, da so določene izboljšave v mestu (čiščenje

likovne ulične umetnosti pred tem mejnikom so cest in pločnikov, preprečevanje javnega popiva-

skoraj dosledno poimenovani s predpono »pro- nja, prostitucije in zbiranja tolp, odstranjevanje

to« (Schacter 2016; Blanché 2019; Polsky 2018; grafitov) pripomogle k zmanjšanju nereda, ven-

Konda 2017: 71), čeprav je poimenovanje »stre- dar niso bile povsod uspešne. Odstranjevanje

et art« obstajalo že v začetku sedemdesetih let, grafitov je tako prineslo le majhno spremembo

kar je razvidno iz raziskav Roberta Sommerja in stopnje nereda, kar se je še posebej nanašalo na

redkih drugih sočasnih raziskovalcev (Sommer soseske z manjšinami in revščino. S tem je bilo

1975). razkrito, da vzroki nereda izvirajo v družbeni

Ker gre pri navedenih pojavnih oblikah za neenakosti, »razbita okna« pa so njena posledica

veliko prekrivanja, ki so ga izkazali tudi nekateri (Sampson in Raudenbush v Javornik 2016: 18).

avtorji raziskav (Sommer 1975: 18), v nadaljeva- Ljubljana je mesto, ki ima dovoljene loka-

nju za oboje uporabljam izraz grafiti, ki obsega cije za grafitiranje od leta 2011, hkrati pa od

tako različne oblike ulične umetnosti kot klasič- leta 2015 izvaja politiko teorije razbitih oken s

ne grafitarske tehnike in pristope.12 svojo akcijo »Človek, čuvaj svoje mesto«.13 Kljub

Pravni red urbanih naselij grafite praviloma majhnosti in obrobni legi je bila v nekatere glo-

opredeljuje kot nezakonite in strogo določa iz- balne trende vključena skoraj istočasno, kot so

jeme, kot so uradno dovoljene lokacije za gra- se razvijali po svetu. To je veljalo za pankovsko

fitiranje. Sodobna obravnava grafitov v večjih subkulturo ter ulično ustvarjalnost kolektivov

svetovnih prestolnicah in mestih je v veliki meri Mizzart in Strip Core. pod vplivom »teorije razbitega okna«, ki teme-

lji na predvidevanju, da je lahko preprečevanje

kriminala uspešno samo takrat, ko ga začnemo

preprečevati, še preden izbruhne v polni meri

(Javornik 2016: 4). Že prvi majhni znaki propa-

danja, kot je razbito okno na stavbi, morajo biti



12 Prevladujoča delitev med pojavoma je deskriptivna, in 13 Akcija »Človek, čuvaj svoje mesto«, ki uporablja stra-

sicer so grafiti predvsem dvodimenzionalni napisi in sli- tegijo teorije razbitega okna, je predstavljena na splet-

čice, likovna ulična umetnost pa zajema tudi stenske po- ni strani mestne občine: https://www.ljubljana.si/

slikave, murale, šablone, nalepke, plakate, skulpture, in- sl/moja-ljubljana/javne-povrsine-in-utrip-mesta/

stalacije in druge oblike (Ross 2016: 476–477). skrb-za-mesto-in-mescane/clovek-cuvaj-svoje-mesto/.

17





2.1 Začetek akademskih razprav zapisali dobro šalo. V drugi razred je uvrstil


o grafitih pri nas in po svetu navadne ljudi, ki so pri svojem pisanju skoraj

brez izjeme obravnavali fiziološke potrebe. Ker

Človek se nehote vpraša, kaj sproža je preučeval straniščne grafite, je svoj predmet

čečkanje po zidovih stranišč. Skupnega raziskovanja uvrstil pod okrilje skatologije, to-

povzročitelja ni. Tudi motivov je več. rej medicinske vede za preučevanje iztrebkov.

Menil je, da je dolžnost raziskovalcev oziroma

Hugo Ernst Von Lüdecke, 190714 skatologov, da vsak posamezen verz natančno

prepišejo in uvrstijo v ustrezno kategorijo. Skli-

Okoliščine raziskovanja grafitov so bile v pre- ceval se je tudi na zbrano gradivo spoštovanih

teklosti zelo otežene, saj so bili grafiti v skupini kolegov: Friedrich S. Krauss, K. Reiskel, E. K.

stigmatiziranih tem, skupaj z duševnimi bolez- Blümml, Thorner Erfurter in Heinrich Felder

nimi, spolnostjo, iztrebljanjem, nemoralnostjo (Lüdecke 1907: 316). (Lüdecke 1907; Dundes 1966) in kriminalom



(Cohen 1955). Prve znanstvene zapise o grafitih



sem zasledila v avstrijskem zborniku Anthro-

pophyteia, ki je izhajal med letoma 1904 in 1913

ter je bil posvečen folklornim raziskavam in

raziskavam o zgodovini razvoja spolne mora-

le. Urednik Anthropophyteie Friedrich Salomon

Krauss, avstrijski judovski seksolog, etnograf,

folklorist in slavist, je sodeloval z nekaterimi

najpomembnejšimi znanstveniki svojega časa,

kot so bili Iwan Bloch, Franz Boas, Sigmund

Freud, Gerald Wheeler in Bernhard Obst (Art

& popularculture 2022).15 ▲Slika 2: Ponazoritev preučevanega gradiva pri raz-

Hugo Ernst Von Lüdecke je v svojem pri- iskavi straniščnih grafitov v zborniku Anthropophyte-

spevku o grafitih na stenah stranišč, poimenova- ia iz leta 1907. (Lüdecke 1907: 145, 146) nem Osnove skatologije, objavljenem v Anthro-

pophyteii leta 1907, uporabil jasno klasifikacijo, Že prej so grafite zbirali arheologi, med pr-

ki se mu je zdela nepogrešljiva pri določanju vimi jih je zapisoval egiptolog James Burton

motivacije piscev. V prvi razred je uvrstil izo- leta 1820 v Egiptu (Peden 2001: 151). Zara-

bražene pisce, ki so s svojim pisanjem ponavadi di posebnih okoliščin raziskovanja so grafite

obravnavali le kot dopolnitev uradnih zapisov

14 V izvirniku: »Man fragt sich unwillkürlich: was ist das iz starega veka oziroma jim niso pripisovali ve-



Agens, das dazu treibt, die Wände eines Aborts zu likega pomena. Za razliko od nekaterih sodob- bekritzeln? Ein einheitliches Agens gibt es nicht. Der nih raziskovalcev, kot je Caleb Neelon, soavtor Motive sind mehrere« (Lüdecke 1907: 316, prevod iz obsežne raziskave o zgodovini ameriških grafi- nemščine: Helena Konda).

15 Zbornik 16 Anthropophyteia je med letoma 1904 in 1913 tov, akademski raziskovalci jamskih poslikav

izhajal v Avstriji, zato je gradivo že zelo staro. V origi- iz pleistocena večinoma ne povezujejo z grafiti. nalni tiskani različici ga nisem mogla najti, do vsebi-

ne pa sem dostopala s pomočjo skeniranih različic in

s spremnim besedilom na spletu (Art & popularcultu-

re 2022). Znanstveno vrednost gradiva potrjuje dejstvo, 16 Roger Gastman, Caleb Neelon, Chris Pape (ur.) Wall

da so ga uporabljali Božidar Jezernik in drugi slovenski Writers: Graffiti in Its Innocence, Gingko Press Incorpo-

raziskovalci. rated, 2015.

18

Neelon, ki raziskuje grafite in likovno ulično družbenega razreda, s katero si gradijo ugled

umetnost v najširšem pogledu, meni, da želijo med prestopniškimi vrstniki, ter kot metodo

grafitarji s podpisom na stene pustiti oseben maščevanja srednjemu razredu za ekonomsko in

pečat. Za Neelona je barvni odtis dlani na ste- družbeno prikrajšanost. Tak pogled je prevzelo

ni jame v Indoneziji izpred 40.000 let istovr- še več kriminologov in raziskovalcev subkul-

stna osebna oznaka kot tiste, ki so jih izdelovali tur.17 V svetovnem merilu se je poglobljeno Cornbread, Taki 183 in številni drugi pisci iz raziskovanje grafitov začelo z njihovim mno-

najrazličnejših zgodovinskih obdobij. Razpr- žičnim pojavljanjem v večjih ameriških mestih

šene kamenodobne obrise, narejene z razpi- v začetku sedemdesetih let 20. stoletja, podobno

hovanjem barvnega prahu okoli dlani, Caleb pisanje po zidovih pa je obstajalo že veliko prej.

primerja s sodobnimi šablonskimi grafiti ali Na fotografijah uličnega življenja v New Yorku

»stencili« (Caleb 2021). je Helen Levitt že med letoma 1939 in 1940

Družbena identiteta grafitov se je od kame- ujela v objektiv številne grafite, napisane s kredo.

ne dobe do danes precej spremenila. Pleisto- Njihova vsebina so bili predvsem podpisi, navi-

censke jamske poslikave so v vizualnem smislu janje za športne klube, pikre otroške žaljivke in

res podobne današnjim muralom, vendar v vseh podobno (Moma 2023). Ko je leta 1955 umrl

drugih pogledih delujejo kot dominanten medij velikan jazza Charlie Parker, znan kot Bird, je

svojega časa in jih kot takih ne moremo imeti za v njegov spomin pesnik Ted Joans napisal grafit

najzgodnejše primerke grafitov oziroma likovne »Bird Lives« (v prevodu: »Ptič živi!«) na številne

ulične umetnosti. Grafiti so v osnovi marginalen newyorške pločnike in zidove. Joans je imel veli-

pojav, ki ga na ta način raziskujejo tudi arhe- ko posnemovalcev (The New York Times 2003).

ologi. Najstarejši primerki grafitov so najpogo- Akademski diskurz o grafitih, ki se je v šestde-

steje sporočila, narejena v preprostih tehnikah, setih letih 20. stoletja začel v ZDA in Evropi, je

predvsem z vrezovanjem. George F. Andrews je sprva ločeval med grafiti v notranjih prostorih in

pri raziskovanju zapuščine starih Majev grafite grafiti na prostem. Ameriški raziskovalci kot Ro-

opisal kot naključno raztresene neformalne do- bert Reisner, Lorraine Wechsler in Alan Dundes

datke po stenah, tleh, obokih in klopeh, ki jih so se osredotočali predvsem na grafite na javnih

ni mogoče obravnavati kot del dekoracije. »Ve- straniščih (Reisner in Wechsler 1974; Dundes

liko jih je v temnih vogalih in ozkih prehodih, 1966), evropski raziskovalci (tj. Jean Baudrillard,

ki se zdijo skriti pred pogledi« (Andrews 1980: Henri Lefebvre, Michel Foucault) pa zlasti na

2). Andrews je bil eden redkih raziskovalcev sta- grafite na prostem s političnimi in uporniškimi

rodavnih grafitov, ki se je posvečal tudi njihovi sporočili. Nanje je pomembno vplivala ulična

obliki in ne le jezikovnemu sporočilu. propaganda študentskega gibanja maj '68, vendar

Pred svetovno popularizacijo grafitov, ki se so bili grafiti, razen pri Baudrillardu, le stranska

je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela v New tema njihovih analiz (Baudrillard 1975; Lefebvre

Yorku, je bilo grafitiranje del nekaterih bolj ali 1968; Michel Foucault 1967, 1986). manj razširjenih uporniških gibanj na različnih

celinah. Njihovo raziskovanje je bilo vključeno 17 Novejši razvoj kriminologije se bistveno razlikuje od tra-

so bili grafiti tedaj v okviru množične kulture še in sedemdesetih let. Z vključevanjem novih znanstvenih smeri izraža bolj zrelo raziskovanje alternativnega razvo- vedno zelo zaničevan pojav. v raziskovanje celotnega gibanja ali prezrto, ker dicionalnih radikalnih oblik kriminologije iz šestdesetih

ja družbe in človeka. »Postmodernistični in poststruktu-

v svojem delu o delovanju tolp pisanje grafi- podmeni, da se je tip refleksije »zločina in kazni«, ki je prevladal v moderni dobi bolj ali manj izpel« (Flander tov opisal kot prakso mladeničev iz nižjega Leta 1955 je kriminolog Albert Cohen ralistični pristopi v teoretski kriminologiji temeljijo na

2015: 199, 205).

19

Jack Stewart je bil med prvimi akademskimi McCray je prvi v svoji okolici množično repro-

raziskovalci, ki je newyorške grafite prepoznaval duciral lasten nadimek, Cornbread, in ne imena

kot zvrst umetnosti in oblikovanja že pred kon- tolpe. Podpisal se je tudi na slona v živalskem

cem šestdesetih let. Po njegovi raziskavi je bila vrtu in na letalo skupine Jackson 5 (Gastman in

»zlata doba grafitiranja« v New Yorku med leto- Neelon 2011: 46). V New Yorku se je leta 1967

ma 1971 in 1974, ko je 10.000 mladih grafitarjev, pričel množično pojavljati grafit »Julio 204«, ki ga

predvsem najstnikov, ustvarjalo grafite na vlakih, pripisujejo mlademu portoričanu iz tolpe Savage

ladjah, avtomobilih in drugih objektih. Slog se je Skulls (Elam 2023). Kombinacijo imena oziro-

hitro razvijal od čačk do muralov in »divjega slo- ma vzdevka in domače ulične številke je pričelo

ga« ter s svojo prisotnostjo na temačnih površinah posnemati čedalje več mladih. S svojimi grafiti so

razveseljeval mimoidoče. Ustvarjanje je doseglo popisali javne površine na poti od šole do doma

vrhunec leta 1973, potem pa je vodstvo newyor- (Chang 2005: 75). Časopis The New York Times

škega mestnega prevoza uvedlo stroge kazni. Za- je 21. julija 1971 objavil intervju z grafitarjem Ta-

konodaja za preganjanje grafitarjev je bila uradno kijem, ki ga je novinar opazil pri pisanju grafita

namenjena preprečevanju uničevanja javnega »Taki 183« po objektih ob cesti. Po objavi tega premoženja in mladinskemu prestopništvu. Po- članka se je grafitarska dejavnost v New Yorku

lovili so predvsem ustvarjalce večjih grafitarskih razbohotila (Chang 2005: 118). Kot poudarja

formatov, podpisovalci pa so se obdržali, ker so Neelon, so svetovno znani posamezniki le popu-

bili manj izpostavljeni. Za podpis so porabili le larizirali prakso grafitiranja, niso pa je izumili ali

nekaj sekund, mojstrovine pa so zahtevale več ur bili prvi na tem področju (Neelon 2021). dela (Caine I. v Stewart 2009: 8).





Trend grafitarskega podpisovanja se je že sre- ▲Slika 3: Cornbread - podpis dvanajstletnega Dar-di šestdesetih let začel v Filadelfiji. Nadgradil je ryla McCraya iz leta 1965, ko je bil nastanjen v Fi-

tedaj precej razširjeno kriminalno označevanje ladelfijskem centru za razvoj mladih (YDC Angelo

mestnega ozemlja z imeni tolp. Najstnik Darryl 2018).

20

raziskovanje grafitov, narejenih z razpršilci barv

Grafitarsko podpisovanje v New Yorku (v iz- oziroma spreji, se je močno povečalo. Tudi svet

virniku: tagging) je bilo sprva napisano v hitrem umetnosti jim je pričel priznavati umetniško in

slogu berljivih črk v veliki tiskani pisavi. Temu je tržno vrednost. Galerije v Evropi in ZDA so

sledilo okraševanje in senčenje črk ter dodajanje grafite razstavljale na platnih in prirejale foto-

ozadja, likov in krajših sporočil. Nekateri grafi- grafske razstave o grafitarjih. tarji, ki so postali nosilci novega načina pisanja, so V devetdesetih letih 20. stoletja so se ob

imeli likovno izobrazbo, večini pa to ni bilo dano. uveljavljeni značilni tradiciji grafitiranja, ki se

Eden redkih piscev (v izvirniku: writers), ki je je razširila že po vsem svetu, pričeli pojavljati

ustvarjal v več slogih, je bil Jean-Michel Basquiat. novi trendi. Napisne grafite so množično do-

Svoje prvotne jezikovne grafite, ki jih je pisal z polnjevale nalepke, plakati in stencili oziroma

nadimkom Samo, je nadgradil z različnimi likov- šablonski grafiti. Anna Waclawek jih je v svoji

nimi tehnikami in se s svojim izjemnim slogom analizi, objavljeni leta 2009, opisala kot rene-

proslavil kot neoekspresionistični slikar. sanso nazakonite, minljive javne umetniške

Norman Mailer je leta 1974 napisal prvo produkcije, ki izhaja iz kulture pisanja grafitov.

knjigo o newyorških grafitih z naslovom Vera Tako kot številni drugi avtorji jih je poimeno-

grafitov (v izvirniku: The Faith of Graffiti). S fo- vala z izrazi: »postgrafiti«, »ulična umetnost«,

tografijami Jona Naara in intervjuji z grafitarji je »urbano slikarstvo«, »neografiti« in podobno

prikazal politično in umetniško razsežnost grafi- (Waclawek 2009: 4). tov. Sinhrono z razvijanjem hiphopa v sedemde- Uporaba predpon »post« in »neo« pomeni

setih letih je tudi Craig Castleman napisal knjigo kronološko napredovanje, poleg zgodovinske refe-

o začetku grafitarskega gibanja v New Yorku (v rence pa nakazuje tudi razvoj morfološke oblike,

izvirniku: Getting Up: Subway Graffiti in New uporabljenih materialov in vizualne podobe. Anna

York), ki je izšla leta 1982. Vanjo je vključil pri- Waclawek je kot primere novih oblik grafitov na-

čevanja vseh pomembnejših akterjev tistega časa vedla nalepke, šablonske grafite oziroma stencile

s pravimi imeni in opisi doživetij. Njegov de- in plakate. Povzela je, da so pravila pisanja oziro-

skriptiven zapis je dragocen, ker vsebuje izvirno ma grafitiranja postala ohlapnejša, kultura likovne

govorico, podrobne opise nabave pripomočkov, ulične umetnosti je tako postala bolj vključujoča

zlasti sprejev in flomastrov, zbirne lokacije, pri- v smislu novih tehnik in slogov, kar je pomenilo

dobivanje nadimkov, medsebojna tekmovanja in oddaljevanje od scene, ki so jo vzpostavili newyor-

posebno vrsto interakcije (Kropej 2008: 358). ški grafitarji (Waclawek 2009: 4). Newyorški gra-

Jack Stewart je gradivo o grafitih začel zbi- fitarski podpisovalci so bili v veliki večini dečki in

rati že konec šestdesetih let, prirejal je razsta- fantje v najstniških letih. Pri ustvarjalcih ulične

ve ter poučeval na šolah za umetnost in obli- umetnosti je bila starost precej višja in zastopanost

kovanje. Leta 1989 je svoje raziskovanje strnil žensk precej večja. Po Anni Waclawek je grafitar-

v doktorsko disertacijo na Univerzi New York jem in uličnim umetnikom skupno to, da mesto

(v izvirniku: Mass Transit Art Subway Graffiti). priznavajo kot prostor komunikacij, bistvena razli-

Leta 2009 je izšla kot monografija z naslovom ka pa je, da ulična umetnost sporoča bolj specifič-

Graffiti Kings: New York City Mass Transit Art ne ideje s svojimi besedami, figuraliko in logotipi.

of the 1970s. Likovna ulična umetnost je uprizoritvena oblika

V osemdesetih letih 20. stoletja so svoja umetnosti, ki ohranja umetnikovo identiteto in jo

znana dela v urbanem prostoru ustvarili prizna- širi med občinstvo (Waclawek 2009). ni umetniki Jean–Michel Basquiat, Keith Ha- Mitja Velikonja je leta 2008 v sklopu ob-

ring, Jonathan Borofsky in drugi. Akademsko sežnega analitičnega pregleda več avtorjev,

21

predstavljenega v dvojni številki Časopisa za Tisti redki poizkusi realizacij pristnih subver-

kritiko znanosti, oblikoval splošna merila za zivnih postulatov tako grafitarske kot stree-

opredeljevanje grafitov in street arta. tartistične subkulture se zdijo bolj kot ne brca

v temo, ko jih postavimo ob bok širši inkorpo-

Avtorji večine opredelitev grafitov in street rativni praksi, saj je slednja, čeprav z dolgim

arta se strinjajo, da med najpomembnejše zna- omahovanjem, prinesla vrsto premislekov ter

čilnosti sodijo njihova estetska forma (dvo- ali uvid v paleto paradoksov in nekonsistentnosti,

trodimenzionalna sporočila in objekti na jav- ki se dogajajo v subkulturnem ustvarjanju.

nih prostorih, povečini na zidovih), ilegalnost Latentne ali manifestne konsekvence tovr-

(da so narejeni nezakonito, da to početje po stne prakse je dandanes mogoče zaznati tako

zakonu velja za prekršek) ter njihova komer- rekoč na vsakem koraku med infrastrukturo

cialna in ideološka nekonformnost, zavestno urbanega okolja (Abram 2008: 34). subvertiranje dominantnih diskurzov, torej

družbena kritičnost (Velikonja 2008: 25). Ulrich Blanché izraz »urbana umetnost« opre-

deljuje kot širši pojem, ki se slogovno nanaša

V 21. stoletju se pri raziskavah o grafitih v na grafite in likovno ulično umetnost, vsebuje

popularni in znanstveni govorici čedalje bolj pa tudi zakonito ustvarjena dela. Urbana umet-

uporablja izraz street art. Svet umetnosti je že nost je del javne umetnosti, v izvirniku: public popolnoma vključil in poblagovil nezakonita art, ki je pogosto ustvarjena nezakonito ali brez umetniška gibanja. Grafite in likovno ulično zahtevanih dovoljenj, ter se, kar je še bolj po-

umetnost nekritično uporablja kot sopomenki, membno, sploh ne nanaša na prostor.18 Izdelki pri tem pa z izrazoma označuje tudi nekatere likovne ulične umetnosti, ki so iztrgani iz ulice,

izdelke, ki vsebinsko ne ustrezajo nobenemu postanejo urbana umetnost. Za razliko od javne

od obeh izrazov. Lilijana Radošević navaja, da umetnosti je lahko urbana umetnost predsta-

največje umetniške ustanove v Londonu, Los vljena v galeriji in naprodaj. Urbana umetnost se

Angelesu in Parizu prirejajo razstave likovne večinoma ne nanaša na prostor, pri čemer se bi-

ulične umetnosti, da ugodijo povečanemu trž- stveno razlukuje od ulične in okoljske umetno-

nemu povpraševanju. Izraz »urbana umetnost«, sti. Pogosto gre za galerijsko umetnost v vizual-

v izvirniku urban art, je postal krovna oznaka ni podobi ulične umetnosti (Blanché 2015: 38).

za grafite, likovno ulično umetnost in sodobno Blanché razlikuje med grafiti, likovno

umetniško produkcijo, ki je ni mogoče uvrstiti ulično umetnostjo in javno umetnostjo. Ter-

pod druge že obstoječe kategorije. Po L. Rado- min »street art« zanj pomenijo poslikave, liki

šević »street art« ni čista ali neodvisna oblika in oblike, ustvarjene ali prinesene na površine

umetnosti, saj se prepleta z različnimi umetni- v javnem prostoru, za katere ustvarjalci sami

škimi oblikami in urbanimi subkulturami ter



»spin-off« produkcijo (Radošević 2013). 18 Ulrich Blanché razlaga, da je grafitarsko podpisovanje s sprejem ali flomastrom (v izvirniku: tagging) v obliki Sandi Abram se je poglobil v komodifikaci- vzpodbuja nadaljnje razvijanje oblik oziroma

majhnih podpisov (v izvirniku ‚tags‘) ali na način likovno

nas in na svetovni ravni. Po Abramu so subkul- ena od številnih oblik grafitov in daljna sorodnica likov- ne ulične umetnosti. Blanché sodobne grafite opredel- turni grafiti s prenosom na področje kulturne jo ter komercializacijo grafitov in street arta pri bolj dovršenih izdelkov na javnih površinah v mestu le

juje kot »ameriške grafite« ali pisanje v slogu (v izvirni-



turnega pomena. (v prevodu: divji slog), saj ta način v zahodnem svetu količinsko najbolj prevladuje od konca šestdesetih let, ko se je razširil iz ZDA (Blanché 2015: 32). industrije podvrženi izgubljanju svojega subkul- ku: »style writing«), pri čemer se sklicuje na »wild style«

22

potrdijo avtorstvo in ki so namenjene komu- poglabljal v preučevani pojav. Sodobne grafite

niciranju s širokim občinstvom. Meni, da ob- je opisal kot newyorški model, osredotočen na

činstvo »street art« večinoma gleda na spletu izkrivljanje črk in uporabo sprejev, novosti zad-

ter da je to uprizoritvena umetnost, ki pogosto njega desetletja pa kot širjenje grafitarske kultu-

deluje na specifičen, minljiv in vključujoč način re z novimi oblikami, liki, simboli in abstrakcija-

(Blanché 2019: 33). mi. Po Ganzu je širši obseg izražanja z uporabo

Če primerjamo pristop k raziskovanju pri nalepk, plakatov, šablon, različnih tehnik nana-

zgodnejših in sodobnih avtorjih, lahko opazimo šanja barve in celo s kiparjenjem številnim ume-

velik razvoj vseh pojavnih oblik preučevanega tnikom prinesel osvoboditev od osredotočanja

področja in razlike pri raziskovalnih pristopih. na uporabo sprejev. Rezultat razvijanja osebnega

Zgodnejši avtorji kot Ernst Von Lüdecke (1907) grafitarskega sloga brez omejitev je poimenoval

in egiptologi so se ukvarjali skoraj samo z na- »novi grafiti« in (s poudarkom: tako imenovani)

pisi. Vizualni videz grafitov je bil skoraj nepo- »street art« (Ganz 2004: 8, 10). memben. Do začetka sedemdesetih let je bilo v Likovna ulična umetnost pod imenom »stre-

ospredju jezikovno sporočilo. Tudi pri množič- et art« je v ZDA obstajala že v 20. stoletju, ven-

nem podpisovanju, ki so ga popularizirali Cor- dar je bila pred njeno popularizacijo v 21. stoletju

nbread, Taki 183 in druga mladina, je bil bistven kot termin praktično neznana. Predstavitvi tega

le zapis imena kot teritorialna oznaka, oblika zgodnejšega obdobja se posvečam v kasnejšem

podpisa pa sprva ni bila bistvena lastnost grafita. poglavju, v nadaljevanju pa »street art« obravna-

S pojavom umetelnega sloga »wild style«, ki vam na način, ki se je uveljavil po letu 2000. so ga kmalu osvojili množični podpisovalci, se Z odraščanjem je precej grafitarjev in ulič-

je grafitiranje kot svetovni pojav za vedno spre- nih umetnikov prestopilo v svet institucional-

menilo (Style Wars 1983, Wild Style 1983). Še ne umetnosti in oglaševanja. Nekateri projekti

večje spremembe so prinesle nalepke, šablonski likovne ulične umetnosti, zlasti murali, so bili

grafiti, poslikave, pletenine na drevesih in dru- ustvarjeni legalno ali s sodelovanjem širše skup-

gih objektih v javnem prostoru, svetlobne pro- nosti in finančno podporo sponzorjev. Trg je

jekcije z laserji in vsi drugi samonikli posegi v finančno donosnost uličnih stvaritev prepoznal

javni prostor. Sodobni raziskovalci grafitov se v tudi zunaj sveta umetnosti. Sprva je zaslužek

21. stoletju skoraj ves čas ukvarjajo tudi z njiho- ponujalo repliciranje podob uličnih umetnikov,

vo nadgradnjo, pri čemer pogledi niso usklajeni. česar se je lotil že Keith Haring s svojim podje-

Ob prelomu tisočletja so avtorji kot Nicho- tjem Pop Shop.19 las Ganz in Tristan Manco o grafitih in likovni Do preloma z ulično subverzivnostjo pa je

ulični umetnosti pisali v smislu prekrivanja in prišlo, ko so uveljavljeni ponudniki začeli pod

dopolnjevanja. Oba termina sta bila uporabljena imenom »street art« tržiti izdelke, ki razen vizual-

hkrati za iste pojave. Tristan Manco se je med ne podobnosti niso imeli več materialne povezave

prvimi posvečal šablonskim grafitom, razisko- z infrastrukturo urbanega okolja. Tak je primer

val pa je tudi druge oblike urbane umetnosti in

njihovo uporabo za oglaševanje (2002, 2020). 19 Keith Haring je ustanovil Pop Shop, trgovino z oblači-

nega gradiva in intervjujev z ustvarjalci z vseh najširšemu krogu ljudi. Poudaril je, da gre pri tem za umetniško izjavo, s katero je želel na izdelkih uporabiti petih celin pod naslovom (v prirejenem prevodu) Ganz je leta 2004 izdal obsežno zbirko vizual- li in podobnimi izdelki, da bi svojo umetnost približal

isto komunikacijo kot pri risbah na podzemni železnici.

celin« (v izvirniku: Graffiti World; Street Art cijo in soustvarjanje kulture, komercialni uspeh pa mu je omogočil stik z milijoni ljudi, kar mu ne bi uspelo, če bi from Five Continents). Ganz se ni teoretično »Svet grafitov: Likovna ulična umetnost s petih Smisel ustvarjanja umetnosti je razumel kot komunika-

ostal neznani umetnik (Pop Shop 2020).

23

spletne galerije in trgovine GraffitiStreet iz Lon- nanaša na vizualno komunikacijo, in sicer gre za

dona. V stikih z javnostjo se GraffitiStreet pred- poudarjanje figur kot odmik od pretežne upo-

stavlja kot vodilna trgovina z urbano umetnostjo, rabe črk ali tipografije, ki je značilna za grafi-

ki že od leta 2014 v domove svojih kupcev prinaša te. Tretja značilnost se nanaša na nepridobitno

primerke najboljših grafitov in ulične umetnosti naravo izdelkov, četrta pa na spontanost in suve-

na svetu. V svoji spletni zbirki ima izdelke ume- renost pri delovanju zunaj mestnih politik ure-

tnikov, kot so Banksy, Invader in Stik. Kakovost janja prostora. Peta značilnost je komunikacija

umetnikov opisuje z oznako »blue-chip«, ki se navzven oziroma široka interakcija z javnostjo

uporablja predvsem pri trgovanju z vrednostnimi (Schacter 2017). papirji in pomeni status mednarodno priznanega, O odnosu med grafiti in street artom Scha-

finančno trdnega podjetja, s katerim se javno tr- cter meni, da presek njunih najčistejših oblik

guje. Svoje storitve ponuja izkušenim zbirateljem pomeni soočanje s prevladujočo podobo javne

in začetnikom. Svet urbane umetnosti opisuje sfere, upiranje avtoriteti in zastopanje skupin z

kot zelo primeren za zbirateljstvo. Navaja, da si družbenega roba (Schacter 2017). je velik ugled v industriji pridobila s svojimi izje- Schacter primerke pristne oblike likovne

mnimi standardi in neomajno predanostjo zago- ulične umetnosti pred opredeljenim umetni-

tavljanju najboljše urbane umetnosti zbirateljem škimm obdobjem imenuje s predpono »proto«,

(GraffitiStreet 2025). torej »proto street art« (Schacter 2017: 105).

Med razumevanjem ulične umetnosti v 21. Umetniki, ki so po Schacterju ustvarjali »proto

stoletju v primerjavi s tistim, kar je predstavljala street art«, so bili John Fekner in Futura2000

v 20. stoletju, obstaja precejšnje razhajanje. Na v sedemdesetih, Blek le Rat v osemdesetih ter

neskladje je opozorilo tudi več poznavalcev. Iz- REVS & COST v devetdesetih letih 20. stoletja

virno rešitev problema je ponudil Rafael Scha- (Schacter 2016).20 cter s predlogom klasifikacije in periodizacije. Anton Polsky navaja, da bi bilo treba Scha-

Po Schacterju je bilo umetniško obdobje cterjevo periodizacijo »street arta« kot globalne-

»street art« med letoma 1998 in 2008, ko so bile ga gibanja posebej opredeliti za obrobna pod-

njegove prakse najbolj inovativne, neodvisne in ročja, saj razvoj v manj razvitih regijah poteka

samozadostne. Kritično maso je predstavljala z drugačno hitrostjo (Polsky 2018a). Predlaga

skupina približno 100 do 200 ustvarjalcev po uporabo izrazov »proto street art« in »post stre-

vsem svetu, večinoma z izkušnjami z grafitarske et art« za opis posamičnih nedovoljenih ume-

scene. Pri neodvisnem ustvarjanju v javnem pro- tniških praks v javnem prostoru določene regije

storu so pričeli uporabljati bolj navzven odpr- pred letom 1998 in po letu 2008. to strategijo komunikacije, kot so jo omogočali Schacter predlaga izraz »intermuralna umet-

grafiti. Večina jih je imela izobrazbo s področja nost« (v izvirniku: »intermural art«) oziroma

umetnosti ali grafičnega oblikovanja. V duhu »umetnost med zidovi« za prakse po letu 2008,

»naredi sam« ali DIY so združevali tehnike, ki ki posnemajo estetsko obliko grafitov in likovne

so se jih naučili na ulici in v šoli. Uporabo spre- ulične umetnosti, uporabljajo njihove tradicio-

ja so nadgradili z uporabo šablon, lepljenjem, nalne tehnike in metode ter so etično neodvisne

plakatiranjem in drugimi iznajdljivimi načini



(Schacter 2017: 105). 20 Besedilo v izvirniku: »… anticipatory, proto-Street Art Schacter je navedel pet opredeljujočih se- works being quite visible in the poetic messages of John stavin umetniškega obdobja »street art«. Prva je Fekner and the graffiti abstractions of Futura2000 in the 1970s, in the eponymous stencils of Blek le Rat in the navezanost na prostor ali na posebnosti določe- 1980s, and in the stickers, posters and roll-ups of REVS nega prostora. Druga značilnost, ikonografija, se & COST in the 1990s for example…«

24





(Schacter 2017: 111).21 Velikanski murali, ki so V Sloveniji so se v 20. stoletju mediji nemudo-


najpogostejša pojavna oblika »street arta«, bi se ma odzvali na grafitarske akcije, znanstvene raz-

po Schacterju morali imenovati »novi murali- iskave pa nekoliko pozneje. Prvi množični gra-

zem« ali »neomuralizem«. Zanje je značilno, da fiti so nastali v Ljubljani v času druge svetovne

ne upoštevajo posebnosti prostora, se ne vkla- vojne, na Primorskem pa že konec dvajsetih let.

pljajo v okolico in ne povezujejo z javnostjo. Retrospektivno jih je temeljito analiziralo več

Festivali likovne ulične umetnosti so največkrat avtorjev.

podrejeni urbanističnemu načrtovanju, birokra- Davorin Jeršek je leta 1961 v članku Plebi-ciji in kuratorskim omejitvam tradicionalne jav- scitne akcije osvobodilne fronte v Ljubljani v letih

ne umetnosti. Andrea Lorenzo Baldini meni, da 1941–1942 podrobno opisal uporniške inter-upravljavci vidnosti urbanih površin v sodobnih vencije v javnem prostoru v začetku vojne, pri

mestih podeljujejo ekskluzivne privilegije ko- tem pa se ni posvetil samo grafitiranju. mercialnemu komuniciranju in množični priso-

tnosti oglaševanja, s čimer tvorijo »korporacijski V času od oktobra 1941 do februarja 1942

režim vidnosti« (Baldini 2022). Schacter meni, je Osvobodilna fronta (OF) organizirala štiri

da tovrstna likovna ulična umetnost deluje kot množične plebiscite; v počastitev določenih

orodje za ustvarjanje blagovne znamke mesta, spominskih dnevov je namreč izdala odlok,

prodajanje lažne predstave o kraju, povečevanje naj prebivalstvo med 19. in 20. uro zapusti uli-

dobičkonosnosti ter nadziranje in omejevanje ce in javne lokale. Te manifestacije in demon-

ljudi (Schacter 2017: 106). stracije pa niso bile omejene samo na »uro

Na podlagi povzetkov izbranih avtorjev, molka«, ampak jih je spremljalo tudi trošenje

predstavljenih v tem poglavju, lahko opazi- letakov in listkov, pisanje gesel in znakov ter

mo hitro spreminjanje preučevanega pojava in sabotažna dejanja (Jeršek 1961: 65). družbenih praks, povezanih z njim.

Prvo znanstveno delo, namenjeno raziskovanju

grafitov na širšem regionalnem območju, je leta

2.2 Znanstvene raziskave 1991 napisala skupina hrvaških sociologov pod

grafitarstva na Slovenskem vodstvom Dražena Lalića.23

Strokovno se slovenski članki o grafitih naj-

Grafiti še vedno niso dovolj prepoznavni bolj opirajo, naj to povejo ali ne, na knjigo

kot legitimna tema preučevanja, čeprav hrvaških avtorjev Lalića, Leburićeve in Bu-

gre za množičen, globalen, dolgotrajen, lata »Grafiti i subkultura«. Po njihovem so

prepoznaven, enostaven, domišljen, grafiti neinstitucionalna in neformalna ob-

odmeven, učinkovit, pa tudi poceni lika povezovanja posameznikov in skupin

način vizualnega vstopanja posameznikov med seboj in s širšim družbenim okoljem.

ali skupin v javnost. Raziskovali so jih glede na tehniko ustvar-

Mitja Velikonja22 janja grafitov, prostor njihovega pojavljanja,

obliko, komunikacijske modele in komuni-

21 Dobesedno »intermuralna umetnost« pomeni »umetnost kacijsko interakcijo (Stanonik 2004: 684).

med zidovi«, pri čemer gre za razmerje med zunanjost-

jo in notranjostjo. Izraz ne pomeni niti umetnosti zno- 23 Dražen Lalić je v predgovoru orisal primer »moralne pa-

traj zidov (»intramural«) niti zunaj njih (»extramural«), nike« z omembo »naci-punk afere« v Ljubljani, sicer pa

ampak umetnost med temi zidovi (Schacter 2017: 111). se je osredotočal predvsem na okolico Splita (Lalić in dr.

22 (Velikonja 2022: 8) 1991: 10).

25

Marija Stanonik je leta 2004 v Časopisu za zgo- Preboj grafitov v območje umetnosti se je na

dovino in narodopisje objavila prispevek Graffiti. slovenski sceni dogodil pred kratkim. Kot

V strnjenem in poglobljenem sestavku je grafite ključno ločnico lahko štejemo razstavo Gra-

opredelila semantično in zgodovinsko. Temu je fitarji v Mednarodnem grafičnem likovnem

sledil pregled sodobnih grafitov v Sloveniji, kjer centru leta 2004, kjer je prvič prišlo do insti-

je opisala Mizzart in Strip Core kot skupini, tucionalizacije zajetnega deleža del grafitar-

ki sta uporniški naboj zamenjali za umetniško, ske subkulture (Zidarič 2011: 146). estetsko izražanje (Stanonik 2004: 691).24

Večplastni kulturno-umetniški kolektiv Najobsežnejša znanstvena obravnava grafitira-Strip Core je s svojimi grafiti, predvsem na nja na Slovenskem doslej je dvojna številka revi-

platno in les, razvil zelo specifično avtorsko je Časopis za kritiko znanosti (ČKZ) iz leta 2008 poetiko. »Poslikali« so prostore na Metelko- Veselo na belo, v kateri so svoja dela objavili Gre-vi in druge klube, udeležili so se nekaterih gor Bulc, Mitja Velikonja, Sandi Abram, Vasja

evropskih grafitarskih festivalov in sodelo- Lebarič, Tea Hvala, Maša Mikola, Robert Bob-

vali pri različnih skupinskih projektih: ob nič, Gašper Milković – Biloslav, Monika Kropej,

stoletnici ljubljanske Opere leta 1992 so po Admir Baltić, Petja Grafenauer Krnc in drugi.

naročilu poslikali plakate za predstavo Krpa- Revija ČKZ je o grafitih pisala že pred tem in nova kobila, naredili jumbo plakat za festival tudi pozneje.26

Desetnica ipd. (Stanonik 2004: 691). V okviru etnoloških raziskav bi bilo grafi-

tiranje mogoče uvrstiti v preučevanje ljudske

Leta 2004 je v sklopu razstave Grafitarji v umetnosti. Do razkoraka prihaja, ker so grafi-MGLC nastal obsežen katalog, ki je področje ti predvsem urbani pojav, ljudska umetnost pa

grafitiranja na Slovenskem in v svetu obravnaval je, kot je opisal Gorazd Makarovič, v vsakdanji

v okviru pregledne razstave in interdisciplinarne rabi največkrat oznaka za »preprosto, manj ka-

znanstvene obravnave.25 Kolektivu Strip Core je kovostno ali kar kmečko umetnost« (Makaro-

veliko pozornosti posvetil Božidar Zrinski v pri- vič 1981: 5). Ivan Sedej je poudaril, da značaj

spevku Mojstrovine (Zrinski 2004: 48–51). Leta umetnosti v veliki meri opredeljuje »odnos med

2006 je MGLC postavil tudi razstavo Street art, izvajalcem in naročnikom« (Sedej 1985: 10);

ki je prikazala likovno nadgradnjo oblik grafi- gre torej za izdelke, ki jih je plačeval naročnik iz

tiranja na Slovenskem. V spremljajočem gradi- ljudstva »v skladu s svojimi zahtevami, nazori in

vu razstave je bilo predstavljenih več strokovno življenjskim stilom« (Sedej 1985: 10). Spontane

poglobljenih prispevkov, med njimi Ulice govo- napise in sličice na predmetih ljudske kulture

rijo, ki sta ga napisala Mitja Velikonja in Mateja ali nastale na dogodkih, kot so bila romanja, so

Fajt (Fajt in Velikonja 2006: 22). etnologi največkrat preučevali v sklopu širših

družbenih praks in ne kot specializiran pojav.

Primer poglobljenega zgodovinsko-etnološkega

raziskovanja grafitov je prispevek Freske in grafi-

24 Marija Stanonik je kot mentorica obravnavala grafite v ti kot priče množične smrti, ki ga je Željko Dugac referatih študentk v sklopu predmeta Slovstvena folklora leta 1999 objavil v Etnologu . V njem je pisal o v študijskem letu 1997/1998 (Stanonik 2004: 684). 25 Petja Grafenauer je v kritični refleksiji izpostavila dobro

pripravljen katalog razstave ter poudarila, da so »razu- 26 Leta 2017 sem v tematski številki revije Časopis za kritiko

mevanja pojma grafita različna in odvisna od tega, od znanosti, posvečeni Avtonomni tovarni Rog, objavila

kod prihaja tisti, ki pojem razlaga (Grafenauer 2008: prispevek »Grafiti kot vizualni simbol teritorialnih re-

351). prezentacij v Rogu« (Konda 2017a).

26





grafitih v glagolici na ometih cerkvenih sten, ki Neodvisna likovna ulična umetnost je v prete-


so jih napisali preprosti ljudje kot odsev okoli- klosti nastajala v najrazličnejših oblikah. Velike

ščin svojega časa (Dugac 1999). stenske poslikave je človeštvo ustvarjalo že v ka-

Andrej Ferletič se je v Zgodovinskem časopisu meni dobi, vendar temu ne moremo reči ulična

posvetil političnim grafitom na Primorskem v umetnost, ker so bile življenjske razmere pred

letih pred, med in po drugi svetovni vojni (Fer- več deset tisočletji drugačne. Predpogoj za sa-

letič 2007). Slovenski glasili Etnolog in Glasnik moniklo ulično umetnost je obstoj mest in so-

Slovenskega etnološkega društva sta prispevke dobno razumevanje umetniških praks. Družbe-o grafitih objavljali v več številkah. V Glasniku ni razvoj je na tem področju v zadnjih stoletjih

SED sem pisala o grafitih med drugo svetovno potekal z eksponentno hitrostjo. vojno (Konda 2018) in grafitih gibanja maj '68 Murali so najopaznejša in splošno prevla-

(Konda 2019), v Etnologu pa je Tjaša Zidarič dujoča predstavna oblika umetnosti v javnem

na podlagi terenskih raziskav pisala o grafitih prostoru. Kot umetniška oblika so se najbolj

kot obliki umetnosti (Zidarič 2011) in kot od- uveljavili v obdobju renesanse z mojstrovinami

sevu aktualnega družbenega dogajanja (Zidarič Leonarda da Vincija, Michelangela in Raphae-

2012). Celosten pregled razvoja grafitiranja na la. Muralizem je v renesansi postal široko upo-

Slovenskem je moja monografija Grafiti v Lju- rabljeno orodje zgodovinskega revizionizma in

bljani: Zgodovina, grafitarji, mesto iz leta 2017. oživljanja kulturne dediščine. Po razcvetu v Ita-

Med sodobnimi slovenskimi kulturnoan- liji v 15. in 16. stoletju je muralizem kot umetni-

tropološkimi raziskovalci grafitov na najno- ška praksa doživel razcvet v začetku 20. stoletja

vejših področjih, kot sta virtualni svet in čutna v Mehiki.

zaznava, je v ospredju Sandi Abram, ki je z več Leta 1917 je mehiška vlada po desetletju

prispevki in kot urednik sodeloval pri publika- krvavega prehoda od diktature v republiko z

cijah doma in po svetu. Najnovejša slovenska revolucijo in državljansko vojno muralizem

vseobsežna monografija na področju grafitira- uporabila za razširjanje revidirane različice

nja je knjiga Podobe nestrinjanja: politični grafiti mehiške zgodovine. Z gmotno in organiza-

in street art postsocialistične tranzicije, ki jo je cijsko podporo države je nastala prepoznavna

Mitja Velikonja leta 2022 izdal pri Mladinski slikarska smer mehiški muralizem, ki jo pred-

knjigi.27 stavljajo Diego Rivera, José Clemente Orozco

in David Alfaro Siqueiroso.

2.3 Zgodovinska podlaga Murali ali stenske poslikave so zvrst slikar-

za razumevanje ozadja stva, pri kateri se slika neposredno na steno,

razvoja pojava »proto strop ali drugo trdo podlago. Slika se v tehni-

street art« ki fresko, kar pomeni, da se slika s pigmenti

in apneno vodo neposredno na svež apnen



Nič ni absolutnega. Vse se spreminja, vse omet. Ker se omet hitro suši, je treba omet pripraviti za vsak dan sproti. Za tovrstno se giblje, vse se vrti, vse leti in izginja. poslikavo so primerne večje (javne) zgradbe,

Frida Kahlo ki imajo dovolj velike stene in površine, saj

so murali večinoma večjih dimenzij. Velike

27 Knjiga Podobe nestrinjanja je prevod predhodne angleške dimenzije muralov in njihovo javno »nasto-

različice Post-Socialist Political Graffiti in the Balkans and panje« naravnost kličejo umetnike k upodo- Central Europe , ki jo je Mitja Velikonja leta 2020 izdal bitvam družbeno, politično in zgodovinsko pri založbi Routledge.

27

pomembnih tematik, zato murali pogosto Sommer je obiskal več samoniklih lokacij,

prikazujejo zgodovinske, mitske, religiozne, ko so še nastajale. Umetniki so mu pojasnili

revolucionarne ali druge epske dogodke svojo motivacijo na podlagi lastnih izkušenj. (Kušar 2015: 68, 69). Osnovni cilj črnskih umetnikov je bil vzbudi-

ti spoštovanje, dostojanstvo in ponos znotraj

V zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja, v času skupnosti (Sommer 1975: 2). William Wal-

velike gospodarske krize po borznem zlomu ker je imel vodilno vlogo pri nastanku murala

leta 1929, so v Združenih državah Amerike Zid spoštovanja (v izvirniku: Wall of Respect)

muralizem vključili v program New Deal, ki leta 1967 v Chicagu, ki velja za prvi samonik-

ga je med letoma 1933 in 1939 izvajala admi- li mural obsežnih dimenzij v ZDA. Mural je

nistracija predsednika Franklina D. Roosevel- prikazoval skupine priznanih črnskih politikov,

ta za izhod iz gospodarske krize. V ta namen športnikov, glasbenikov, pesnikov in verskih

so povabili priznane mehiške muraliste in jim voditeljev, uničen pa je bil leta 1971 (Prigoff in

omogočili poslikave na nekaterih najprestiž- Dunitz 2000: 63). nejših javnih ustanovah v ZDA.

Rooseveltova vlada je na zvezni ravni fi-



nancirala tudi umetniški projekt Uprave za

razvoj dela (WPA – Works Progress Admi-

nistration), namenjen odpravljanju brezposel-

nosti in dvigovanju morale državljanov. V vseh

48 zveznih državah so najeli na stotine neuve-

ljavljenih umetnikov, ki so skupaj ustvarili več

kot 100.000 poslikav na notranjih in zuna-

njih zidovih javnih ustanov ter več kot 18.000

skulptur. Skoraj sto skupnostnih umetniških

centrov je po vsej državi izvajalo umetniške

tečaje za otroke in mlade umetnike (The Art

Story 2025). Robert Sommer je o tem državno

vodenem programu zapisal, da je bil voden od

zgoraj in da pri izbiri vsebine »WPA muralov«

ni bila vključena lokalna skupnost (Sommer

1975: 1).

Neodvisno muralistično gibanje se je razvilo

v ZDA sredi šestdesetih let 20. stoletja, in sicer

v Los Angelesu in San Diegu kot neuradni del

civilnih gibanj za državljanske pravice, proti-

vojnih demonstracij in boja za urbani prostor.

Sprva so murale ustvarjali poklicni umetniki v

sodelovanju z lokalno mladino in drugimi pre- ▲Slika 4: Restavriran mural pernate kače, ki simbo-bivalci. Večinoma so bili muralisti mladi diplo- lizira božanstvo Aztekov. Chicano Park, San Diego,

manti umetniških šol črnskega in mehiškega Kalifornija, 7. 9. 2013. Foto: Mark Vallen. (Vallen 2013).

porekla ali politični aktivisti evropske nove le-

vice (Sperling Cockcroft 1995).



28

Eve Simson je leta 1976 pisala o prodorni individualizirani, satirični in hiperbolični murali so ustvarjalnosti skupnosti Chicano v Los Ange- posnemali oglaševalske tehnike. Nekateri muralisti

lesu, ki je prikazovala svoje staroselske mehiške so s pomočjo fotografskih projekcij na stene slikali

korenine. Ugotovila je, da je povečano prizna- natančne posnetke pokrajin. Na zasebnih stav-

vanje in poudarjanje etničnega porekla znatno bah so belski muralisti izdelovali abstraktne geo-

poživilo ljudsko umetnost. Novi načini ume- metrične poslikave s svetlimi barvami in ostrimi

tniškega izražanja so kulturno dediščino dolo- robovi, ki so poživile ulice. Vsebinsko so se belski

čene skupine združili z glavno kulturo (Simson muralisti izogibali žaljivim sporočilom. Tematsko

1976). Murali skupnosti Chicano so združevali so se posvečali predvsem okoljevarstvenim temam

prvine mehiške, španske in indijanske, pred- in nadzoru (Sommer 1975: 3). Na univerzah in v

vsem azteške ikonografije. Zaznamovale so jih boemskih mestnih četrteh so murali izražali psi-

žive barve, krepke obrobe in značilna simbolika hadeličen slog, vsebinsko zaznamovan z iskanjem

pernatih kač, lobanj, okostnjakov, nerojenih ot- višje zavesti in psihadeličnih izkušenj, torej z ob-

rok, kač, orlov, kaktusov ter stiliziranih antičnih čutki ob uživanju mamil ter izvajanju meditacij,

indijanskih likov s ceremonialno opravo in sta- joge in aikida. Pogosto so bili povezani z verski-

rodavnimi glasbenimi instrumenti. Vsebinsko mi skupinami častilcev Jezusa ali Hare Krišne in

so murali prikazovali notranja nasprotja, kot so kulturnimi simboli svoje skupnosti, med katerimi

dvojnost življenja in smrti, vojne in miru, moš- so bili najpogostejši: psihadelične gobe, Tolkien,

kih in ženskih značilnosti, pripadnosti stari in glasba, motoristi in drugi. Največ muralov je bilo

novi kulturi ter predvsem nenehen boj med v okolici trgovin z zdravo hrano, glasbenih trgovin, dobrim in zlom (Sommer 1975: 2, 3). okultnih knjigarn in butikov (Sommer 1975: 4).





V južni Kaliforniji so se v premožnejših ▲Slika 5: Zid spoštovanja - mural skupine umetnikov belskih skupnostih razvili murali s povsem dru- pod vodstvom Williama Walkerja, Chicago, 1967–

gačno nepolitično vsebino »pop art«. Visoko 1971. Foto: Robert A. Sengstacke.

29

Leta 1973 je Mark Rogovin v Chicagu v sa- Med prvimi je termin »street art« uporabljal

mozaložbi izdal priročnik o muralih z naslovom Robert Sommer, ki je v zgodnjih sedemdesetih

The Mural Manual. V Evropi je Gerard Kelly letih 20. stoletja fotografiral številne murale in

v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja instalacije v Chicagu, Los Angelesu, Santa Feju,

naslikal veliko muralov na Severnem Irskem San Franciscu in drugod po ZDA. Leta 1975 je

(Sperling Cockcroft 1995). Med letoma 1972 izdal knjigo Street Art z izbranimi fotografijami in 1988 je v San Franciscu izhajalo več lokal- tovrstnih umetniških objektov. Po Sommerju

nih in mednarodnih glasil o muralizmu. Bogat je bil glavni namen skupnih stenskih poslikav

digitalni arhiv glasil, vključno z intervjuji, eseji, kljubovanje komercialnim oglasom, s katerimi

dokumentarnimi posnetki, biografijami in iz- so korporacije zasuvale prebivalstvo. Skupnost

virnim gradivom, hrani interdisciplinarni pro- si je s samoniklo ustvarjalnostjo povrnila zuna-

jekt Proyecto Mission Murals muzeja moderne njost javnih prostorov. Na poslikanih zidovih

umetnosti v San Franciscu (Cordova 2025). so lahko prikazovali svojo kulturno dediščino s

Jean Baudrillard je opozoril, da New York posredovanjem tisočletnih izkušenj pri uporabi

že od leta 1969 stenske poslikave uporablja kot barvil in kamnin (Sommer 1975: 1, 2). institucionalno orodje pri širokopoteznem ur- Sperling Cockcroft navaja, da so bila v osem-

banističnem načrtovanju (Baudrillard 1975). desetih letih 20. stoletja v ZDA med ukrepi za Čeprav Baudrillard ni uporabljal izraza »street odpravljanje posledic gospodarske krize znatna

art«, se je skliceval na njeno bistvo: sredstva namenjena ustvarjanju javne umetnosti.

Mestna oblast Los Angelesa je zaposlila veliko

V getih obstajajo tudi freske in poslikave, lokalnih samoniklih umetnikov, da so zanjo iz-

spontana umetniška dela etničnih skupin, ki vajali projekte. Murali so bili za prebivalce vir

slikajo po svojih zidovih. Družbeni in poli- ponosa na lastno kulturo, preprečevali so nasilje

tični vzgib je enak kot pri grafitih. To so div- med tolpami in privabljali turiste. Los Angeles

je poslikane stene, ki jih ne financira mestna je postal znan kot »glavno mesto muralov sveta«

uprava. Poleg tega se osredotočajo na politič- (v izvirniku: the »Mural capital of the World«)

ne teme, na revolucionarno sporočilo: eno- (Sperling Cockcroft 1995). tnost zatiranih, svetovni mir, kulturno spod- Na vzhodni strani celine, zlasti v Filadelfiji

bujanje etničnih skupnosti, solidarnost in le in New Yorku, je v istem obdobju nastalo precej

redko nasilje odkritih spopadov. Skratka, za drugačno likovno samoniklo umetniško izra-

razliko od grafitov imajo pomen, sporočilo. žanje.29 Grafitarji subkulture hiphop so s pod-In v nasprotju s projektom City Walls, ki je pisovanjem in grafitiranjem v prepoznavnem

črpal navdih iz abstraktne, geometrične ali slogu »wild style« razvijali precej bolj individu-

nadrealistične umetnosti, se vedno zgledu- alni pristop. Zaznamovali so ga samopromocija,

jejo po figurativnih in idealističnih oblikah

(Baudrillard 1975: 36, 37).28 In short, as opposed to graffiti, they have a meaning, a message. And, contrary to the City Walls project, which

28 Besedilo v izvirniku: »There are also frescoes and murals drew its inspiration from abstract, geometrical or surrea-

in the ghettos, the spontaneous artworks of ethnic list art, they are always inspired by figurative and idealist

groups who paint their own walls. Socially and politi- forms« (Baudrillard 1975: 36, 37).

cally, the impulse is the same as with graffiti. These are 29 V New Yorku je mestna uprava leta 1967 pričela podel-

savage painted walls, not financed by the urban adminis- jevati manjše donacije umetnikom skupine City Walls,

tration. Moreover, they all focus on political themes, on a ki so morali pred začetkom slikanja pridobiti dovoljenje

revolutionary message: the unity of the oppressed, wor- lastnika stavbe. Kalifornijska državna univerza je v Ful-

ld peace, the cultural promotion of ethnic communities, lertonu s svojimi študenti grafike izvedla petnajst posli-

solidarity, and only rarely the violence of open struggle. kav v mestu (Sommer 1975: 4, 5).

30





uporništvo, medsebojno tekmovanje in nezako- neposrečeni priredbi »predhodna likovna ulič-


nitost. Newyorški slog so ustvarjali posamezniki na umetnost«. in manjše skupine ali kruji (v izvirniku: crew), ki Zadrego z iskanjem ustreznega poimenova-

so s svojimi grafiti posredovali bolj osebne teme. nja učinkovito rešuje Anton Polsky s predlogom

Domišljeni nadimki in personificirani podpisi uporabe izrazov »proto street art« in »post stre-

so bili predvsem način mladostniškega obliko- et art« za poimenovanje pristne likovne ulične

vanja lastne identitete. Vizualna podoba grafitov umetnosti v javnem prostoru pred letom 1998

je kmalu postala pomembnejša od jezikovnega in po letu 2008 (Polsky 2018). sporočila, ki je poleg prevladujočih nadimkov Pionirji pristne likovne ulične umetno-

vsebovalo osebne izpovedi, zlasti o priljubljeni sti v javnem prostoru pred letom 1998 so

glasbi, ljubljenih osebah, idolih in podobnem. bili neuveljavljeni umetniki, ki so delovali na

Izpopolnjeni likovni izdelki grafitarjev, ki različnih umetniških področjih, nato pa so se

so temeljito nadgradili prvotno teritorialno nekateri uveljavili tudi v svetu institucionalne poseganje v javni prostor s kodiranim podpiso- umetnosti. vanjem (»tagging«), so bili nemudoma sprejeti

v svet umetnosti. Galerije so prirejale razstave

grafitarskih umetnikov in fotografske razstave 2.4 Predstavnika pristne likovne

njihovega početja. V istem času, ko so mestne ulične umetnosti – John oblasti posegale po najstrožjih ukrepih za pre- Fekner in Richard Hambleton

ganjanje grafitiranja, so nekateri nadarjeni grafi-

tarji postali priznani umetniki. RUA VIDIOT?

Urbana ustvarjalnost se je vzporedno s teh-

nološkim razvojem ob prelomu tisočletja hitro John Fekner, 1984

razvijala in širila po svetu. Njena vključenost v

svet institucionalne umetnosti in urbanistične- John Fekner in Richard Hambleton sta bila med

ga načrtovanja je bila v 21. stoletju ponekod že prvimi ustvarjalci pristne likovne ulične umetno-

tako velika, da ni imela več nobene povezave z sti, zato ju lahko uporabimo za zgled in analizo.

izvirno grafitarsko sceno. Institucionalna umet- Njuna sloga ustvarjanja sta se močno razliko-

nost, mediji in širša javnost so pričeli s termi- vala, oba pa sta bila neposredno vezana na me-

nom »street art« označevati tudi veliko simulacij. stni prostor. Fekner se je ukvarjal z več zvrstmi

Povezava s samoniklo umetniško in grafitarsko umetniškega izražanja, zlasti s poezijo, glasbo

sceno je ponekod povsem izginila zaradi podre- in digitalnimi mediji. Pri likovnem delovanju je

janja tržnim ciljem in urbanističnim načrtom. uporabljal tipografijo in svoje izdelke imenoval

Rafael Schacter je v strnjenem pregledu tega grafiti. Vsebinsko so bila njegova sporočila vedno

razvoja izpostavil, da je bilo najpristnejše ob- obarvana z okoljskim in družbenim aktivizmom.

dobje likovne ulične umetnosti med letoma John Hambleton je imel povsem drugačen li-

1998 in 2008. Po tem obdobju se je neustre- kovni pristop. Z akademsko izobrazbo slikarja je

zna uporaba izraza »street art« močno razširila. vse življenje ustvarjal predvsem risbe in slike, pri

Pristna likovna ulična umetnost, ki je nastaja- čemer se je preizkusil v več uličnih in galerijskih

la pred tem obdobjem, torej pred desetletjem tehnikah. Hambleton ni uporabljal tipografije,

1998–2008, ki ga Schacter predlaga za poi- temveč figuraliko različnih klasičnih slikarskih

menovanje umetniškega obdobja Street Art, tehnik.

je v tem pogledu označena kot predhodnica Hambletonov ulični slog je bil divji in napa-

tega pojava, torej »proto street art« oziroma v dalen ter je v mestu deloval zastrašujoče, Fekner

31

pa je uporabljal pesniški, melanholičen in osve-



ščevalen pristop. Že s primerjavo dveh ume-

tnikov lahko vidimo, kako različne umetniške

sloge vsebuje pristna likovna ulična umet-

nost, njena splošna opredeljujoča značilnost

pa je zavzeto umetniško ustvarjanje v javnem

prostoru.

John Fekner

John Fekner je med letoma 1968 in 1985 kot

likovni ulični umetnik deloval v New Yorku.

Galerija Vžigalica je o njegovem delu konec

leta 2024 priredila razstavo JOHN FEKNER.

Samo John ... in tako naprej / Just John ... and so

on (Vžigalica 2025). Na razstavi je bilo pred-

stavljenih več intervjujev s Feknerjem, v kate-

rih je opisoval razvoj svoje umetniške poti. Iz

teh pričevanj je razvidno, da je bil povezan z

newyorško grafitarsko sceno, hkrati pa je razvi-

jal svoj pristop uličnega izražanja. Svoje delo je

v dokumentarnih posnetkih pogosto opisal kot

grafitiranje, vendar so bili njegovi posegi v jav-

ni prostor precej drugačni kot grafiti njegovih ▲Slika 6: Kurator Jani Pirnat na razstavi JOHN FEK-sodobnikov. NER. Samo John ... in tako naprej / Just John ... and

so on, Galerija Vžigalica, Ljubljana, 7. 1. 2025. Foto:

John Fekner velja za enega najbolj »zna- Helena Konda.

nih-neznanih« umetnikov, ki so delovali

v New Yorku konec sedemdesetih in v Kurator razstave Jani Pirnat in skrbnik umetni-

osemdesetih letih 20. stoletja. Bil je del kovega arhiva Brad Downey sta na retrospektiv-

tedanje živahne umetniške scene ter je no-dokumentarni razstavi predstavila Feknerje-

razstavljal z Donom Leichtom, Keithom vo 60-letno umetniško zapuščino. Izpostavila

Haringom, Davidom Wojnarowiczem, sta njegov inovativen pristop k šabloniranju,30 Jenny Holzer in drugimi. Feknerjeva »saj je bil prvi umetnik, ki je to tehniko uporabil retrospektivno-dokumentarna razstava na ulicah« (Vžigalica 2025). v Galeriji Vžigalica je prva samostojna



kraja rojstva umetnikovega očeta Ivana nanašanjem barve na površino s pomočjo šablone. Feknerja na Karlovški ulici v Ljubljani Izdelek je »šablonski grafit« ali »stencil«. Šablona leta 1909 (Vžigalica 2025). je ponavadi izdelana iz kartona ali lepenke. Izreza- ni delčki podlage, imenovani »otoki«, omogočajo prenos barve na podlago, pri čemer nastane »sten- instituciji, ki, zanimivo, leži nedaleč od 30 Šabloniranje (v angleščini: stenciling) je tehnika, ki omogoča večkratno izdelovanje iste podobe z predstavitev njegove umetnosti v javni

cil«. Celi deli šablone oziroma »mostovi« ohranjajo

strukturo vzorca, ki omogoča ponavljajoč se nanos

iste podobe (Vžigalica 2025).

32



▲Slika 7: Šablona, ki jo je uporabljal John Fekner.



Galerija Vžigalica, Ljubljana, 7. 1. 2025. Foto: Helena



Konda.

Pri šabloniranju je uporabljal predvsem ti-

pografijo in žive barve na belih ozadjih. S čr-

kami je slogovno »posnemal uradno in vojaš-

ko tipografijo, s čimer je ustvaril avtoritativen

videz ob hkratnem ohranjanju anonimnosti«

(Vžigalica 2025). Napise je na objekte nepos-

redno nanašal z barvo, spreji ali na premičnih

tablah ter tako ustvarjal lokacijsko specifične



instalacije. Z njimi je označeval nevarne, pro-

padle in odvečne objekte v mestu, npr. odlaga-

lišča strupenih odpadkov. Strateško jih je pos-

tavljal na mesta, kjer je dosegel veliko vidnost

in sprožal odziv. Skupaj je v dveh desetletjih v

New Yorku ustvaril več kot 300 šablonskih na-

pisov z okoljevarstveno vsebino. Z ostrimi gesli

(Decay / Propad, Industrial Fossil /Industrijski

fosil in Broken Promises / Prelomljene oblju-

be) je želel lokalno skupnost in mestno upravo

prisiliti k reševanju okoljskih problemov. Spo-

ročila je ponavljal v grafitarskem slogu. Deloval

je v naglici, ponoči in »včasih v zavetju svojega Njegovo delo je bilo namerno začasno –

avtomobila z odprtim pokrovom motorja kot nekateri kosi so sprožili takojšnje ukrepa-

kamuflažo« (Vžigalica 2025). nje (kot je odstranitev zapuščenih avtomo-

bilov), medtem ko so se drugi postopoma

▲Slike 8–10: Fotografije Feknerjevih šablonskih vključili v urbano krajino in dodali plasti

napisov z aktivistično okoljevarstveno vsebino. Ga- urbane arheologije (Vžigalica 2025). lerija Vžigalica, Ljubljana, 7. 1. 2025. Foto: Helena

Konda.

33



Feknerjevi ulični napisi so bili kratki, ostri ▲Slika 11: Fotografija napisa Weels over Indian Trails družbeni komentarji, pogosto iztrgani iz ver- (Kolesa preko indijanskih stez), nastalega leta 1979 v

zov lastnih pesmi. Poezijo je pisal že v naj- Queensu v New Yorku.31 Galerija Vžigalica, Ljubljana, stniških letih, vendar je ni objavljal v knjižni 7. 1. 2025. Foto: Helena Konda. obliki. V svoje podvige je vključeval skupnost,

kar je postalo bistven del njegovega delovanja. Fekner svojega ustvarjanja, bodisi sa-

Serija projektov Queensites predstavlja oko- mostojnega ali v sodelovanju z drugimi,

ljevarstvena sporočila, ki jih je ustvarjal s pre- ni nikoli omejeval na eno samo umetni-

bivalci Queensa. Leta 1977 je v nočne ulične ško obliko, temveč se je ukvarjal z raz-

intervencije s šablonskimi napisi vključil naj- ličnimi disciplinami ter prosto prehajal

stnike iz soseske ter z njimi leta 1983 ustanovil med poezijo, glasbo, slikarstvom, ulični-

glasbeno skupino City Squad. Pri glasbenem mi akcijami in digitalnimi videi. Z gra-

ustvarjanju je eksperimentiral z računalniki. fitarskimi urbanimi akcijami s skupnim

Uporabljal je zgodnje programe za sintezo go- naslovom Opozorilni znaki ni le beležil

vora. Njegov glasbeni album Idioblast iz leta nevarnega propadanja New Yorka, tem-

1984 je postal kulten. Ustvarjal je tudi digital- več je skozi začetke ulične umetnosti tudi

ne videe (Vžigalica 2025). zasejal seme nastajajoče kulture hiphopa

Vsebinske teme Feknerjeve umetnosti so še (Vžigalica 2025). vedno aktualne, saj je izpostavljal nadzor mno-

žičnih medijev, digitalno zasvojenost, korpora- Leta 1982 je Fekner kuriral razstavo Od opic

tivni pohlep in kemično okoljsko opustošenje do ekrana (v izvirniku: From Monkeys to Mo-

zaradi neodgovornega ravnanja. Javnost je oza- nitor), na kateri je predstavil lik Space invader,

veščal o avtohtonih ljudstvih, ki so bila izrinje- izdelan iz rezane kovine in barv. Ustvaril ga je

na in izbrisana s širšega območja New Yorka

(Vžigalica 2025).

31 Napis so kuratorji poimenovali mural. Na steni je ostal

nedotaknjen enajst let. Leta 1990 ga je na dan Zeml-

je prebarval avtor sam, »ker je čutil, da je delo izpolnilo

svoj namen« (Vžigalica 2025).



34

skupaj z ameriškim umetnikom Donom Leich- plastenkah nosil s sabo skrivaj pod obleko. Če

tom na podlagi istoimenske računalniške igre. bi ga ujela policija, bi se izgovarjal, da nosi s

Javnost je poskušal vzpodbuditi h kri- sabo hrano za večerjo (Griffin 2017). tičnemu razmišljanju o prekomerni uporabi

množičnih medijev, ki ogrožajo »javno zavest

in blagostanje skupnosti. Predvidel je tudi

vpliv digitalnih medijev na mlade in strategije

korporativnega suženjstva, ki jih ti omogoča-

jo« (Vžigalica 2025). John Fekner je v svetu

umetnosti podiral meje na številnih tehnič-

nih in vsebinskih področjih. S svojim osebnim

zavzetim pristopom in nepridobitnim ustvar-

janjem je popoln primer pristnega likovnega

uličnega umetnika.





▲Slika 13: Hambletonovo lažno prizorišče umora na



pločniku v New Yorku leta 1977. Serijo takšnih upo-

dobitev na ulicah ameriških in kanadskih mest je poi-

menoval Image Mass Murder (Artera 2025).

V Vancouvru je Hambleton soustanovil ume-

tniški center za alternativno umetnost Pumps

Centre for Alternative Art, ki je bil kombinaci-

ja umetniške galerije, uprizoritvenega prostora

▲Slika 12: Fotografija lika Space invader. Galerija in koncertne dvorane, kjer so nastopale mestne

Vžigalica, Ljubljana, 7. 1. 2025. Foto: Helena Konda. pankovske glasbene skupine (Griffin 2017).

Po selitvi v New York leta 1979 je v zgo-

Richard Hambleton dnjih osemdesetih letih vzporedno s Keithom

Med prvimi »street artisti« je bil tudi Richard Haringom zaznamoval ulice s črno barvo. S

Hambleton, ameriško-kanadski umetnik, ki je sprejem naslikane črne sence so realistično

sredi sedemdesetih let zaključil študij umetno- predstavljale človeška telesa v različnih po-

sti v Vancouvru. Med letoma 1976 in 1978 je ložajih, bodisi zgrbljena zaradi nevarnosti ali

v petnajstih večjih mestih v Kanadi in ZDA privlačno nastavljena kot kavboji na rodeu.

izdelal serijo podob, ki so spominjale na po- Svoj prepoznaven slog temačnih figur je poi-

licijsko oznako prizorišča umora (v izvirniku: menoval Shadowman. Figure so imele pogos-

Image Mass Murder). Z belo barvo je začrtal to pošprican predel glave, kot bi jo razneslo.

rob okoli namišljenega človeškega telesa, nato Hambleton je leta 1984 pojasnil, da bi lahko

pa je prazen obris pošprical z rdečo barvo, da senčne figure iz serije Shadowman predstav-

je bilo videti, kot bi se tam zgodil krvav zločin ljale opazovalca, nevarnost, senco človeškega

(Haden-Guest 1996: 125). V Vancouvru je za telesa po jedrskem holokavstu ali celo njegovo

barvo uporabljal ketchup in gorčico, ki ju je v lastno senco (Hambleton v Sandomir 2017).

35



▲Slika 14: Richard Hambleton (avtor črne sence) in



Jean Michel Basquiat (avtor bele lobanje na senci),

2015. Woodbury House. Foto: Hank O‘Neal (Artsy

2018).

V redkih reportažah o likovni umetnosti na

ulicah so Hambeltona pogosto poimenovali

Shadowman ali ga opisali kot bolnega šaljivca.

Sodeloval je z drugimi umetniki, s katerimi je

ustvaril kultno umetniško sceno East Village,

med drugim z Jean Michelom Basquiatom, ki ▲Slika 15: Richard Hambleton. Stoječa senca – ru-je tedaj še uporabljal grafitarski nadimek Samo. mena in rdeča, 2025. © AVA Holdings Limited (Artsy

Ulične umetnine so imele zaradi svoje materi- 2018).

alne sestave kratko dobo trajanja, umetniki pa

za njihovo dokumentacijo skorajda niso pos- Hambelton je s senčno figuraliko ironiziral

krbeli. Fotografi Henry Flynt, Martha Cooper oglaševalsko podobo cigaret Marlboro Man.

in Tseng Kwongchi so posneli redke fotografije Motiv kavboja je za galerije in tržna naročila v

tega obdobja (Haden-Guest 2015; Cooper in svojem uličnem slogu izdeloval tudi na platnih

Chalfant 1986). in drugih konvencionalnih nosilcih.



36



▲Slika 16: Richard Hambleton. Senci dveh kavbojev.



New York 1982–86. Foto: Franc Palaia (Art in the stre-

ets 2025).

⊲Slika 17: Richard Hambleton. Shadowman. New

York 1982–86. Foto: Franc Palaia (Art in the streets

2025).

V kasnejšem življenjskem obdobju, zlasti po

prezgodnjih smrtih prijateljev z umetniške sce-

ne, se je posvetil klasičnim slikarskim tehnikam.

Serijo sanjskih pokrajin, ki uporabljajo odsevne

površine za vključevanje podobe gledalca, je po-

imenoval Lepe slike, v izvirniku: Beautiful Pa-

intings (Art in the streets 2025).

Hambleton je umrl leta 2017 v New Yorku.

Njegova dela so bila prikazana na več medna-

rodnih razstavah, med drugim že na Beneškem

bienalu v letih 1984 in 1988 (Artsper 2025).

Posthumno so njegove slike razstavili v zbirkah

muzejev v Brooklynu, Pittsburghu, New Yorku

37





in drugje. Številne galerije po vsem svetu prip- pred začetkom glavnega obdobja nekega pojava


ravljajo razstave o Hambletonovem ustvarjanju (Schacter 2017: 105). na ulici (Artsper 2025). Doslej nisem našla znanstvenih ali drugih

virov, ki bi poročali o likovno dovršenih sa-

moniklih intervencijah v javni prostor pred 20.

2.5 Proto street art – stoletjem. Ljudske umetnosti v ruralnem okolju

ključne značilnosti ne moremo enačiti z ulično umetnostjo, likovne

stvaritve v urbaniziranih prostorih, zlasti freske

Slikarji in pisatelji morajo takoj z barvami in murali, pa so skoraj vedno imele naročnika,

in čopiči svojega mojstrstva iluminirati, torej niso bile samonikle.

barvati vse boke, čela in prsi mest, Z renesanso se je pojavila umetnost v jav-

kolodvorov in črede železniških vagonov nem prostoru, ki jo lahko primerjamo s sodob-

v njihovem večnem hitenju. nimi mesti, vendar to ni bila samonikla umet-

nost. Evropska in ameriška mesta so bila pred

Vladimir Majakovski, 191832 20. stoletjem strnjene naselbine, ki v primerjavi

z današnjimi urbanističnimi infrastrukturami,

Izraz »proto street art« spada med materialne in polnimi gladkih betonskih površin, niso bile

ideološke kategorije, za katere veljajo specifična primeren prostor za samoniklo likovno umetni-

izhodišča opredeljevanja grafitarstva in likovne ško izražanje. ulične umetnosti. Ključne značilnosti pojava »Street art« pomeni naslednjo razvojno ob-

»street art« razvijam na podlagi Schacterje- liko likovnih grafitov, ki so se pojavili v New

ve (2017) klasifikacije termina »street art« in Yorku v začetku sedemdesetih let 20. stoletja,

predlagane periodizacije umetniškega obdobja razvili pa so se kot nadgradnja dotlej prevladu-

»street art« od leta 1998 do leta 2008. jočih jezikovnih grafitov. Kljub nižji opismenje-

Navedene značilnosti omogočajo ustre- nosti je bilo v daljnji preteklosti pisanje grafitov

zno prepoznavanje izdelkov likovne ulične na javnih površinah zelo pogosto. Grafiti, kot so umetnosti, nastalih pred svetovno razširje- napisi »na kamnitih stenah zgradb ali prostorov,

nostjo tega termina z opredeljevanjem osnov: na kovinskih, glinenih in lesenih izdelkih, poso-

kdaj, kdo, kaj in kakšne so podrobnosti izdel- dah itn.« (Babič 2016: 404), so za znanstvenike

kov, ki ustrezajo temu terminu. Ključni ele- predvsem pomožno študijsko gradivo. menti so: časovni okvir dejavnosti, izvajalci,

spontanost/suverenost, ikonografija, speci- Značilnost napisov na kamnu in stenah

fičnost lokacije, nedonosnost in interakcija z zgradb je t. i. stabilitas loci (sln. statičnost

javnostjo. oz. nepremičnost), saj so pričevalci zgodo-

vinskih, kulturoloških in jezikovnih dogajanj

na točno določenem geografskem področju

1. Časovni okvir in v opredeljenem časovnem obdobju (Babič

Časovni okvir za »proto street art« je pretežno, 2016: 404). vendar ne izključno 20. stoletje vse do leta 1998,

ko je po Schacterju mejnik, ki označuje zače- Robert Sommer je pri iskanju začetkov poja-

tek umetniškega obdobja »street art«. Predpona va »street art« navajal, da je bila v začetku 19.

»proto« tudi sicer pomeni predhodno stopnjo stoletja večina ameriških stenskih poslikav v

zaprtih prostorih. Označil jih je kot »indoor

32 (Majakovski v Komelj 2023: 18). murals« ali »notranji murali«. Izdelovali so jih

38

potujoči slikarji, ki so okraševali domove na- iz Francije in Anglije. Slikarji pokrajin so bili

ročnikov s slikanjem portretov in poslikavami pogosto priseljenci iz Evrope, najbolj pa se je

na notranjih stenah stavb.33 Poslikave so bile med notranjimi muralisti uveljavil Rufus Por-

namenjene predvsem okraševanju, saj so njiho- ter (1792–1884) (Lefever 2011: 57). Ko so

vo motiviko predstavljali vzorci, rože in pokra- se na tržišču pojavile poceni stenske tapete,

jine.34 Priljubljen motiv pokrajin je bil prisoten so potujoči slikarji ostali skoraj brez naročil

že konec 18. stoletja, ko so ga razširili priseljenci (Sommer 1975: 12).





33 Leta 1861 je dr. Oliver Wendell Holmes st. iz Bosto- ▲Slika 18: Boljševiški propagandni vlak iz leta 1923.

na v reviji Atlantic Monthly slikanje potujočih ljud- »Leninov« vlak literature in propagande. Digitalna

skih umetnikov sarkastično opisal kot morilska dejanja

s čopičem, ki pogosto vključujejo cele družine. Slikarji zbirka Newyorške javne knjižnice. Foto: Neznani av-

naivci so med potikanjem od ene podeželske gostilne do tor – Ljudska hiša (Wikimedia Commons 1923).

druge v zameno za namestitev in hrano portretirali vso

gostoljubnih zgradb pričale še desetletja (Wendell Hol-družino. O njihovem »umetniškem nasilju« so stene teh Sommer kot zgodnje oblike »street art« nava-

mes v Oak 2020). ja primere iz Sovjetske zveze, Mehike in Čila,

34 Najbolj priljubljeno motiviko, ki so jo pogosto posnemali s pojasnilom, da je ulično slikanje spremljalo



in ponarejali, je ustvaril Martin Johnson Heade s slikami socializem od leta 1918 (Sommer 1975: 25). slanih močvirij ob obali Nove Anglije. Slike prikazujejo Schacter kot najzgodnejšega predstavnika po- prazno pokrajino in geometrijsko čistost, njihov osnov- ni element pa je pokrajina z odprtim nebom, vijugastim java »proto street art« navaja poezijo v obliki potokom in redkimi znaki človeške prisotnosti v obliki grafitov Johna Feknerja iz leta 1968. Na drugo kopic sena, zapuščenega voza snega in osamljene figure ribiča ali kmeta (Whitmore 2003). polovico 20. stoletja se sklicujeta tudi Anton

39

Polsky (2018), ki omenja primere iz Rusije in in Basquiat. Skoraj vsi so bili navdihnjeni s

Ukrajine, ter Ulrich Blanché (2019) s primeri stilom pisanja grafitov iz New Yorka (Blanché

iz Nemčije in Švice. Na podlagi predstavljenih 2019).

primerov povzemam, da je pojav »proto street Schacter se s svojimi primeri (2016, 2017)

art« vezan na 20. stoletje do leta 1998. navezuje predvsem na obe Ameriki in Evropo

ter na nasledstvo likovnih grafitov v newyor-

škem slogu »wild style«. Menim, da bi lahko kot

2. Izvajalci predstavnike pojava »proto street art« razumeli

Izvajalci umetniških praks »proto street art« tudi druge likovne izvajalce na ulici, ki jih ome-

so bili umetniki z umetniško izobrazbo ali njata Sommer (1975: 26) in Polsky (2018). veščinami, ki so se ukvarjali tudi z grafitira- Muralisti iz obdobij pred sredino 20. sto-

njem. S pristopom »naredi sam« so uporabljali letja so likovno bližje klasičnemu slikarstvu

vizualne in druge tehnike (šablone, nalepke, kot grafitiranju, zato jih ne moremo uvrščati

plakate, pletenine, kipe in drugo). Raziskovali pod okrilje pojava »proto street art«. Velikani

so komunikacijske strategije v javnem prosto- mehiškega muralizma Siqueiros, Guerrero, Ri-

ru. Na Slovenskem je bil prvi in najbolj pre- vera in Orozco so bili institucionalno izučeni

poznaven izvajalec proto street arta kolektiv in priznani umetniki, ki so poklicno ustvarjali

Mizzart v osemdesetih letih 20. stoletja. Is- murale po naročilu. Vsebina njihovih muralov

točasno so delovali tudi grafitarji iz skupine je služila promoviranju revolucionarnih idej ali

HCK (Hard core kolektiv), iz katere je kas- zgodovinski naraciji naročnika. Kljub umetni-

neje nastal kolektiv Strip Core, ki pa so tedaj ški vrednosti in delovanju v javnem prostoru

ustvarjali napisne in slikovne grafite. njihova dela niso »proto street art«.

Pionirji proto street arta, ki jih navaja Med umetniki, ki so v prvi polovici 20. sto-

Schacter ( John Fekner, Richard Hambleton letja samoniklo ustvarjali na ulici, je več pesni-

alias Shadowman in Xavier Prou alias Blek le kov. S svojimi izdelki so se navezovali na napi-

Rat), so študirali umetnost. Leonard Hilton sne grafite. Ruski pesnik Vladimir Majakovski

McGurr (alias Futura 2000), Jean–Michel je bil študent umetniških smeri, nadarjen risar, Basquiat (alias Samo) in Kenny Scharf so za- gledališčnik, filmar in urednik umetniškega ča-

čeli kot pisci grafitov, Keith Haring pa je delal sopisa LEF (v prevodu kratica za: Leva fronta

skupaj z njimi. umetnosti). V času ruske državljanske vojne

Po besedah Antona Polskyja je bil proto med letoma 1917 in 1922 je izdeloval pro-

street art prisoten v delih nekaterih koncep- pagandne revolucionarne plakate, imenovane

tualnih umetnikov v Moskvi in Odesi v po- tudi agitprop (Komel 2023: 19). znih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih

letih, ni pa bil pod vplivom grafitarskega gi-

banja (Polsky, 2018). Ulrich Blanché je pisal

o izvajalcih v Nemčiji (tj. Ingrid Kohlhöfer

ali Moennig, Imi Knoedel, Peter Moennig,

Walter Dahn, Fekner, Beuys, Loomit, Doku-

pil, Baumgärtel, Kaluza, Krips, Mazurka) in

Švici (Sprayer of Zurich alias Zurich sprayer

alias Harald Naegeli). Bili so izobraženi ume-

tniki, mednarodno dejavni in povezani s so-

dobniki, kot so Hambleton, Haring, Holzer

40



ustvarjalne osebnosti napisana na hišnih

zidovih križišč, na ograjah, na strehah, na

ulicah naših mest in naselbin, na zadnjih

straneh avtomobilov, kočij, tramvajev in na

oblekah vseh državljanov.

3. Naj se kakor mavrice lastnih barv vrže-

jo slike (barve) preko ulic in trgov, od

hiše do hiše, da razveseljujejo oko (okus)

mimoidočega.

4. Slikarji in pisatelji morajo takoj z barvami

in čopiči svojega mojstrstva iluminirati,

barvati vse boke, čela in prsi mest, kolodvo-

rov in črede železniških vagonov v njiho-

vem večnem hitenju (Majakovski v Komelj

2023: 18).



Miklavž Komelj povzema, da je vpliv Majako-

vskega viden tudi pri slovenskih partizanskih

▲Slika 19: AgitProp – propagandni plakati Vladimir- pesnikih Mateju Boru in Karlu Destovniku

ja Majakovskega, nastali med letoma 1917 in 1922. Kajuhu: »Prvi odziv Mateja Bora na italijansko

Foto: neznani avtor (Wikimedia Commons 2018). okupacijo je bil, da bi svoje revolucionarne pe-

smi pisal na plakate in jih lepil po ulicah« (Ko-

Majakovski je 15. marca 1918 v Gazeti futuristov melj 2023: 19). objavil Dekret št. 1 o demokratizaciji umetno- V Italiji je bila ulična propaganda še poseb-

sti, v katerem napoveduje nove in osvobajajoče no močna v času vzpona Benita Mussolinija.

spremembe mestnih prostorov v en sam praznik Fašisti so v dvajsetih letih 20. stoletja v Italiji

umetnosti (Majakovski v Komelj 2023: 18): s šablonami nanašali Mussolinijevo podobo ne-

posredno na zidove in niso uporabljali plakatov

kot komunisti. Fašistična propaganda s šablona-

Tovariši in državljani, mi, voditelji ruskega mi je bila množična in dobro dokumentirana.

futurizma – revolucionarne umetnosti mla- Francoski ulični umetnik Blek le Rat je povedal,

dosti – razglašamo: da je to tehniko zaradi njene vizualne učinko-

vitosti tudi sam uporabil pri razvijanju svojega

1. Od zdaj naprej se skupaj z uničenjem car- sloga. V osemdesetih letih 20. stoletja je Pariz

skega reda ukinja životarjenje umetno- poslikal s šablonsko upodobitvijo podgan, kas-

sti v shrambah, stajah človeškega genija neje pa je izdeloval tudi šablone drugih likov

– dvorcih, galerijah, salonih, knjižnicah, (Konda 2019: 126, 127). gledališčih. Ulično-propagandne akcije fašističnih sku-

pin so na Primorskem potekale že v času prve

2. V imenu velikega prihoda enakosti vsa- svetovne vojne. Fašistični aktivisti so kmalu

kogar pred kulturo bo svobodna beseda po okupaciji leta 1918 začeli po hišah pisati

41

sovražne parole in risati simbole fašizma (pove- vojaška uprava, op. avt.], so se čez noč poja-

zan snop s sekiro) v črni barvi. Še večje posege vili tudi napisi. Pisali so jih na pročelja hiš,

v prostor pa so izvedli pred Mussolinijevim obi- zidove, mostove, pa tudi po cestah in ostalih

skom septembra 1938 (Ferletič 2007: 115, 117). vidnih mestih. Bolj kot se je bližal dan pri-

hoda komisije, več je bilo zlasti v obmorskih

Duče (kot so Mussolinija tudi imenovali) je krajih v coni B tudi nadzora, ki ga je izvaja-

ob tej priložnosti prisostvoval odprtju ko- la civilna policija. Po vaseh okrog Tržiča je

stnice italijanskih vojakov nad Kobaridom. ZVU postavitev slavolokov celo prepoveda-

V Kobaridu so se priprave na dučejev pri- la, že postavljene pa podirala z avtomobili in

hod začele že pol leta pred tem dogodkom, žerjavi (Macarol 2011). pa tudi drugod ni bilo drugače. Državni in

fašistični funkcionarji, od županov do pokra- V Ljubljani je v okviru odporniškega gibanja

jinskega prefekta, so tekmovali, kdo mu bo potekalo intenzivno pisanje gesel in trosenje

pripravil večji slavospev. V tednu pred njego- letakov, ki so jih izdelovali predvsem mladi ak-

vim prihodom so ob cestah pripravili slavo- tivisti. Odporniško gibanje Osvobodilna fronta

loke in mlaje z zeleno-belo-rdečimi trakovi. (OF) je med letoma 1941 in 1943 izvedlo več

Izobesili so na stotine zastav ter nad proda- »tihih« ali »plebiscitnih« akcij, ki so v javnem

jalne in delavnice na novo namestili italijan- prostoru vzpostavljale družbene rituale in ok-

ske napise. Pisali so tudi po hribih, navadno raševale vidne točke v mestu s simboli upora

velike črke DVX ali DUCE z belim kame- (Jeršek 1961). Okupator je uvajal čedalje strož-

njem. Na hribu nad vasjo Žabče so poseka- je ukrepe, zato je bilo ulično udejstvovanje zelo

li del gozda in znova posadili temnozelene nevarno. Ulična propaganda je bila še posebno

iglavce, bore in smreke v obliki črk B in M močna na osvobojenih ozemljih in ob osvobodi-

(Benito Mussolini) (Ferletič 2007: 117). tvah mest, kjer je zaradi materialne dostopnosti

v času splošnega pomanjkanja ponekod prevze-

la vlogo uradnega medija nove povojne oblasti

Organizirana napisna in likovna dejavnost je v (Konda 2016, 2018). Julijski krajini potekala tudi po vojni med le- Največji ulični dogodek je bilo praznovanje

toma 1945 in 1947 pri naknadnem določanju 1. maja 1943, ki je okupatorja spravilo v stanje

meje med Italijo in Jugoslavijo. Zavezniška ko- popolne panike, čeprav je Osvobodilna fronta

misija predstavnikov velesil, ki so jo sestavlja- uporabila le gledališke in likovne pristope (Ko-

li Sovjeti, Britanci, Američani in Francozi, je melj 2009: 15–16). »Vsak zid v Ljubljani je imel

spomladi 1946 prišla pogledat mejno ozemlje. svojo parolo. Med množičnimi organizacijami

Nova slovenska oblast je vzpodbujala izkazova- je potekalo tekmovanje, kdo bo bolje okrasil

nje pripadnosti Jugoslaviji, »da se ne bi ponovil svojo ulico« (Zdenka Kidrič v Komelj 2009: 16).

primer iz leta 1866, ko je Italija zasedla Beneči- Mladi aktivisti so po ulicah odkrito trosili letake

jo« (Macarol 2011). in zastavice, ljudje pa so jih varovali pred itali-

janskimi patruljami. Na hribih so aktivisti OF

Po vseh naseljih so zrasli slavoloki iz brina zakurili manjše ognje in krese, izobesili zasta-

ali bršljana, z rožami in s Titovo, marsikje ve in v parku Tivoli z megafoni vzklikali gesla

tudi s Kardeljevo in Prešernovo sliko, s slo- odpora, ki so jih lahko slišali po vsej Ljubljani.

venskimi, jugoslovanskimi in partijskimi za- Zvečer so po Ljubljanici spustili osvetljene le-

stavami. Kljub izrecni prepovedi pisanja in sene ladjice z napisi »Živel prvi maj« (Komelj v

agitiranja, ki jo je izdala ZVU [Zavezniška Konda 2018: 35).

42

Politični protesti so primer avtentične popu- Navedeni izvajalci so ustvarjali likovne in

larne kulture, ki pomembno vpliva na dojemanje druge intervencije v javnem prostoru, ki jih

moči v prostoru. V 20. stoletju je bila ulična pro- lahko v celoti ali delno opišemo kot izdelke

paganda prisotna pri skoraj vseh političnih spo- »proto street art«, čeprav se je njihov slog raz-

padih v Evropi, s svojo oblikovno in vsebinsko likoval od multidisciplinarnega ustvarjanja ži-

dovršenostjo pa se je v kolektivni spomin najbolj vahne newyorške umetniške scene v času Johna

vtisnila revolucionarna ulična propaganda štu- Feknerja.

dentskega gibanja maj '68.

Spontani študentski in delavski upori so v

Parizu potekali od marca do junija 1968. Pro- 3. Spontanost in suverenost pagandno gradivo gibanja so zasnovali mla- Spontanost in suverenost se nanašata na institu-

di profesionalni umetniki, ki so delovali že v cionalno avtonomijo uličnih umetnikov oziro-

francoskem odporniškem gibanju (Resistan- ma njihovo samoniklo delovanje, neodvisno od

ce). Namestili so se v prostore prestižnih aka- vladajočih institucij. Njihove umetniške prakse

demij, od koder so se študenti in zaposleni v so bile ustvarjene brez dovoljenj ali pooblastil.

času nemirov umaknili. Svoja dela so ustvarjali Niso se prijavljali na natečaje, v okviru katerih

kolektivno in brez uveljavljanja avtorstva. Na bi ustvarjali svoje umetnine. Njihove umetniške

vrata akademije Beaux-Arts, ki so jo zased- ideje niso bile podvržene merilom ocenjevalnih

li člani kolektiva Salon de la Jeune Peinture komisij. Umetniki so presegali zakone, sledili

(Mladi slikar), so zapisali, da gre za ljudske lastnim moralnim obveznostim in delali tako

delavnice. Na likovnih izdelkih so uporabljali rekoč nezakonito. V nekaterih primerih so se

slogane iz komunističnih glasil in z ulice. Na povezovali z lokalno skupnostjo, vendar to niso

akademiji Arts-Deco je delovalo veliko ve- bila dela po naročilu. černih študentov in diplomirancev. Njihove Nekoliko posebne okoliščine so bile pri iz-

izdelke je skupinsko ocenjevala podiplomska vajalcih organiziranih odporniških akcij, npr.

skupina študentov na izmenjavi, ki jo je na podmladek Osvobodilne fronte in študenti gi-

Poljskem mentoriral umetnik izdelovanja pla- banja maj '68, ki so upoštevale določeno hierar-

katov Henryk Tomaszewski. Delo umetnikov hijo in usmeritve. Ker je bila udeležba aktivistov

je bilo spontano, brez hierarhičnega reda. Na prostovoljna in so večkrat sami izdelovali izdel-

dnevnih zborovanjih so razpravljali o družbeni ke, namenjene ulici, npr. letake in plakate, lahko

vlogi umetnika, pomenu intelektualnega dela njihovo ulično dejavnost opišemo kot improvi-

in drugih vprašanjih. Pri oblikovanju ideolo- zirano, spontano in suvereno. gije so v veliki meri sledili nazorom Situaci- Spontanosti in suverenosti pa ne more-

onistične internacionale kot ene najpomemb- mo povsem potrditi pri muralizmu. V poznih

nejših avantgard 20. stoletja, v kateri je imel šestdesetih letih 20. stoletja so muralistična

pomembno vlogo Guy Debord. Situacionisti gibanja v ZDA dobivala materialno in ideo-

so ustanovili Svet za vzdrževanje okupacij, ki loško podporo nekaterih političnih gibanj in

je sestavil udarne slogane za reproduciranje z nekaterih sindikatov. Sperling Cockcroft pravi,

grafiti, letaki in vzkliki. Med drugim so pozi- da je bilo od zgodnjih sedemdesetih let mogo-

vali k okupaciji tovarn in ukinjanju razredne če zagotoviti sredstva za plačilo muralistov ali

družbe, nasprotovali so potrošniški družbi vsaj za povračilo materialnih stroškov z zbi-spektakla in podobno (Ross in Lefebvre 1997; ranjem sredstev na lokalni ravni, z majhnimi

Konda 2019). donacijami in ustvarjalnim črpanjem državnih

sredstev za socialno varstvo. Odsotnost osebne

43

avtonomije je pri muralizmu razvidna tudi iz iz- subkulture. Motiviko »proto street arta« sestav-

bora upodobljenih vsebin, saj so si bili murali na ljajo figure, besedilo, znaki, logotipi, ideogrami in

zelo oddaljenih območjih sveta, npr. v Mehiki, druge podobe, medtem ko je osrednja značilnost

Kaliforniji in na Irskem, zelo podobni. Narejeni grafitov uporaba tipografije. so bili z enakimi tehnikami in vsebinsko naraci- Tudi pri umetnikih, ki so tipografijo upo-

jo, praviloma usmerjeno v zgodovinsko-kulturno rabljali ves čas, npr. John Fekner s svojimi po-

dediščino (Sperling Cockcroft 1995). stavitvami šablonskih napisov »besed, simbo-

Institucionalna avtonomija se pri izdelkih lov, datumov in ikon, poškropljenih z barvo na

»proto street art« bistveno razlikuje od zgodo- prostem« (Fekner 2023), je v ospredju likovna

vinskega razvoja muralizma, katerega stoletna kompozicija, ki pove več kot zgolj jezikovno

tradicija temelji na financiranju elitnih družbenih sporočilo napisov. skupin v Firencah, Mehiki, Kaliforniji in drugod. Umetniki iz zgodnejših obdobij, npr. Maja-

Muralizem je bil tudi v primerih samoniklega na- kovski in umetniki gibanja maj '68, so kot iz-

stanka precej bolj povezan z lokalno skupnostjo, razno sredstvo uporabljali predvsem plakate, na

zlasti pri iskanju virov sofinanciranja in oblikova- katerih so upodabljali zgovorne like in kratke

nju vsebinske navezave na kulturno-zgodovinsko napise. Tudi iz teh primerov je razvidno, da je

dediščino skupnosti. Proto street art je bil v tem likovna vizualnost močno povečala sporočilnost

smislu precej bolj individualističen. Ulična ume- izdelka.

tnina je bila v celoti avtorsko delo umetnika ali

kolektiva. Vsebina je praviloma odražala proble- Ko se nova dela ali smer uveljavijo, pričnejo

me sodobnosti in napovedovala probleme priho- sama predstavljati norme za dela in smeri, ki

dnosti. Tudi zagotavljanje gmotne podlage je bilo nastopijo za njimi. Polje tega, kar se je prej

v celoti prepuščeno umetnikovim sposobnostim, imenovalo oziroma pojmovalo kot »umet-

kar je pogosto vključevalo nezakonito delovanje nost«, se je z vključitvijo novih del ali sme-

na isti način, kot so delovali grafitarji. ri preoblikovalo in deformiralo, verjetno pa

tudi razširilo. To spremenjeno polje je sedaj

normativni okvir za nova umetniška dela in

4. Ikonografija nove smeri (Erjavec 2004: 10).

Ikonografija je najprepoznavnejša značilnost po-

java »proto street art«, ki jasno izkazuje njegovo ▼Slika 20: Mural čilskih brigad Ramona Parra Briga-razvojno in oblikovno razlikovanje od grafitarske de iz leta 1972. (Vallen 2013)





44

Na splošno so samonikli ustvarjalci prisiljeni v medij za prenos svojih družbenokritičnih spo-

izbiranje hitrih tehnik in poceni materialov. Tak ročil, so proto ulični umetniki pri svojih praksah

primer je slog čilskih slikarskih brigad (Brigadas izrecno upoštevali namen obstoječe arhitekture.

Ramona Pan), ki so ga razvili med letoma 1969 Prostor so na družbeno odgovoren in igriv način

in 1971. Uporabljali so poceni, hitro sušeče se izboljševali s premišljenim preoblikovanjem jav-

vodotopne barve v treh osnovnih barvah skupaj nih mestnih površin (Schacter 2017). z belo in črno, ki so jih po potrebi mešali, da so Richard Hambleton je svoje realistične

dobili zeleno za travo, rjavo za zemljo in roza za oznake lažnih prizorišč zločinov in človeške

obraze. Ko so pridobili izkušnje in je bilo njiho- sence v naravni velikosti premišljeno postavil v

vo delovanje legalizirano, se je kakovost njiho- temne ulice, da je prestrašil mimoidoče (Zlat-

vega ustvarjanja izboljšala. Po kontrarevoluciji kov 2017). John Fekner je svoje šablone z ostro

leta 1973 so bile vse poslikave BRP izbrisane družbeno kritiko strateško naslikal na propa-

(Sommer 1975: 26). dajoče stavbe in zapuščene avtomobile (Fekner

2023). Kolektiv Mizzart je s svojimi poslikava-

Vsak slikar je odgovoren za eno barvo. Obi- mi na stenah ob ljubljanski obvoznici poživil

čajno je eden od članov skupine umetnik, ki urbano sivino.

na steno nariše obris. Včasih natisnemo vzo-

rec na papir s številkami na vsakem barvnem

območju. Barve so sekundarna stvar. Bolj 6. Nedonosnost nas skrbi obris. Najbolj nas zanima, da lahko Nedonosnost (tudi neinstrumentalnost) opi-

ljudje, ki se pomikajo mimo, hitro ujamejo suje nezaslužkarsko naravo proto likovne ulič-

idejo (BRP v Sommer 1975: 26). ne umetnosti, ki je značilna tudi za grafitarsko

gibanje. V primerjavi z najnovejšimi različica-

V preteklosti je več likovnih uličnih umetnikov mi komercialne likovne ulične umetnosti, pre-

svoje izdelke neustrezno poimenovalo »grafi- oblikovane v institucionalni vizualni režim kot

ti«, ker so uporabljali spreje. Umetnik Sprayer orodje za oglaševanje, komodifikacijo in gentri-

of Zurich (osebno ime: Harald Naegeli) je med fikacijo (Schacter 2017), so bile prakse »proto

koncem sedemdesetih in sredino osemdesetih street arta« čista ali neodvisna različica likovne

let »virtuozno risal figure iz razpršilcev na ulicah ulične umetnosti. Kljub občasnemu sodelovanju

Züricha« (Blanché 2019). V osemdesetih letih in sofinanciranju s strani uradnih institucij so

prejšnjega stoletja so se v Parizu pojavile šablone bile neodvisna javna umetnost. podgan Bleka le Rata (Schacter 2016). REVS iz Problematično je, kadar pristna likovna

New Yorka je leta 1990 začel ustvarjati likov- ulična umetnost brez pristanka avtorjev posta-

no izpopolnjene površine z valjčki in pšenično ne tržno blago. To se je zgodilo s plakati giba-

pasto, ker se mu je zdel grafitarski slog preveč nja maj '68. natančen (Alva 2019).

Umetniki so bili zelo prizadeti, ko so ugo-

tovili, da se njihovi plakati, izdelani z veliko

5. Specifičnost lokacije iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo brez pla-

Specifičnost lokacije se nanaša na umestitev v čila, v New Yorku prodajajo po 300 dolarjev

prostor oziroma kontekstualno premišljeno spa- za kos. Ugotovili so, da sta dva stevarda iz

janje z okoliško arhitekturo. Za razliko od gra- Air France vsako noč nabrala nekaj zvitkov

fitarjev, ki se v prostoru obnašajo teritorialno ali plakatov, jih na letališču predala kolegom

ga, v primeru napisnih grafitov, uporabljajo kot na letih v London ali New York, ti pa so jih

45

spravili v nadaljnjo prodajo. Umetniki so s (Sperling Cockcroft 1995: 201, 202). Muralisti

palicami napadli vsakega, ki so ga zalotili pri svojih umetniških praks niso ustvarjali zara-

kraji plakatov. Ocenjuje se, da je bila kar če- di zaslužka, saj so sredstva komaj zadoščala za

trtina posterjev med distribucijo ukradena za plačilo stroškov, ker pa so sodelovali z določeni-

prodajo ali osebne zbirke (Tempest v Konda mi političnimi gibanji, je to vplivalo na vsebino

2019: 38). muralov in manjšo samostojnost ustvarjalcev.

Nedonosnost umetniških praks, namenjenih 7. Interakcija z javnostjo širši javnosti, pomeni, da umetnik za delo ni Interakcija z javnostjo je v primeru likovne ulič-

prejel plačanega naročila z zahtevo, naj komer- ne umetnosti namenjena celotnemu spektru

cialno ali politično vpliva na javnost. V primerih javnosti. Opaznost samoniklih izdelkov, kakršni

uporniškega umetniškega delovanja je treba po- so grafiti in »proto street art«, je v javnem pro-

sredovanje političnih sporočil razumeti v skladu storu večja od večine vizualnih komunikacij

z okoliščinami, kar lahko ponazorimo z dvema dominantnih medijev, med seboj pa se grafiti

primeroma, s plakati in murali. in »proto street art« na tem področju močno

Med špansko državljansko vojno (1936– razlikujejo.

1939) so bili plakati glavni medij ideoloških Do sedemdesetih let 20. stoletja so bili gra-

bojev na ulici. Republikanski umetniki so jih fiti predvsem napisni. Z uporabo tipografije, to-

začeli izdelovati samoniklo na svojih domovih rej z jezikovnimi sporočili, je prenos sporočila

takoj po vojaškem udaru, pozneje pa je to vlo- razmeroma enostaven, saj se lahko sporočilo z

go prevzel sindikat profesionalnih umetnikov. ustreznim prevodom prenaša skozi stoletja in

Oblikovno in vsebinsko sta na plakatih prevla- tisočletja, kot velja za pompejske grafite. Pri

dovali rdeča barva in komunistično-anarhistič- newyorških grafitih, ki jih izpostavlja Schacter,

na simbolika, uperjena proti simbolom nacizma je bila tipografija vizualno zamaskirana v skoraj

in kapitalizma. Republikancem se je pridružilo neberljivo sporočilo, znaki pa so izpisovali pred-

na tisoče prostovoljcev z vsega sveta, tabor naci- vsem nadimke, zato je bilo njihovo razumevanje

onalistov pa so finančno in organizacijsko pod- omejeno na določen krog. prle španska katoliška cerkev ter profesionalna Komunikacija likovnih grafitov je zaprtega

vojska iz Nemčije in Italije (Konda 2018: 29). tipa, ker je omejena na skupine, ki poznajo kom-

Na podlagi navedenega primera lahko vidimo, pleksno tipologijo. Tudi institucionalna likovna

da so plakati najprej nastajali samoniklo, nato umetnost je razumljiva samo ljudem z ustrezno

pa jih je profesionalno prevzela finančno šibkej- izobrazbo.

ša stran. Politična sporočila plakatov so bila v Likovna ulična umetnost kot »street art« ali

osnovi osveščanje, saj je bilo njihovo izdelovanje »proto street art« uporablja širše dostopno spo-

in razširjanje smrtno nevarno početje. ročilo, saj slika pove več kot tisoč besed. Tudi iz

Samonikla muralistična gibanja v ZDA so v uporabe tipografije, ki je bila značilna za Fek-

poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja pre- nerjev pristop, je razvidna nadgradnja vizualiza-

jemala materialno in ideološko podporo dolo- cije, značilne za grafite. čenih političnih gibanj in nekaterih sindikatov. Schacter razlaga, da je »proto street art«

Denar za plačilo muralistov ali vsaj za nakup poskušal z odprto in racionalno komunikacijo

potrebščin je prihajal tudi z zbiranjem sredstev širiti neodvisne vrednote in načenjati pogovor

na lokalni ravni. Dostopni so bili tudi prejemki z javnostjo (2017). Npr., vizualni jezik in sloga-

manjših vsot nepovratnih sredstev iz razpisov za ni Keitha Haringa so vsebovali slikovne vplive

boj proti revščini in storitve socialnega varstva srednjeameriških, afriških in oceanskih kultur.

46

Ozaveščali so o epidemijah cracka in aidsa ter Samonikla likovna ulična umetnost v obliki

prenašali angažirana sporočila za pravice gejev ozkega ali širokega razumevanja termina »proto

in proti rasni diskriminaciji (Mercurio 2005). street art« je bila v nemirnem 20. stoletju močno

Baldini ugotavlja, da »gibanja družbenih in prisotna v javnem prostoru. Dobro se je ohranila

političnih sprememb v Afriki, Aziji in Evropi v kolektivnem spominu 21. stoletja, kar izpriču-

pogosto uporabljajo ulično umetnost kot orod- je njeno umetniško in družbeno vrednost. je protesta proti vladam, institucijam, politi-

kam in vedenju, ki velja za nepravično« (Bal-

dini 2022).



47

Priučenost po razumu te pri instinktivnem uživanju moti. Zato: Glej le z lastnimi, nepriučenimi, nepokvarjenimi očmi!

France Kralj, 1936



Razstava slikovnih grafitov Sv. Urh v Disku FV

v Zgornji Šiški. Ljubljana, november 1983. Kolektiv

Rrose Irwin Sélavy je s čopiči in barvo na papirju

upodobil usmrtitev partizanov na Sv. Urhu ter slike

prilepil na notranje stene kluba. Foto: Dokumentacija

FV. (Erjavec in Gržinić 1991: 57)

48





3 GRAFITI V SLOVENSKEM


UMETNOSTNEM POLJU



Priznavanje grafitov kot umetnosti je pomem- produkcije« (MGLC 2023). Temu sta sledili

ben sestavni del obsežnega prehoda umetnosti tematska razstava Street art leta 2006 in sku-iz moderne v postmoderno dobo. V Sloveniji pinska razstava Zini! leta 2017 kot »pregled so-so galerije in podobni prostori razstavljali gra- dobne slovenske produkcije fanzinov, pospre-

fite že v zgodnjih osemdesetih letih 20. stoletja. mljen z zbornikom tekstov« (MGLC 2023).

Devetdeseta leta galeristi opisujejo kot zlato Vse skupaj se je začelo z ekspanzijo pan-

dobo galerijstva na Slovenskem zaradi uspeš- kovskih grafitov, ki so se v Ljubljani leta 1981

ne prodaje umetnin (Fortič Jakopič 2021: 64), zaradi preganjanja z ulic preselili v notranji

vendar grafiti in druge vrste uličnega izražanja javni prostor, in sicer v Disko FV, nameščen v

tedaj niso bili deležni finančnega ovrednotenja. kletnih prostorih študentskega naselja (Zgonik

Galerije so že od osemdesetih let 20. sto- 2013: 75). Nenavadno selitev je povzročil os-

letja pomemben del prostorov alternativne ter pregon punka v javnem življenju, zato so kulture. Nekatere, npr. Kapelica, Škuc in KUD se njegovi pripadniki dobesedno in v prenese-

France Prešeren, so nastale iz širših prizorišč nem pomenu preselili v podzemlje. Živahno

alternativne kulture, ki so imela tudi koncer- klubsko dogajanje je zanje, zlasti za grafitarje,

tne dvorane. Sklop nekdanje vojašnice na Me- pomenilo umik na varno (Rendla 2018: 153).

telkovi ulici, na kratko: Metelkova, je bil od Grafitarska praksa se je tu razcvetela. Še

vsega začetka prostor ustvarjanja alternativne vedno je šlo predvsem za pankovske napisne

kulture, ves čas povezan s subkulturnim delo- grafite. Besedišče je bilo bogatejše, sestavki

vanjem. V 21. stoletju slovenski svet instituci- daljši, uporabljeni materiali nekoliko raznovr-

onalne umetnosti ne pozna več stroge ločitve stnejši, vendar še vedno zelo osnovni (svinčni-

med »visoko« in »alternativno« umetnostjo, kar ki, barvice, krede, voščenke, akrilna barva, zelo

izkazujejo tudi globalni trendi. redko spreji). Sporočila napisov so se v veliki

Pri kanonizaciji in institucionalizaciji gra- meri nanašala na glasbene skupine, pevce in

fitov s prehodom v državne galerijske insti- odlomke pesmi.35 Transformacija grafitarske tucije je največjo vlogo odigral Mednarodni



grafični likovni center (MGLC). V sklopu 35 Dober arhiv grafitov na notranjih stenah Diska FV so svojih »tematskih razstav alternativne in sub-fotografije in dokumentarni posnetki dogajanja iz tis-verzivne umetnosti« so pregledno razstavo leta tega obdobja. Poglobljen pregled razvoja alternativ-ne kulture z bogatim vizualnim gradivom najdemo v 2004 Grafitarji opisali kot »enega prvih posku-publikaciji Ljubljana, Ljubljana iz leta 1990 (Erjavec in sov galerijske obravnave slovenske grafitarske Gržinić 1991).

49

prakse je prikazala večjo materialno razno- spremljanju, torej sinhrono, poimenovala plakat

vrstnost, vsebina in sporočilnost pa sta ostali in »kseroks« (Gržinić 1988).37 enako mladostniško uporniško obarvani.



Do večje spremembe je prišlo s pojavom sli-

kovnih grafitov. Inštitut Akademije za likovno

umetnost in oblikovanje je slikarstvo grafitov

opisal kot kritiko umetnostnega sistema in za-

četek razvoja vrednotenja umetnosti (Zgonik

2013: 76). Navedbo je utemeljil z več izdelki Du-

šana Mandića in njegovih sodelavcev. Mandić je

v slikarstvo prvi uvajal nove tehnologije, kot npr.

video in grafično oblikovanje (Podlesnik 2013).

Leta 1982 je Dušan Mandić »kot član skupine

Meje kontrole št. 4 na hodniku diska razstavil 5

krat 2 metra velik grafit, sestavljen iz fotokopij

risbe z gejevskim erotičnim motivom« (Zgonik

2013: 76). Konec leta 1983 je bila v Disku FV

na novi lokaciji v Zgornji Šiški prva skupinska

razstava grafitov Sveti Urh, »nastalih po foto-

grafijah na Urhu ustreljenih partizanov«. Leta

1984 je bila tam tudi razstava erotičnih grafitov

Mandićeve skupine umetnikov Rose Irwin Se-

lavy (pozneje Irwin), »s čimer je slikarstvo gra-

fitov postalo prvo področje, na katerem so se v



umetnostnem kontekstu pojavile pornografske

vsebine« (Zgonik 2013: 77).

Mandić je leta 1984 pri razstavi Morilec

brez trupla, ljubimec brez objekta, truplo brez mo-

rilca v Galeriji Škuc navedel, da gre za »graffiti

slike«, tehnika pa je bila takšna kot pri razsta-

vi Erotični grafiti v Disku FV. Marina Gržinić

je pri opisu tehnike razstave navedla: »Vabilo/

razglednica, katalog (publikacija + kseroks),

plakat« (Gržinić 1988: 11).

Opazimo lahko različno poimenovanje Man-

dićevega značilnega izraza. Inštitut ALUO je v ▲Sliki 21 in 22: Galerija Škuc, 1984. Dušan Mandić obsežni diahroni raziskavi slovenske umetnosti – Morilec brez trupla, ljubimec brez objekta, truplo v daljšem obdobju36 navedene Mandićeve pri- brez morilca. Vabilo na razstavo (Antikvarijat Vreme-merke opisal kot slikarstvo grafitov, Marina plov 2023). Gržinić pa je Mandićevo ustvarjanje v sprotnem

37 Marina Gržinić je za Mandićeva razstavljena dela v Ga-

36 Inštitut ALUO je za omenjeno Mandićevo ustvarjanje leriji Škuc, ki jim je sam dodal oznako »graffiti«, navedla

uporabil izraz »slikarstvo grafitov« na podlagi obsežne tehnično oznako »plakat (kseroks)«. Izraz v oklepaju,

diahrone raziskave, predstavljene v Pojmovniku slovenske »kseroks«, je žargonski izraz za fotokopijo na papirju

umetnosti 1945–2005 (Zgonik 2013: 76). (Gržinić 1988: 9).

50

Inštitut ALUO je v istem sklopu pojasnil, da R Irwin S prikazan avtorsko-dokumentarni

sta razstavi iz let 1983 in 1984 prikazovali foto- videoprojekt »Graffiti, št. 4 Irme Mežnarič in

kopije fotografije ter s tem »obravnavali odnos Barbare Borčič (VHS, barvni, 10 min. ŠKUC-

fotografija-slika in slikovni grafit-prostor« (Zgo- -Forum videoprodukcija)« (1988: 11). nik 2013: 77). Izpostavil je viden vpliv »ameriške Marina Gržinić za Mandićeva dela ni upo-

umetnosti grafitov«, ki se je takrat začela uveljav- rabila izraza »grafit«, obenem pa je napisala ve-

ljati v galerijskem sistemu in na umetnostnem liko o »graffiti slikarstvu«.39 Po njenem mnenju trgu. Nakazal je tudi spremembo klubskega pros- je bila »za graffiti slikarstvo ljubljanske subkul-

tora subkulture, ki je tako »prek prestopa ilegal- turne scene specifična ravno radikalna novost

nih grafitov v svet umetnosti postal nov prostor drugačne ikonografije in zavezanost množični

umetnosti« (2013: 77). Zanimivo je, da se kljub kulturi«, s ponovno uporabo »podob, prevzetih

dobri seznanjenosti s svetovnimi scenami, zlasti iz tabuizirane seksualne tematike« (1988: 4). Od

ameriško, slovenski slikovni grafitarji niso zgle- živahnih newyorških grafitarskih upodobitev

dovali po njih, zlasti ne po hiphopovskem wild stripovskih in drugih junakov se je ljubljanska

style slogu. Mandić je na vprašanje, zakaj se kot scena razlikovala tudi po vezanosti na prostor

priznan akademski slikar ukvarja z grafiti v ne- diska FV in prostore Galerije Škuc, s katerimi

galerijskih prostorih, kot je Disko FV, odgovoril: je bila dostopna drugačnemu občinstvu, in po

novem pristopu k sliki, »ko je bila ikonografi-

V bistvu delaš v relaciji do učinka, ki ga hočeš ja drugorazredne jugoslovanske nove podobe

doseči in na ta način tudi izbiraš svojo publi- predvsem podlaga za slikanje, ki ne prinaša nič

ko. Gre za to, da se umestiš v rock, v množič- novega« (Gržinić 1988: 4). no kulturo, da nočeš ostati na neki marginal- Na podlagi diahrone analize Inštituta

ni poziciji meščanske kulture, katere krajni ALUO in sinhronega pogleda Galerije Škuc

doseg je npr. znotraj teorije – fenomenologi- lahko ugotovimo, da so bili Mandićevi izdelki

ja – fetišizacija objekta ... Pravzaprav tukaj ne predhodnica grafitov, saj sta jih oba vira poi-

gre za alternativo, gre za umestitev prakse v menovala bodisi »slikarstvo grafitov« (Zgonik

množično kulturo, rock kulturo. Slika, graf- 2013: 74) ali »graffiti slike« (Gržinić 1988). fiti slika, postane moment znotraj rokovske Grafiti so v slovenski umetniški prostor

produkcije, kot je plošča, glasba, image ... osemdesetih let 20. stoletja kot nov umetniški

(Mandić v Gržinić 1988: 4). pojem vstopali z izzivalnostjo in prinašanjem

novih, dotlej nepriznanih vsebin (npr. pornogra-

Mandić je z galerijo Škuc sodeloval tudi zunaj fije) in tehnik (strojne kopije). Mandićeva vse-

razstav. Zanjo je s skupino Rose Irwin Selavy bina je bila zelo provokativna po vsebini in upo-

leta 1984 izvedel poslikavo »t. i. pisarniških pro- rabi sorazmerno preproste materialne tehnike

storov galerije ŠKUC z naslovom Histerija in in anatomsko neprefinjenega sloga risanja člo-

njena retroprijateljica« (Gržinić 1988: 4).38 Is- veških figur na razstavljenih artefaktih. Čeprav

tega leta je bil v okviru projekta Nazaj v ZDA (v Mandićevo delo tehnično gledano ni bilo pravo

izvirniku: Back to the USA) Mandićeve skupine grafitiranje v smislu nezakonitosti, anonimnosti

in estetske forme, je bila povezava z grafiti pri-

38 Poslikava je bila dokumentirana »v okviru avtorsko do- znana v očeh strokovne in laične javnosti.

kumentarnega videoprojekta z naslovom Kalejdoskop št.

3 ali graffizmi, graffiti slikarstvo, zidni graffiti ljubljanske 39 Marina Gržinić je leta 1984 za 16. številko revije Mladi-

subkulturne scene Marine Gržinić in Andreja Lupinca na (1984) napisala prispevek Graffizmi, graffiti slikarstvo,

(VHS, barvni, 20 min. ŠKUC-Forum videoprodukcija) zidni graffiti ljubljanske subkulturne scene kot subverzija

(marec–april 1985)« (Gržinić 1988: 11). slovenskega kulturnega prostora (Gržinić 1988: 36).

51

Prvi primer galerijske razstave grafita je bil Video se je v umetniškem svetu uveljavil

leta 1985 v Galeriji Škuc, ko je Jože Slak – Đoka nekoliko prej kot grafiti. Barbara Borčić je leta

razstavil grafit s krščansko, politično in umetno- 1999 napisala teoretski esej »Recepcija video

stnozgodovinsko simboliko. Umeščen je bil na produkcije v slovenskem kulturnem prostoru«

notranjo steno galerije s spreji različnih barv. (1999), po katerem se zgledujem pri analizi re-

Njegov slog se je razlikoval od tedaj uveljavlje- cepcije grafitov zaradi njune prepletenosti pri

nega newyorškega hiphopovskega sloga, čeprav umetniškem delovanju kolektiva Strip Core.

je nekoliko spominjal nanj. Grafit je bil del raz-

stave Nove tendence v umetnosti in množični kul- Videa že dolgo več ne prištevamo med nove

turi '80 (Gržinić 1988: 24). medije. Vendar velja tudi zanj, tako kakor

za druge nove (reproduktivne) tehnologije,

denimo grafiko, fotografijo in film, da mora



od iznajdbe miniti vsaj ena generacija, pre-

den je sprejeta kot orodje kulturne produk-

cije in postane samostojno izrazno sredstvo

umetnosti. Ta časovni zamik je še večji, ko

gre za interpretacijo, ki bi z analizo del pre-

poznala mediju lastne specifike in ga vpela

v družbene in produkcijske okvire. Kot vsak

novi nosilec podobe tudi video (magne-

toskopski trak) ohranja nekatere značilnos-

▲Slika 23: Nove tendence v umetnosti in množični ti predhodnega medija (denimo filma, fo-

kulturi '80. Dela (z razstave) Jožeta Slaka, 1985. Ka- tografije), hkrati pa vpeljuje nove, izvirajoče

talog Galerije Škuc 1978–87, Marina Gržinić (1988: iz tehnoloških inovacij in drugačnih zmo-

24). Foto: Arhiv Galerije Škuc. gljivosti kodiranja pomena. Podobno kakor

je video tehnologija spremenila film, tudi

V omenjeno razstavo Nove tendence v umetno- digitalna tehnologija spreminja tako film

sti in množični kulturi '80, ki je potekala leta kakor video. Danes se termin video uporab-

1985, je bila vključena tudi videovsebina s lja pravzaprav za vse, kar je gibljiva slika in

ni film (Borčić 1999).

projekcijo avtorskih in dokumentarnih vi-

deoprojektov avtorjev in skupin, ki delujejo Zgodnja umetniška videodela v sedemdesetih

v slovenskem kulturnem prostoru: Keller, letih 20. stoletja so pogosto nastala »v razmer-

Borghesia, Miha Vipotnik, ljubljanska hard- ju do likovne prakse ali televizijske produkci-

-core scena, Niet (Gržinić 1988: 13). je« in so jih zato razumeli v kontekstu likovne

umetnosti, iz katere so izhajala. V osemdese-

Konec novembra 1985 je bil v Galeriji Škuc pri- tih letih je bila videoprodukcija množična in

kazan projekt »FV video: Promocija videokasete del delovanja ljubljanske subkulturne scene.

Iskanje izgubljenega časa«. Vseboval je predsta- Ustvarjalci videovsebin z akademsko umetni-

vitev videovsebin skupin Odpadki civilizacije, ško izobrazbo, med njimi Dušan Mandić kot

U.B.R., Tožibabe, Epidemija in III. Kategori- član (video) skupine Meje kontrole št. 4, so

ja, poleg tega pa še »razstavo hard-core-punk prikazovali družbeno dogajanje, državne ritua-

plakatov«, glasbene videospote in »predstavitev le, nasilje, seksualnost ter mite in tabuje socia-

hard-core plošče« (1988: 11). lističnega sistema. Po Barbari Borčić so se »raje

52

kakor v kontekst (modernistične) umetnosti leta 1999. Kot že omenjeno, so to poimenovali

umeščali v alternativno (rock, punk) kulturo, »grafitarski eksces«.41 katere prizorišči sta bili predvsem Disko FV in Čeprav je bilo slikarstvo grafitov kanonizira-

Galerija Škuc«. no v umetnostno polje že v 20. stoletju, za mej-

Iz ugotovitve Borčićeve, da so se akademsko nik prehoda grafitov v polje visoke umetnosti na

izobraženi ustvarjalci raje usmerjali v alterna- Slovenskem štejemo razstavo Grafitarji/Graffi-tivno umetnost kot v institucionalno moder- tists v Mednarodnem grafično-likovnem centru nistično, lahko razberemo veliko spremembo v (MGLC) v Ljubljani leta 2004. To je bila »prva

umetnostnem polju, saj pri tem niso ostali zunaj umetnostna predstavitev grafitov v Sloveniji«

institucij, temveč so postali del novega instituci- (Bulc 2008: 82, 75). Temu je leta 2006 v MGLC

onalnega programa. sledila prav tako odmevna razstava Street art.

Večji prehod grafitov v galerijo se je zgodil Kustosi v MGLC so se zavedali, da so bili

v devetdesetih. Leta 1992 je imel Strip Core grafiti v slovenskem galerijskem prostoru raz-

razstavo grafitov v KUD France Prešeren. Ko- stavljeni že pred njihovo razstavo leta 2004, saj

lektivi Mizzart, Strip Core in Klon Art so svoje so predhodne razstave omenili v katalogu raz-

grafite ali poslikave razstavljali na številnih od- stave Grafitarji/Graffitists. Svojo pionirsko vlo-prtih in zaprtih lokacijah, ki niso bile galerije, go pri prehodu v institucionalno umetnost so

zato stroka teh razstav ni priznavala za vstop v poudarili na samem začetku prvega prispevka

umetniško polje (Konda 2017: 180). v katalogu, kjer je soavtorica razstave Liljana

Leta 1999 je imela Rene Rusjan v Galeriji Stepančič zapisala, da je bila razstava v MGLC

Škuc razstavo grafitov Okus po mestu, ki je bila leta 2004 »prva pregledna razstava grafitov v

rezultat istoimenskega znanstveno-raziskoval- galerijskih prostorih v Sloveniji« (Stepančič

nega projekta (STA 1999). Klon Art je na raz- 2004: 10). Hkrati je obravnavala neprimernost

stavi priredil grafitarski eksces (Diva 2023).40 vključevanja grafitov v galerijske razstave, ker je

Pri navedenih razstavah so artefakti poi- to prostor visoke umetnosti, kjer so pregledne

menovani »grafit« ali »graffiti«. Izraz v sloven- razstave namenjene dokumentiranju ustvarjanja

ski ali angleško-latinski različici se je uveljavil, obdobja, umetnika ali teme. Kot soavtorica prve

čeprav je bila uporabljena druga tehnika in je slovenske razstave grafitov v svetu visoke insti-

bilo ozadje nastanka drugačno kot pri grafi- tucionalne umetnosti je to kulturno prepreko

tih na ulici, ki so dobili ime subkulturni gra- presegla s pojasnilom o obstoju različnih kul-

fiti. Grafiti na galerijskih in drugih razstavah turnih kontekstov, med katerimi ni pretoka.

so bili umeščeni na steno razstavnega prostora

ali na premično podlago. V vseh primerih so A narava kulturnih kontekstov ni statična,

bili narejeni avtorsko in legalno, torej niso iz- marveč je fluidna. Zgodovina je polna preto-

polnjevali precej splošno uveljavljenega merila kov, prevzemov ali prehodov njihovih posa-

nezakonitosti in anonimnosti oziroma uporabe meznih izrazov. Veliko ljudskih pesmi izvira

alter ega. Edini spontani grafiti, ki so nastali v iz dvorske glasbe in v kultiviranem kubizmu

tem času na razstavah, so bili v okviru nedo- so primesi ritualnih afriških skulptur. Neka-

voljenega posega na razstavo v Galeriji Škuc teri prehodi so tako očitni, da lahko nanje

pokažemo s prstom (Stepančič 2004: 10, 11).

40 Multimedijsko skupino Klon Art sta leta 1998 ustanovi-

la Miha Horvat in Marko Batista. »Poleg performansov 41 Podoben primer se je zgodil leta 2006 v MGLC na raz-

v galerijskih prostorih in na festivalih za sodobno umet- stavi Street art, kjer je grafitarka naredila grafit na povr-

nost sta izvajala intervencijske in grafitarske akcije v raz- šino, ki je kustos ni odobril. Omenjeni grafit je odstranil,

ličnih urbanih prostorih« (Diva 2023). razstava z dogovorjenimi artefakti pa je bila velik uspeh.

53



ter jih ne obravnavajo več samodejno kot prekr-

šek ali kriminal.

Po odmevni razstavi v MGLC leta 2004

se je medijska reprezentacija grafitov v Slo-

veniji spremenila. Robert Bobnič in Sandi

Abram sta leta 2008 predstavila izsledke ana-

lize medijskega odnosa do grafitov na podla-

gi objav dnevnega tiska med letoma 2000 in

2007. Ugotovila sta, da so do leta 2004 grafite

▲Slika 24: »Metalec rož« (v izvirniku: Flower Thrower). v medijih kriminalizirali, izjemoma pa so bili

Razstava Banksy, veliki komunikator – neavtorizira- odziva s pozitivno konotacijo deležni grafiti,

na razstava, (v izvirniku: Banksy, the great commu- nastali na dovoljenih delavnicah in drugih

nicator – Unauthorized Exhibition). Trst, 18. 3. 2023. dogodkih. Po letu 2004 pa je postal diskurz

Foto: Helena Konda. grafitom naklonjen na splošno (Bobnič in

Abram 2008: 229).

Po L. Stepančič so grafiti doživeli preskok iz Prikazani primer slovenskega prehoda gra-

enega v drug kulturni kontekst z deli Jean-Mi- fitov v umetnostno polje je bil skladen z dru-

chela Basquiata in Jonathana Borovskega, ki sta gimi spremembami umetniške teorije in prakse

imela zelo različen umetniški slog (Stepančič v času postmoderne. Umetnostno polje je gra-

2004: 12). Kustos razstave Božidar Zrinski je za fite razglasilo za estetsko inovacijo in povsem

razstavo izbral 16 grafitarjev, ki jih je ocenil kot zanemarilo njihovo specifično obliko ustvarja-

tedaj najboljše v Sloveniji. Pri izbiri je zavestno nja. Obstaja veliko strokovnjakov, ki iz različ-

izločil umetniške grafite kanoniziranih doteda- nih razlogov oporekajo prehodu grafitov v polje

njih ustvarjalcev in dal prednost aktualnim gra- umetnosti. Vasja Ris Lebarič meni, da »institu-

fitarjem na terenu zaradi njihove strokovnosti, cionaliziranje uniči tisto, kar bi na vsak način

neuveljavljenosti, netržnosti in ustvarjanja na želelo ohraniti« (Lebarič 2008: 55). nemobilne površine.

Bulc je opazil nedoslednost Zrinskega, ko Umetnost je komunikacija. Postavljanje

je ta zavračal sodelovanje z grafitarsko skupino objektov, projektov itd. v muzeje in galerije

Klub Ljubljanski grafiti, ki je ustvarjala »legal- je umor, je čaščenje mrtvega objekta, je ar-

ne« grafite po ljubljanskih podhodih v sodelo- hiviranje v katakombah umetnosti in v tem

vanju z Mestno občino Ljubljana, nista pa ga trenutku objekt, ali kakršnakoli izjava, izgubi

motila umeščanje grafitov v njegovo »legalno« funkcijo in smisel – moč komunikacije (Le-

institucijo (MGLC) in »legalna« umetnostna barič 2008: 56). izobrazba izbranih grafitarjev, ki so bili vsi štu-

denti – večinoma oblikovanja, pa tudi slikarstva Gregor Bulc pojasnjuje, da »grafitarska subkul-

in arhitekture (Bulc 2008: 82, 83). tura nikoli ni bila del visoke kulture, temveč

V 20. stoletju so pri obravnavi grafitov po- kvečjemu del tradicije urbane ljudske kultu-

udarjali njihov nezakonit nastanek kot bistve- re« (Bulc 2008: 77). Meni, da so grafiti v svetu

no značilnost in dokaz pristnosti. To se je v 21. umetnosti prikazani kot primitivna in roman-

stoletju precej spremenilo, saj postgrafiti v veliki tična ustvarjalnost, »ki je povezana z ekscesom

meri nastajajo z uradnim sodelovanjem lastni- čutnosti, telesnosti in naravnosti, skratka kot

kov površin. Tudi mediji o njih pogosto poroča- avtentična kreativna oblika drugega (urbanih

jo v sklopu kulturnih in umetniških prispevkov

54

nižjih slojev, zlasti tujega etničnega porekla)« akterjev, ki so ustvarjali neodvisno in podze-

(Bulc 2008: 77). mno umetnost:

Susan Stewart je kritična do prevzemanja

grafitov kot umetniških izdelkov, saj se »na ta V Sloveniji se je z odcepitvijo postopoma uni-

način grafitarji prepustijo mehanizmom, ki do- čil velik del pogojev za ustvarjanje, predvsem

ločajo delovanje umetnostnega polja, ti pa ne- glede nakupa umetniških del: včasih so podjetja

mobilni, efemerni grafit modificirajo v trajno imela zbirke, letno namenjala sredstva za na-

mobilno blago« (Stewart v Bulc 2008: 77). kup umetniških del, opremljali so se hoteli, javni

Pogledov na vstop grafitov v umetnostno prostori (od bank dalje ...), z davčnimi olaj-

polje je čedalje več, ker se njihove umetniške šavami se je spodbujalo k nakupu umetniških

prakse hitro razvijajo, povečuje pa se tudi obseg del. Potem smo pa vse to opustili in umetnike

raziskav tega področja. Subjektivna mnenja so prepustili umetniškemu trgu in skoraj neobsto-

torej različna, objektivno gledano lahko povza- ječim subvencijam (te so se v zadnjih 30 letih

memo, da je vloga grafitov v umetnostnem polju sicer povečale) in umetniki so postali paraziti,

že zelo utrjena. To dokazujejo številne razstave ki se borijo z birokracijo, namesto da bi ustvar-

in prodaja grafitarskih izdelkov, ki na dražbah jali, se ukvarjali zgolj z izvajanjem svojega

dosegajo vrtoglave zneske. poklica, izumljajo preživitvene taktike (Mi-

Delovanje v slovenskem umetnostnem po- rović, 19. 3. 2022). lju je Katra kot producentka kolektiva Strip

Core opisala s sklicevanjem na celotno ume- Večina uličnih umetnikov svoje umetniško de-

tniško produkcijo kolektiva in tudi drugih lovanje razume kot prizadevanje za ustvarjanje

nečesa, kar jim veliko pomeni, jih zabava in jim

▼Slika 25: Katerina Mirović - Katra v pisarni kolektiva prinaša užitek. Status umetnika jih ne zanima

Strip Core na Metelkovi 6. Na steni je Božov slikovni v smislu družbenega priznanja, temveč s svojim

grafit Simpatiko iz leta 1990. Skozi okno se vidi zid umetniškim delovanjem želijo uresničiti višje

notranjega dvorišča Metelkove - Hall of fame, in hos-

tel Celica. Ljubljana, 9. 4. 2023. Foto: Helena Konda.





55





cilje. Pri tem so v ospredju skrb za okolje, obču- subkultur. V skvotih so učinkovito sredstvo


tek za sočloveka in pravičnejši družbeni sistem.42 upomenjanja neodvisnega mestnega prostora.

To je razvidno iz DK-jevih fotografskih raz- Alternativna kultura je bila v Ljubljani v osem-

stav (med drugim Lice in Trn), Kurijevih futuri- desetih letih tako vplivna, da je, kot povzema

stičnih romanov, delovanja striparskega dela ko- Neven Korda, delovala kot ideološki aparat, se

lektiva in splošnega prizadevanja članov kolektiva notranje kompleksno strukturirala in zgradila

za vzdrževanje institucij alternativne umetnosti svoje institucije (Korda 2008: 9). na Metelkovi. Božo med drugim sodeluje v Gali Delovanje kolektivov Mizzart in Strip Core

Hali in skrbi za glasbeni arhiv izbrane glasbe. S je imelo v teh razmerah velik učinek, saj je vpli-

Terrahom urejata zapuščino Dušana Merklina valo tudi na številne druge družbene prakse in

– Mika, ki je v osemdesetih letih zbiral plakate, konstrukte. Oba kolektiva sta s svojim član-

fanzine, vabila in drugo gradivo. Kolektiv Miz- stvom predstavljala pomembno jedro ali vsaj

zart si je prizadeval za demilitarizacijo in večjo simpatiziranje s hardkorovsko subkulturo. Pri-

ekološko osveščenost, med drugim z unikatni- padnost subkulturi razumem kot mi jumbo plakati, kjer je oglaševal dan Zemlje,

22. april. Slikal je samo z nestrupenimi barvami, vsak poseben način združevanja (druženja)

da ni škodoval okolju. Akademska slikarka Tina ljudi v okviru kakršnihkoli skupnosti na

Drčar, ki pri opisu grafitarskega in drugega ume- podlagi določenih eksplicitnih in implicitnih

tniškega delovanja poudarja pomen strokovnosti pravil, ki jih je mogoče zaznati v skupnem

in pravilne uporabe terminologije, je v vseh mu- videzu, mišljenju, »ritualnem druženju«, in-

ralih na Metelkovi izrazila pretanjeno družbeno teresih itd. (Muršič 1995: 250).43 kritiko. Prizadevala si je tudi za opolnomočenje

marginalnih skupin. Med drugim je z likovnimi Hardkor je bil v 20. stoletju med zadnjimi opa-

delavnicami sodelovala z romskimi otroki v Ma- znejšimi subkulturnimi mladostniškimi izbruhi

kedoniji pri obnovi njihove šole. v svetu in pri nas (Muršič 1995: 35), nato pa se

je delovanje subkultur precej spremenilo. Kakšna

je bila samoopredelitev hardkorovcev v Sloveniji,

3.1 Alternativna kultura in lahko razberemo iz zapisa Marka Rusjana, ki je

prostori njenega ustvarjanja



Grafiti in likovna ulična umetnost so od nek-Kanček akcije je vreden tone teorije. 43 Rajko Muršič uporablja termin »podkulture« kot poslo- venjen izraz svetovno uporabljanega izraza subkultura (v angleškem izvirniku: Friedrich Engels subculture ). Tudi v Srbiji so pri izdaji Hebdigove znamenite knjige Potkultura: Značen- je stila (1980) uporabili preveden izraz. Na Slovenskem se je v desetletjih raziskovanj uveljavila različica z latin- daj pomemben vizualni simbol teritorialnih sko predpono, med drugim zaradi neustreznega prizvo- ka podrejenosti (Velikonja 1999: 14). Sarah Thornton je reprezentacij obrobnih družbenih skupin in v zvezi z dojemanjem nižjega statusa subkultur, ker naj bi bile deviantne in manjvredne, opozorila na vrednost 42 Takšno motivacijo je izrazil tudi John Fekner, eden pr- sistematičnega raziskovanja kulturnega. Bistvena zna- vih likovnih uličnih umetnikov, ki je med letoma 1968 čilnost subkultur je v postavljanju poudarka »pri raz- in 1985 deloval v New Yorku ter se ukvarjal tudi z dru- likovanju med kulturno in družbeno skupino ter širšo

gimi načini umetniškega izražanja. Pričevanje je povze- kulturo, družbo kot celoto. Pri tem je celota razumlje-

to iz dokumentarnih posnetkov, predvajanih na razstavi: na kot prevladujoča, a vendar netežavna in splošna sku-

JOHN FEKNER. Samo John ... in tako naprej / Just pina, subkultura pa je tista, ki vsebuje zavest o drugač-

John ... and so on, Galerija Vžigalica, Ljubljana, Sloveni- nosti oziroma drugosti od celote, v katero je umeščena«

ja 10. 12. 2024–19. 1. 2025. (Thornton v Babić 2016: 5).

56



▲Slika 25: Grafiti in murali na zidovih stavb na Me- pogosto predpostavlja, da je vsem jasno, o čem

telkovi. Ljubljana, 26. 11. 2024. Foto: Helena Konda. govorimo: »A ravno ta samoumevnost razume-

vanja je varljiva« (Rusjan 2014: 10). Tudi Ken

Gelder pravi, da so subkulture stvar naracije,

svojo analizo goriške hardkorovske scene objavil ki predstavlja množico učinkov in reakcij, vse

v delu Strah pred svobodo: hardkor in upor (2014): od zavračanja do sprejemanja, nikoli pa niso

nevtralne. Vsaka naracija o subkulturi, ki nas-

Hardkorovci. Oznaka, ki smo si jo s pono- tane znotraj nje ali jo opisuje od zunaj, pomeni

som pripeli. To ni mogel biti vsak. Poslušali pozicioniranje, se pravi zavzemanje stališča o

smo glasbo, ki jo je le malokdo. To je bilo re- obravnavani subkulturi (Gelder 2007: 2). zervirano za redke posvečene, ki so doživeli Svoj odnos do hardkorovske subkulture ozi-

posebno glasbeno in miselno razodetje. Če si roma hardcora kot glasbene zvrsti sem skrčila

se hotel pridružiti nam, si moral pustiti svojo na kolektiv Strip Core, svojo naracijo o njihovih

preteklost za seboj (Rusjan 2014: 10). družbenih praksah pa sem posvetila predvsem

analizi njihovega vpliva na širšo okolico. Konec

Rusjan je izpostavil odločilno vlogo goriške 20. stoletja so se na Slovenskem dogajali veliki

hardkorovske scene »pri pridobitvi prostorov strukturni premiki pri utrjevanju položaja civil-

za alternativno kulturo« v lokalnem prostoru ne družbe in alternativne umetnosti. Osrednji

(Rusjan 2014: 12). Poudaril je tudi njen vpliv prostori ustvarjanja alternativne kulture so bili

na življenje posameznikov in preoblikovanje zasedeni prostori ali skvoti. Med njimi ima po-

glasbene scene. Podobne ugotovitve bi lah- sebno vlogo Mesto Metelkova, ki so jo zasedli

ko pripisali tudi ljubljanski, slovenski in sve- septembra 1993. Kolektiv Strip Core je bil med

tovni hardkorovski sceni, ki je bila konec 20. prvimi zasedbeniki tega takrat zapuščenega voja-

stoletja močno povezana, vendar hkrati pre- škega kompleksa. Z grafiti, poslikavami in drugi-

cej raznolika. Rusjan je zapis svojih hardko- mi dejavnostmi so skvotu vdihnili novo življenje.

rovskih spominov pospremil z opazko, da se Kljub dolgemu začetnemu obdobju brez elektrike

pri retrospektivnih razpravah o nekem pojavu in tekoče vode so na Metelkovi vztrajali, jo branili

57

pred sovražnimi prevzemi kriminala in oblasti, pojavile nove interesne skupine in raznovrstne

vlagali lastna sredstva in delo v močno poškodo- možnosti sodelovanja v subkulturah, ki jih prej

vane stavbe, vzdrževali prijateljsko vzdušje in z ni bilo. Temeljite spremembe predstavljajo če-

lastnim zgledom dokazovali, da gre za mesto iz- trto evolucijsko fazo pristopa k preučevanju

virne ustvarjalnosti. To je bilo jasno razvidno tudi subkultur, ki je še v fazi razvoja in jo bo mogoče

iz razvijanja multimedijske dejavnosti kolektiva. opisati šele, ko se bo bolje vzpostavila. Kolektiv Strip Core ima po več desetletjih obsto- Termin »subkultura« se je najprej pojavil v

ja z menjavo članstva in dejavnosti na Metelkovi antropoloških zapisih, nato so ga hitro posvojili

še vedno aktivno vlogo. sociologi in kriminologi, predvsem v povezavi

Obravnava subkultur in razumevanje, kaj z neprilagodljivo mladino, pozneje pa je to po-

sploh obsegajo, sta se spreminjala skozi desetle- dročje postalo izhodišče za razvoj kulturologije.

tja, zato se bom v nadaljevanju najprej posvetila Med prvimi je termin in koncept subkulture

nastanku tega izraza in pregledu preučevanja leta 1925 uporabil Alfred Kroeber v brošuri o

subkultur na Slovenskem. staroselcih v Kaliforniji, v besedilu, ki ga je obli-

koval že leta 1905. Kroeber je opisal »subkultur-

3.1.1 Subkulture – od antropologije no mitološko območje ameriškega indijanskega

do sociologije, kriminologije plemena Jurok« (Blackman in Kempson 2016:

in kulturologije 4). Prvo neposredno razlago pojma subkultura je

Naklonjeno poročanje v množičnih leta 1928 podala Vivien Palmer v sklopu metod

medijih, kot so tabloidi in televizija, socioloških terenskih raziskav v študentskem

je za subkulture poljub smrti. priročniku čikaške univerze. Pozvala je k izde-

lavi »zemljevida subkulturnih skupin« (Palmer

Sarah Thornton (1995: 19) v Blackman in Kempson 2016: 5). Opisala jih

je kot skupine, ki kažejo razlike v prevladujoči

Koncept subkultur je predmet obravnave kulturi dežele in jih je težko odkriti. Izpostavila prepletenega interdisciplinarnega pristopa, kjer je »nekatere osnovne razlike v načinu življenja

je etnografija glavna uporabljena metodologija, ljudi, ki vodijo do jasnih variacij v njihovih obi-

načini analize pa se spreminjajo v skladu z oko- čajih, odnosih in vedenjskih vzorcih« (Palmer v

liščinami. Pri razvijanju teorij subkultur so se te- Blackman in Kempson 2016: 5). oretiki vedno sklicevali na konkretne družbene V večjem obsegu sta izraz »subkultura« v

prakse iz okolja, ki so ga raziskovali. tridesetih letih 20. stoletja med prvimi upora-

Milko Poštrak je leta 2003 zapisal, da sta se bila Edward Sapir in Ralph Linton, predvsem

dotlej oblikovali dve raziskovalni središči in tri pri preučevanju ameriških staroselcev. Sapir se

evolucijske faze pristopov k preučevanju subkul- je kot utemeljitelj etnolingvistike ukvarjal z je-

tur. Prvo polovico 20. stoletja je zaznamoval zikoslovjem, med doktorskim študijem v Kali-

ameriški pogled s čikaško šolo, drugo polovico forniji pa je postal del rastoče skupine profesi-

20. stoletja pa angleški pogled z birmingham- onalnih antropologov Franza Boasa in asistent

skim centrom (Poštrak 2002: 157). Šoli predsta- Alfreda Kroeberja (Darnell in lrvine 1997: 284).

vljata prvi in drugi korak v razvoju preučevanja Sapir je v sklopu preučevanja povezanosti med

subkultur, pri čemer tretji korak predstavlja kulturo in oblikovanjem osebnosti izpostavil, da

kritiko in delno nadaljevanje pristopa birmin- kulturna antropologija nenehno odkriva, kaj je

ghamskega centra (Berzano in Genova 2015: x). normalno, čeprav je bistvo njenega dela razkri-

V 21. stoletju so se z razvojem informacijskih vanje arhaičnega v psihološkem smislu. Pri tem

in komunikacijskih tehnologij, kot je internet, je kulturo opisal kot »sistematičen seznam vseh

58

družbeno podedovanih vzorcev vedenja, ki jih »plemen« in »narodov«. Po Lintonu gre pri

je mogoče ponazoriti v dejanskem vedenju vseh subkulturah predvsem za lokalno ureditev, vendar

ali večine posameznikov skupine« (Sapir 1932: se lahko nekatere subkulture nanašajo samo na

235). O subkulturah je pisal kot o skupinah, ki določene družbene razrede (Linton 1936: 275).

imajo svojo »tipično ali posplošeno kulturo«,

skupaj pa sestavljajo splošno kulturo. Po Sapiru Vsaka subkultura se v nekaterih pogledih

je družba kulturni konstrukt, ki ga je mogoče vedno razlikuje od vseh ostalih, celotna kul-

uporabiti pri razlagi določenih vidikov vedenja tura pa je sestavljena iz vsote njenih subkultur

posameznikov, ki jih družijo pomembni od- in nekaterih dodatnih elementov, ki so rezul-

nosi. Vendar pa je družba kot teoretična skup- tat njihove interakcije (Linton 1936: 274).

nost človeških bitij zelo odvisna od procesov

in odločitev posameznikov, ki jo sestavljajo. V Po Lintonu se lahko subkulturne skupine med-

njej obstajajo univerzalni kulturni vzorci, ki jim sebojno prilagajajo z druženjem, vendar ohra-

lahko zelo hitro zmotno pripišemo enakovred- njajo svojo specifičnost. Prilagodijo se lahko tudi

ne pomene, čeprav v resnici ne obstajajo. Poleg celotni družbeni strukturi, ne da bi se odrekle

teh obstajajo še drugi kulturni vzorci, ki veljajo svojim značilnim navadam. Izginjati pričnejo

samo za nekatere posameznike ali skupine, za samo, če je njihova lokalna ali razredna skupina

preostalo skupino pa ne (Sapir 1932: 237, 239). uničena. Takrat njihove lastnosti razlikovanja

niso več posebnosti, temveč postanejo predmet

Vsak posameznik je torej v zelo resničnem individualne izbire oziroma alternative. Ko tudi

smislu predstavnik vsaj ene subkulture, ki te alternative ni več in subkultura izgine, po

jo je mogoče izvzeti (abstrahirati) iz splo- Lintonu izgubi vsebino celotna kultura (Linton

šne kulture skupine, katere član je. Pogos- 1936: 275–277).

to, če ne tipično, je predstavnik več kot ene Opredelitev izraza »subkultura« pri Sapiru

subkulture in stopnja, do katere je mogoče in Lintonu prikazuje podobno označevanje raz-

socializirano vedenje katerega koli posame- slojene in segmentirane družbe, ki ne izpostavlja

znika poistovetiti s tipično ali posplošeno mladostniškega obdobja tako kot v drugi polo-

kulturo ene skupine ali jo izvzeti (abstra- vici 20. stoletja, ko so termin »subkultura« ne-

hirati) iz nje, se zelo razlikuje od osebe do ločljivo povezovali z mladinsko in alternativno

osebe (Sapir 1932: 235). kulturo. Linton je sicer pozneje omenjal raz-

vijanje posebnih kulturnih vzorcev med mla-

Sapir je pri poglabljanju v skupne probleme dimi pri preučevanju povezav med starostjo in

kulturne antropologije in psihiatrije ugotovil, spolnimi kategorijami (Linton 1942), vendar je

da družba nenehno potrjuje posameznikovo izraz »kultura mladih« leta 1942 uvedel Talcott razumevanje simbolike njegove subkulture. Če Parsons v svojem delu »Starost in spolne vloge v

se okoliščine spremenijo, mu to lahko povzroči Združenih državah« (Poštrak 2002: 161). dezorientacijo in psihozo. Trdoživost sistemov Parsons je mladinsko kulturo opisal kot pre-

idej ali institucij in njihovih implikacij v mate- hod med odvisnostjo otroštva in neodvisnostjo

rialnem okolju lahko traja stoletja, saj je fizično odraslosti, kjer mladi razvijajo lastne vrednote

okolje težje spremeniti kot psihološko (Sapir glede na potrošnjo, uživanje prostega časa in

1932: 241). odlaganje odgovornosti. Brake je zapisal, da je

Ralph Linton je subkulture opisal kot pri- Parsons svojo razlago oblikoval brez navezova-

marne enote prenašanja kulture v sodobnih dr- nja na zgodovino in analizo družbenih razredov,

žavah ter jih primerjal z etnološkimi raziskavami vendar je veljala predvsem za srednji razred, ne

59

pa tudi za revnejše delavske sloje (Brake 1985: zato je bila deležna precejšnje pozornosti jav-

39, 40). Močan vpliv medijev, spomnimo se nosti. Pozneje, zlasti po smrti, so se na njeno samo brezčasne holivudske filmske uspešnice delo usule hude, pogosto neutemeljene kritike

»Upornik brez razloga« iz leta 1955, je širil vi- (Shankman 2009: 102, 96). dik mladinske kulture zmedenih hedonističnih Franz Boas je kot mentor raziskave Meado-

najstnikov v Združenih državah Amerike, Ve- ve v uvodu izpostavil, da je obravnava otroštva

liki Britaniji, Kanadi in Evropi. Parsons je po- in adolescence temelj psihoanalitičnega pristo-

udarke svoje razlage mladinskega vrednostnega pa, pri tem pa je veliko človeških značilnosti, ki

sistema sčasoma spremenil. V šestdesetih letih, so opredeljene kot prirojene, samo reakcija na

zaznamovanih s študentskimi protesti in spolno sodobne civilizacijske omejitve (Boas v Mead

revolucijo, je velika aktivnost mladih pretresla 1928: xiv, xv). Tudi Boasovo stališče vsebuje

starejše generacije (Brake 1985: 40). družbeno kritiko ali vsaj refleksijo problematike

Generacijski konflikt prve polovice 20. sto- sodobnih civilizacij. letja je bil značilen predvsem za razviti zahod- V štiridesetih letih 20. stoletja so subkulture

ni svet. Knjigarne je preplavilo teoretiziranje o omenjali številni antropologi. Clyde Kluckhohn

adolescenci. Margaret Mead je v svojem zname- je v delu Ogledalo za človeka, ki je izšlo leta 1949, nitem delu o odraščanju na Samoi (1928) okr- pretresal starodavne rasne teorije in poskušal

cala prevladujočo strokovno obravnavo mladine, razbijati diskriminatorne predsodke. Staroselske

zlasti vplivno delo takratnega vodilnega psiho- družbe je opisal kot notranje bolj stabilne, ker

loga Stanleyja Halla, avtorja dela O adolescenci iz se spreminjajo veliko počasneje kot razslojene

leta 1904. Tovrstna dela so po Margaret Mead in kompleksne moderne družbe z regionalnimi,

obdobju adolescence pripisovala skoraj vse vzro- razrednimi in poklicnimi subkulturami. Zara-

ke za konflikte in stiske odraščajoče mladine. di zapletenosti problemov sodobnih civilizacij

Mladostništvo so povezovali z idealizmom in je treba za raziskave zbrati veliko podatkov in

upiranjem avtoriteti ter ga nasploh označeva- vsako subkulturo raziskati posebej. Kot primer

li kot obdobje neizogibnih težav in konfliktov večkulturne države je navedel Jugoslavijo. Pou-

(Mead 1928: 2). daril je, da takšna nacija ne more obstajati dolgo

Margaret Mead je bila med prvimi antropo- kot država, če nima jasno razvidnega skupnega

logi, ki so se osredotočili na otroštvo, adolescenco jedra in usmeritve. Osnovne cilje lahko izraža

in spol. Postala je pionirka etnografskih raziskav na različne načine, vendar morajo biti prisotni

adolescence ter inovatorka pri izbiri raziskoval- pri veliki večini članov vseh družbenih skupin

nih tem in metodologij. Med prvimi je uporabi- (Kluckhohn 1949: 29, 265). la fotografijo in film kot raziskovalna orodja na Milton M. Gordon je v članku »Koncept

terenu. Svoje antropološko znanje je uporabila subkulture in njegova uporaba« iz leta 1947

za razlago problemov sodobnega življenja, o ka- predlagal uporabo koncepta subkulture za pod-

terih je javno izrekala kritično mnenje (Shan- razdelek nacionalne kulture, sestavljen iz kom-

kman 2009: 5). M. Mead je svojo prvo raziskavo binacije družbenih dejavnikov, kot so razredni

o mladini izvedla pod mentorstvom Franza Bo- status, etnično ozadje, regionalno in podeželsko

asa. V različici za širšo javnost je v zadnjih dveh ali mestno prebivališče ter verska pripadnost, ki

poglavjih zapisala eksplicitno primerjavo med v skupni prepletenosti odločilno vplivajo na po-

Samoo in Ameriko, s čimer je svojo etnografsko sameznika (Gordon 1947: 40). analizo nadgradila z družbeno kritiko. Njeno Obravnavo odraščanja ter etničnih in drugih

raziskavo je poleg številnih sodobnikov podrob- manjšin so v zgodnjem 20. stoletju zaznamova-

no pregledal in pohvalil Bronisław Malinowski, li restriktivni ukrepi pri vsakem odstopanju od

60

podrejanja avtoritetam dominantne kulture, ukvarjala britanska urbana etnografija, dobro pa zato so se s subkulturami in mladinskimi kultu- ga je predstavljalo tudi leposlovje Charlesa Dic-

rami precej ukvarjali tudi kriminologi. Na pragu kensa in drugih avtorjev (Hebdige 1993: 443).

druge polovice 20. stoletja so subkulturne teorije Pristop čikaške šole je temeljil na metodo-

povezovali z reševanjem družbenih in kulturnih logiji opazovanja z udeležbo, kjer so sociologi in

nasprotij, zlasti s prestopništvom (Blackman in kriminologi začeli zbirati gradivo o mladoletnih

Kempson 2016: 4). uličnih tolpah in prestopnikih. Tako pridoblje-

Med prvimi in glavnimi teoretiki subkultur ni podatki so omogočali podroben opis opazo-

je bil sociolog in kriminolog Albert K. Cohen, vancev, vendar so jih prikazovali kot neodvisno

ki je oblikoval teorijo prestopniške subkulture. tvorbo brez socialnega, političnega in gospo-

Napisal je odmevno kriminološko delo Pres- darskega konteksta. S poglobljeno analizo so

topniški fantje: Kultura tolpe (v izvirniku: De- oblikovali sisteme dominantnih in podrejenih

linquent Boys: The Culture of the Gang, 1955). Po vrednot ter ocenili, da subkulture predstavljajo

Cohenu naj bi mladeniči iz revnejših predelov hedonističen in kljubovalen odnos proti konfor-

vstopali v tolpe zaradi sistemskih ovir pri dose- mizmu in delovnim navadam prevladujoče kul-

ganju ugleda v družbi po zakoniti poti. V tolpah ture. Mladino so opredeljevali kot nov družbeni

so pridobivali ugled med vrstniki z ustvarjanjem razred zaradi nediferencirane najstniške potroš-

nove hierarhije, konkretneje, z deviantnimi de- nje (Hebdige 1993: 443–444). javnostmi, kot so bile pisanje grafitov (v izvir- Razlaga subkultur birminghamskega centra

niku: defacing walls), razbijanje svetil in drugih se je na začetku navezovala na teorijo čikaške

predmetov, zažiganje avtomobilov, lomljenje šole, nato pa je razvila lasten pogled in pos-dreves, nasilje in drugo (Cohen 1955: 66, 185). tala prevladujoča šola preučevanja subkultur

Po vzpostavitvi stališč ameriških teoreti- (Hesmondhalgh 2009: 37). Birminghamski

kov v okviru čikaške šole se je težišče raziskav raziskovalci so se bolj posvetili povezavam med

o subkulturah preneslo v Evropo, natančneje v mladinsko in starševsko kulturo. Upoštevali so

Veliko Britanijo, kjer so zlasti v revnejših pre- medsebojno delovanje ideoloških, ekonomskih

delih Londona (East End) in v okolici Birmin- in kulturnih dejavnikov ter teorijo utemeljili z

ghama cvetele mladinske subkulture.44 Tam etnografskimi podrobnostmi. Težišče raziskav je se je v 19. stoletju, še pred uveljavitvijo izra- bila mladina delavskega razreda v povojni Veli-

za »subkultura«, s tovrstnim raziskovanjem ki Britaniji ter generacijski konflikt pri njenem

oblikovanju novih vrednot, skupinskih identi-

44 Ken Gelder je poskušal prikazati globljo zgodovino sub- tet in kulturne potrošnje. Najbolj opredeljujoča

kultur, zlasti »Elizabetinsko podzemlje«, saj so se teo- področja birminghamske šole na podlagi razi-



retiki ukvarjali skoraj izključno z 20. stoletjem (Gelder skav v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih 2007: 3). Pomembno vlogo je imel tudi žanr pogrošne letih 20. stoletja so bile sociološke razlage raz- literature (v izvirniku: rouge pamflets ), ki je opisoval živl- jenjski slog potepuhov, razbojnikov in prevarantov v An- merij med mladostjo, slogom in glasbenim oku- gliji v 16. in zgodnjem 17. stoletju. Ta žanr je leta 1913 som (Bennett 1999: 599). dobro opisal Frank Aydelotte v delu Elizabetinski razboj- V 21. stoletju se je podoba subkultur precej niki in vagabundi (v izvirniku: Elizabethan Rouges and Vagabonds ). »Elizabetinsko podzemlje« kot najrevnejši spremenila, s tem pa tudi njihova znanstvena sloj angleške družbe v 16. stoletju, ki se je za golo preži- obravnava. Raziskovanje subkultur na Sloven- vetje zatekal v kriminal in sleparije, je leta 1977 Gāmi- skem je pri večini avtorjev izhajalo iz ugotovitev ni Salgādo opisal kot prepleteno omrežje beračev, pote- puhov in sleparjev, ki so delovali v londonskih tavernah, teoretikov birminghamske šole, zato jo v nada- bordelih in igralnicah. Zraven je uvrstil tudi astrologe, ljevanju na kratko predstavljam, zatem pa sledi alkimiste, čarovnice ter mentalno in telesno bolne ljudi (Cockburn 1978: 594). pregled raziskav subkultur na Slovenskem.

61

3.1.2 Britanska ali birminghamska šola Phil Cohen je izpostavil, da so subkulture sim-

(CCCS) bolične strukture in jih ne smemo zamenjevati s

I‘ve had enough. konkretnimi mladostniki, ki jih podpirajo. Njihov

življenjski slog je sestavljen iz številnih simbol-

The Who, 1973 nih podsistemov. Plastične (vidne, izrazite) oblike

predstavljata obleka in glasba, infrastrukturne ob-

Britanska ali birminghamska šola je postala like pa argot in ritual. Pri prvi skupini oblik subkul-

znana tudi kot tradicionalna ali klasična šola ture posvojijo določene izdelke in jim pripišejo

preučevanja subkultur, pod njenim okriljem subkulturno vrednost, ker se poistovetijo z njihovo je namreč nastalo nekaj najodmevnejših del tematiko, infrastrukturne ali procesne oblike (skriv-o tej temi. Razvila se je v Centru za sodobne ni jezik, prakse) pa predstavniki subkultur ustvarijo

raziskave kulture Univerze v Birminghamu,45 sami, so bolj trajne in odslikavajo spremembe bolj

ustanovljenem leta 1964. Nadgradila je čika- vidnih simbolnih podsistemov. Nekatere subkul-

ško sociološko šolo preučevanja subkultur, ki ture prehajajo iz ene v drugo ali se med sabo spo-

se je posvečala predvsem urbani etnografiji in padajo, zlasti za ozemlje. S funkcijo teritorialnosti

mladinskemu prestopništvu. Med avtorji, ki so se subkultura usidra v kolektivno realnost njenih

vsaj deloma izhajali iz birminghamske šole, je nosilcev, ki določena žarišča dogajanja označijo za

najbolj izpostavljen Dick Hebdige z raziskavo svoja in jim podelijo subkulturno vrednost (Cohen

uporništva na simbolni ravni. 1997 (1975): 96, 97).

Birminghamska šola se je osredotočala pred- Kritika in nadaljnje razvijanje birmin-

vsem na kategorijo mladine, kajti njeno obnaša- ghamske šole je smer raziskovanja, imenovana

nje je v tistih časih v družbi sprožalo zgražanje postsubkulturna teorija. Osredotoča se na posa-

(Poštrak 2002: 165). V njihovih delih se je preu- meznika in v raziskave vpelje »vprašanje iden-

čevanje subkultur s polja sociologije prestavilo na titete, njene pretočnosti, razpršenosti in spre-

področje kulturologije. Pri raziskavah so z redki- menljivosti« (Babić 2016: 70). Sarah Thornton

mi izjemami uporabljali etnografske metode. in Ken Gelder sta raziskovala predvsem kon-

Raziskovali so odnos med ideologijami in struiranje in potrjevanje izbranih identitet, Phil

materialno kulturo subkultur, zlasti pa so se Jackson je raziskoval klubsko kulturo in David

poglabljali v značilen videz pripadnikov subkul- Muggleton postmoderni pomen sloga. tur. Posvečali so se odnosu do kulture delavskega

razreda, kulture starejše generacije in množične 3.1.3 Raziskave subkultur pri nas



kulture. Medtem ko so subkulture srednjega ra- Na Slovenskem so se podkulturni slogi zreda svojim pripadnikom omogočale kariere za razvijali konstantno, a s sorazmerno pičlo polni delovni čas, so bile subkulture delavskega odmevnostjo. Nekaj moralne panike je razreda običajno omejene na sfero prostega časa. bilo ob prihodu jazza, nekaj ob prvih Pomembna razlika glede na spol je bila ugoto-dolgolascih v šestdesetih letih, nekaj vitev, da dekleta niso imela samo obrobne vloge, več pa ob razvoju in nastanku tega, kar temveč so bila strukturno umeščena v povsem smo poimenovali slovenska (ljubljanska) drugačen položaj (McRobbie in Garber 1976: alternativna scena od konca sedemdesetih 209–223). do srede osemdesetih let. 45 Center za sodobne kulturne raziskave Univerze v Bir- Rajko Muršič (1995: 37)

minghamu (v izvirniku: Centre for Contemporary Cul-

tural Studies) zaradi njegovega dolgega imena v literatu-

ri pogosto poimenujejo s kratico CCCS.

62

Razcvet mladinskih gibanj v Evropi se je začel Tomc navaja, da so bili rokerji v šestdese-

po prvi svetovni vojni, obstajala pa so že prej. tih letih 20. stoletja prva množična mladinska

Gregor Tomc je pri raziskovanju mladinskih subkultura v slovenskem prostoru: »Skoraj vsa-

gibanj na Slovenskem izpostavil študentska ka ulica je imela svojo skupino ali vsaj kantav-

gibanja v 19. stoletju, zlasti »boemske subkul- torja« (1989: 109). Imeli so izoblikovan imidž.

ture pod vplivom umetniških dogajanj v Fran- Izkazovali so ga z dolgimi lasmi, ki so se pri

ciji« (Tomc 1989: 7), in revolucionarna gibanja fantih postopoma daljšali do ramen. Oblačili

ob »pomladi narodov« leta 1848 v habsburški so se v ozke hlače in suknjiče: »Moderno je

monarhiji (1989: 7). Na Slovenskem so prva bilo pisanje grafitov na obleko, in sicer gesel,

mladinska gibanja v 20. stoletju predstavljali ki so izražala pripadnost generaciji: Prost sem, »preporodovci«, ki jih je bilo številčno največ Svobodna ljubezen, Ljubim te, Pijem alkohol itd.« med letoma 1913 in 1914. Nato so sledili sko- (1989: 110). jevci, ki »so predstavljali pred drugo svetovno Na velik razmah subkultur na Slovenskem

vojno tako obskurno kontrakulturno sekto, da je vplivala razmeroma tolerantna liberalistična

jo je bolje poznala verjetno le krajevna policija« politična klima (1989: 110). Z drugo generacijo

(1989: 7). rocka pa se je pojavila glasnejša kritika subkul-

Med prvimi subkulturami na Slovenskem turnega vedenja. Moraliziranje odraslih je bilo

so bili ljubitelji jazza pred in po drugi svetov- sprva usmerjeno proti predstavnikom subkultur

ni vojni. Imenovali so se »jazzarji« ali »žecarji«. na tujem, kmalu pa so se pričeli napadi tudi na

Svetovno džezovsko sceno so po drugi svetovni domačo mladino (1989: 109, 110). Prvotno ver-

vojni spoznavali s poslušanjem radijskih postaj balno polemiziranje je prešlo tudi na telesno ra-

ameriške vojske na evropskih tleh (1989: 9, 45). ven. Na srednjih šolah so nekateri učitelji dekle-

Pripadnike džezovske subkulture je idilično tom prepovedovali ličenje. Skupine nestrpnih upodobil slovenski črno-beli film Ne čakaj na fantov so se kot »frizerska policija« spravljale na

maj, romantična komedija režiserja Františka dolgolasce na koncertih ali drugje v javnosti in

Čápa iz leta 1957 (1989: 101–103). jih na silo ostrigle (1989: 112).

Konec petdesetih in v začetku šestdesetih

let 20. stoletja je pod okriljem komunistične ob- Odklonilne reakcije na rok subkulturo v

lasti kot kontrakultura delovala skupina mladih okolju so bile sicer številne, vendar pa so se

»perspektivašev« in »odrovcev«. Tomc je zapisal, manifestirale na nivoju civilne družbe in niso

da so bile podprte z akcijami represivnega apa-

rata države. In ker sovražne reakcije sveta

mladi okrog Odra 57 in Perspektiv predstav- odraslih niso dobile take podpore politične

ljali kontrakulturo mladih, ki je v sebi sicer oblasti, so se po valu monolitnega obsojanja

združevala pripadnost elitni kulturi in leve- začela pojavljati tudi drugačna mnenja, ki so

mu radikalizmu odraslih, vendar ni bila po- za potrebe mladih kazala več razumevanja. V

drejena nobeni uradni instituciji oblasti in je taki družbeni klimi simbolična grožnja, ki jo

bila kot taka avtonomna (Tomc 1989: 93). subkultura s svojo drugačnostjo predstavlja

dominantnemu svetu, ni bila več interpre-

Po nekaj provokativnih predstavah, člankih, tirana kot grožnja dejanskemu redu, kot bi

protestih in aretacijah je gibanje zamrlo, »vsi temu rekel Dick Hebdige (Tomc 1989: 110).

njegovi vidnejši predstavniki pa so se kmalu

uspešno vključili v uradno elitno ustvarjalnost« Zelo opazna subkultura na Slovenskem so bili

(Tomc 1989: 97). hipiji v šestdesetih letih, v sedemdesetih letih

63

pa še nekaj alternativnih družbenih skupin. Po Poglabljanje teoretskega znanja je leta 1983

Tomcu so bila pozna šestdeseta in zgodnja se- omogočila objava prevoda dela Sociologija mla-demdeseta leta »obdobje tako imenovanega dinske kulture in mladinskih subkultur, ki ga je progresivnega roka. Ta je bil najbolj značilna napisal Mike Brake. Spremno besedo je napisal

ustvarjalna oblika hipijevske subkulture tistega Marjan Ogrinc, ki je področje subkultur pozne-

časa« (Tomc 1989: 116). je obravnaval v več prispevkih, predvsem skozi

V poznih sedemdesetih letih se je v Slo- glasbo in delovanje glasbenih skupin.47 veniji pojavil punk, skoraj sočasno z njegovim Mirjana Ule je kot socialna psihologinja po-

nastankom na zahodu. Raziskovanje subkultur dročje subkultur obravnavala v sklopu raziskav

se je s punkom zelo povečalo, obstajalo pa je že s področja mladine in odraščanja v Sloveniji.

pred tem. Prvo uporabo izraza subkulture pri Njeno najodmevnejše delo je bilo Mladina in nas najdemo pri antropologu Božu Škerlju v ideologija (1988). knjigi Misleči dvonožec. V sedemdesetih letih je Gregor Tomc, pisec besedil skupine Pankrti,

o subkulturah pisalo več sociologov (Mastnak, je bil pomemben soustvarjalec in pozneje razi-

Sterle, Štrajn, Kuvačić) in antropolog Stane skovalec subkultur. Leta 1989 je v delu Druga Južnič, ki so subkulturne probleme obravnavali Slovenija: zgodovina mladinskih gibanj na Slo-

»kot značilnosti deviantnega družbenega obmo- venskem v 20. stoletju mladinska gibanja razdelil čja, četudi je pri tem šlo tudi za procese emanci- na subpolitike, subkulture in kontrakulture, pri

pacije družbenega obrobja« (Muršič 2000: 254). čemer je slednja oblika preplet političnega in

Slavoj Žižek je leta 1983 sestavil raziskoval- kulturnega družbenega življenja kot kombina-

no poročilo o punku Vloga nezavednih fantazem cija prvih dveh oblik (Tomc 1989: 7).48 Krono-v procesu oblikovanja identitete Slovencev – Punk loško je obravnaval že prej omenjene preporo-

kot družbeni fenomen, s poudarkom na vredno- dovce, jazziste, skojevce, rokerje in pankerje ter

tah, družbenih spremembah in nacionalizmu. številne druge manj znane grupacije. Kulturno

Obsežen, vsebinsko pester in etnografsko bogat ustvarjalnost in mladinske subkulture je obrav-

zbornik Punk pod Slovenci je leta 1984 izdala naval tudi leta 1994 v delu Profano. ZSMS Ljubljana. Prispevke zanj so prispevali Na področju etnologije ter kulturne in soci-

Igor Vidmar, Gregor Tomc, Andreja Potokar, alne antropologije pri preučevanju subkultur iz-

Marjan Ogrinc, Alenka Puhar in drugi. Četrt stopata dobro etnografsko in teoretično podprti

stoletja pozneje je izšel zbornik Punk je bil prej: monografiji Rajka Muršiča CZD: Etnološki oris 25 let punka pod Slovenci (2002) z retrospektiv- rock skupine (1995) ter Trate vaše in naše mlados-nim ovrednotenjem punka v širšem družbeno- ti: zgodba o mladinskem in rock klubu (2000). političnem kontekstu. Monografija o CZD je »specifičen individu-

Andreja Potokar je že pred tem, leta 1983, alni pogled na osebne izkušnje in generacijsko

izdelala etnografsko dobro podprto seminar- pogojene socializacijske procese« s poudarkom



razov mladinske subkulture pri nas ali Pank u 47 Mike Brake akademsko izhaja iz socialnega dela, zato v Lublan«, sko nalogo »Pomen punka kot eden izmed iz-

46 leta 1985 pa je na to temo diplomi- ospredje pogosto postavlja družbeno patologijo. Enako

rala z delom »Mladinske subkulture skozi etno- velja za Milka Poštraka. loški vidik« (1985a). 48 Neven Korda Andrić je Tomčev pojem »kon-

trakultura« izbral kot »zelo primeren za izhodišče

analize fenomena Metelkove, ker obsega družbeno,

politično, socialno, kulturno in umetniško delovanje

46 Prispevek je bil kasneje objavljen v zborniku Punk pod subjektov na Metelkovi in je nekakšen krovni pojem,

Slovenci (Potokar 1985). ki definira Metelkovo kot celoto« (Korda 2008: 12).

64

na glasbi (Muršič 1995: 3). Muršič je v delu o se izraža na ponotranjeni čustveni ravni in tudi

slovenskogoriški punkrokovski skupini Center navzven na »materialni in simbolni ravni« (Mu-

za dehumanizacijo (CZD) uporabil etnološki ršič 1995: 45). Med temeljne označevalce slo-

zorni kot, ki ga je nadgradil z antropološko teo- ga uvršča »image, obnašanje in argo«, kot jih je rijo in analizo. Uporabil je tudi primerjalno lite- izpostavil Mike Brake (1995: 46). Izkazovanje

raturo sociologije, kulturologije in muzikologije sloga se v subkulturah največkrat kaže s preme-

(Muršič 1995: 3): ščanjem pomenov, tudi artefaktov, iz matične

kulture v nov, poseben prostor zunaj dominan-

Kljub ruralnosti območja in kljub občasnim tne kulture (1995: 46, 47). Predmete, ki posta-

zgodovinskim pojasnitvam se obdobje, ki me nejo označevalci subkultur, si njihovi pripadniki

je pri raziskavi najbolj zanimalo, torej osem- kognitivno prilastijo in jim dajo »globlji pomen

deseta leta, venomer nanaša na vključevanje od vsakdanjega« (Muršič 1995: 47). tega prostora v aktualno dogajanje v svetu.

Trate me torej ne zanimajo le kot vozlišče na Na koncu to niso več označevalni pred-

zemljevidu Slovenskih goric, severovzhodne meti, ampak predmeti, ki dajejo skupinam

Slovenije ali Slovenije, temveč kot vozlišče v (skupnostim) kolektivno moč. V prvi vrsti so

svetovnem prepletu alternativnih kulturnih to predmeti, ki imajo »tajne« pomene. Sko-

tokov. Zanima me sodobnost širšega časov- zi šifre izražajo oblike odpora proti redu, ki

nega loka, ne zgolj doživeta sedanjost. So- jamči njihovo nadaljnjo podrejenost (Muršič

dobnost v smislu simptomov postmoderne 1995: 47).

ali supermodernosti (Muršič 2000: 17).

Duhovno manifestacijo subkultur, ki se pri po-

Trate vaše in naše mladosti: zgodba o mladinskem sameznikih kažejo kot niz podob in mask, Mu-

in rock klubu (2000) so etnografski opis in ana- ršič pojasnjuje kot obliko iskrene samopomoči,

liza dogajanja na podlagi petnajstletnega spre- ki je del totalitete sveta in sama po sebi nima

mljanja alternativne glasbene scene severovzho- posledic (Muršič 1995: 47). dne Slovenije, ki jih je Rajko Muršič preživel

kot sopotnik, nastopajoči, kritik in raziskovalec. »Alternativnost« pomeni predvsem možnost

Svoja dognanja je strnil v antropološko razi- izbire, ne pa nadomestnosti. To je stvar oseb-

skavo kompleksne skupnosti mladih Tratčanov nega okusa ali moralizacijskih sodb. Vseka-

(Muršič 2000). Njegovo etnografsko terensko kor pa je res, da se v paralelnih alternativnih

delo je potekalo med letoma 1993 in 1997 ter svetovih izrazito zrcali (četudi na sprevrnjen

nadgrajevalo raziskavo iz monografije o CZD. način) dominantni kod družbe (Muršič

Petnajstletno obdobje skupnega raziskovanja je 1995: 47).

v monografiji o CZD predstavil kot glasbeno

zgodbo moških, v drugi monografiji o Tratah, ki Navedeni pogled lahko neposredno apliciramo

jo sestavljata dva dela, pa je zapisal žensko pri- na pankovsko subkulturo, ki je s svojimi pesmi-

poved organizatork lokalnega dogajanja v klubu mi glasno razgaljala represijo dominantne druž-

na Tratah. be. »Tudi skozi besedila so dobesedno bruhali

V nadaljevanju navajam nekaj poudarkov iz nasilje, vendar zato, da bi ga na simbolni ravni

obeh raziskav. Muršič izbiro življenjskega sloga, premagali, sesuli, presegli in pregnali iz svoje-

s katerim se posamezniki priključujejo subkul- ga življenja« (Muršič 1995: 176, 177). Nasilna

turam, opisuje kot del označevalnega sistema podoba pankovske subkulture je bil izrazit pri-

polja pripadnosti (Muršič 1995: 45). Pripadnost mer subverzivne drže, kar je predstavljalo tudi

65

ironiziranje in hlinjenje nasilniškega videza z etničnih in podobno opredeljenih skupin. Subkul-

uporabo usnja in verig (Muršič 1995: 176, 177). turne prakse je razdelil na dve skrajni pojavni

Glasba ima pri subkulturah zelo pomembno obliki: »subkulture« in »subkulturne scene« (Ve-

vlogo. Razširjen je zlasti vpliv rocka, ki pri vseh likonja 1999: 16). Za »subkulturo« velja večja

rokovskih subkulturah povzdiguje individuali- zaznamovanost njenih pripadnikov z ekonomsko,

zem, čeprav se manifestira v skupinah. V ospred- politično, ideološko, etnično in drugo družbeno

je postavlja uživanje, osvobajanje od družbenih pripadnostjo. Predstavlja nasprotovanje vladajoči

prisil in prepovedi, igro in spontanost (Anđel- kulturi z nenehnimi izzivi, zaradi česar je »pogosto

ković v Muršič 2000: 249). Ker je delež mladih obsojana in celo preganjana« (Velikonja 1999: 17).

pri teh gibanjih največji, »so termin mladinska Prav tako ne pristaja na komercializacijo in s tem

kultura pogosto istovetili s terminom podkultu- postane antikultura. Zato so subkulture vedno ek-

ra« (Muršič 2000: 249, 250). splicitno ali implicitno politične, želijo spremeniti

O glasbi oziroma glasbenih skupinah je pi- svet bodisi z izvirnimi sredstvi, kot so letaki, fan-

sal tudi Milko Poštrak, med drugim o punku in zini in prireditve, ali pa ravno nasprotno, »s svojo

novem valu v reviji Gea leta 1991. Več prispev- prostovoljno izoliranostjo« (Velikonja 1999: 17).

kov o različnih področjih subkultur je od leta Subkulturne scene so mehkejša, družbeno

1994 napisal za tematske številke Kje so subkul- sprejemljiva in popularna oblika subkultur, zato

ture danes? v sklopu Revije Socialno delo. Dalj- so bolj prilagodljive ter vpete v prevladujočo kul-

ši prispevek Uporniške mladinske subkulture turo in tržno ponudbo. Njihova skupinska iden-

je Poštrak napisal za zbornik Cooltura: uvod v titeta je šibka, odprta za poistovetenje z občas-

kulturne študije (2002), pri katerem so sodelova- nimi pripadniki scene in predstavlja bolj zabavo

li tudi Aleš Debeljak, Peter Stanković, Gregor kot angažiranost. So stičišča med dominantno

Tomc in Mitja Velikonja. kulturo in sceno. Niso politizirane, »pristajajo na

Leta 1999 je izšel zbornik Urbana plemena s stanje v družbi in ga ne problematizirajo, ampak

podnaslovom Subkulture v Sloveniji v devetdese- ga naredijo bolj pestrega in znosnejšega« (Veli-

tih, ki so ga uredili Gregor Tomc, Mitja Veliko- konja 1999: 16, 18, 19). nja in Peter Stankovič. Poleg teoretičnega uvoda Novejši pregled subkultur je podala Jasna

je vseboval raziskave desetih subkultur, ki so de- Babić v monografiji V vrtincu subkultur (2016). lovale v Sloveniji v tem obdobju. Mitja Veliko- Svetovni trendi raziskovanja subkultur in po-

nja je teoretično razpravljal o stanju sodobnih dobnih oblik zajemajo nove skupnosti, ki se po-

subkultur s preslikavo stanja, v katerem je zajel javljajo vzporedno s tehnološkim napredkom in

stališča akterjev. Poudaril je, da izraz subkulture družbenimi spremembami. uporablja za

3.1.4 Raziskave hardkora pri nas

označevanja specifičnih kulturnih praks, 6 milijard. pogleda na svet, povečini manjšinskega estet-skega ustvarjanja in načinov bivanja, obnaša- Man in the Shadow, 1997

nja, mišljenja in videza, gradnje in ohranjanja

posebnega življenjskega sveta v družbeno- V času grafitarskega delovanja kolektiva Strip

-kulturnem smislu (Velikonja 1999: 14). Core, torej v osemdesetih in devetdesetih letih

20. stoletja, je bila Ljubljana prostor, ki so ga

Prav tako je izpostavil, da v obravnavanih vrstah subkulture in drugo družbeno angažirano delo-

subkultur prevladuje mladina, prisotne so tudi sta- vanje pomembno preoblikovali. Hardkorovska

rejše generacije, ne vključujejo pa prestopniških, subkultura je bila na Slovenskem manj razširjena

66

in tudi poznejša kot pankovska, ki je prevladova- do preučevane tematike. Njihovi pogledi so ve-

la, zato se je z njo ukvarjalo manj raziskovalcev. činoma nevtralni ali naklonjeni hardkoru, ker

jih je veliko aktivno delovalo na subkulturnem

Hardcore: najprej radikalizirani (pospeše- področju. Citiranje mi je poleg prenašanja ugo-

ni) punk, potem pa ameriški način prev- tovitev omogočilo tudi prikazati del tega osebno

zema in predelave angleškega punka. Prvi, vpletenega odnosa, ki bi se sicer izgubil.50 radikalen HC med 1981 in 1984, zlata Prvi zapisi o Strip Coru so bili kratki, zato

doba ameriške razvite scene: 1984–1988 pregled začenjam s kasnejšim prispevkom, ki je

(Muršič 1995: 248). prvi podal kronološko ustrezen prikaz dogod-

kov. Tudi v nadaljevanju povzetke iz gradiva

V nadaljevanju navajam samo slovenske razi- navajam tako, da njihova vsebina sestavlja kro-

skave hardkora, saj je bil hardcore v kontekstu nološki prikaz. Slovenije nekoliko specifičen. Izraz hardkor ozi-

roma angleško hardcore49 so v obdobju zadnjega V začetku osemdesetih, ko so novice o

pol stoletja različno pojmovali. V Evropi, zibelki subkulturniškem dogajanju v okviru tako

punka, so hardcore splošno razumevali kot po- imenovanega »hard cora« v Ameriki in dru-

znejši val ali naslednika punka. V Ameriki se god na različne načine, predvsem s pomočjo

izraz punk ni prijel, pač pa je izraz hardcore vsaj mreže fanzinov in izmenjave, ki je kmalu do-

na začetku označeval ustrezno glasbeno in ideo- bila ime »hard core internacionala«, prodrle

loško dogajanje na ameriških tleh, ki se je začelo tudi v naše kraje, se je v Ljubljani ustvarila

po letu 1980. Pri tem ne gre le za terminologijo, tesna povezava med tovrstnimi somišljeniki

temveč so v ozadju tudi druge družbene, glasbe- (Poštrak 1994: 22). ne in znanstvenoraziskovalne razlike.

Pri pregledu raziskav hardkorovske subkul- »Hardcore internacionalo« je opisovalo več av-

ture se zaradi tega osredotočam samo na sloven- torjev z nekoliko različnimi poudarki, povsod pa

sko dogajanje. Enakovredno upoštevam članke je zajemala hiter in učinkovit pretok informacij

v dnevnem časopisju in znanstvene publikacije, med zelo oddaljenimi lokalnimi akterji, ki so ši-

ker so jih večkrat pisali isti ljudje. Oprla sem se rili vpliv subkulture. Poleg fanzinov so si pošilja-

na arhivsko gradivo: intervjuje, ki so nastajali li posnetke glasbe in predmete ter se obiskovali.

sočasno z najintenzivnejšim delovanjem kolek- Svoje dejavnosti so opravljali ljubiteljsko. Akti-

tiva Stripcore. Dopolnila sem jih s pogovori z ven del te mreže je bila tudi Katra, menedžerka

akterji s scene. Zaradi časovne oddaljenosti so kolektiva Strip Core. veliko že pozabili. Življenje je ubralo svojo pot.

Z grafiti so se prenehali ukvarjati pred desetletji Alternativa, pankovska, hardkorovska in vsa-

in tudi njihove refleksije so danes drugačne od ka druga rokovska podkultura temelji na po-

tistih, ki bi jih podali v osemdesetih ali devetde- znavanju »scene« in na informacijah o drugih

setih letih 20. stoletja. podobno mislečih krogih in bendih od blizu

Izpostavljeni citati poleg besed akterjev ods- in daleč. Neformalno druženje in posredno

likavajo kompleksen odnos drugih raziskovalcev

50 V pogovorih z akterji hardkorovske scene sem opazila

49 Termin »hardkor« v angleškem jeziku zapisujejo v treh nekoliko drugačno razumevanje povezave med punkom

različicah: hard core, hardcore in (zelo redko) hard-core. in hardcorom kot pri akademskih raziskovalcih. Nanaša-

Slovenski jezik uporablja zapis hard core ali hardcore za lo se je na razlike med njima na podlagi izvora, odnosa

opis glasbe, hardkor pa za opis subkulture, ki jo je opre- do sveta, koda oblačenja, ličenja in pričesk ter same glas-

deljevala ta glasba (Muršič 2023). be. Predstavljam jih v okviru povzetka pričevanj.

67

mrežno komuniciranje – tudi s pisemskimi Založba FV je leta 1985 posnela videokaseto

izmenjavami informacij o lokalnih scenah ali Iskanje izgubljenega časa kot sestavljanko do-prek fanzinov – je ohranilo določene prvine kumentarnih in igranih posnetkov, klubskega

tradicionalnega komunikacijsko socializacij- dogajanja in druženja na prostem, glasbenih po-

skega ustroja (z neposrednim stikom »iz oči snetkov skupin, fanzinov in drugih posnetkov.

v oči«), obenem pa je prineslo povsem nove Vzporedno je izdala prvo jugoslovansko kom-

prvine posrednega prenosa ključnih sociali- pilacijo glasbe hardcorovskih skupin Hard Core zacijskih avtopoetičnih sporočil. Hardcore Ljubljana (Poštrak 1994: 22). je bil takšno tipično nemnožično mrežno

gibanje, v katerem so komunicirali sorodno V začetku osemdesetih let sem veliko snemal doga-

misleči, (vsaj v Evropi) povezani v velik in- janje na sceni z izposojenimi video kamerami, nato

ternacionalni rosnomladeniški vozel (Muršič pa sem nabavil svoje (Sieberer 2023). 1995: 198, 199).

Kuri je skrivaj dokumentiral tudi obisk inšpekcije.

Hardkorovska scena je leta 1983 vodila enega Hardkorovske posnetke na VHS kaseti je v devetde-

od večernih programov v Mladinskem centru setih letih predvajala televizijska družba A kanal,

Zgornja Šiška, ki je bil del kluba FV. Do za- ki je bila prva zasebna oziroma komercialna TV

prtja leta 1984 so v FV-ju organizirali nasto- postaja na Slovenskem. Opremila jih je s podnapisi,

pe več hardkorovskih skupin iz Jugoslavije in ker je bil zvok na posnetku slab (Kotarac 2023). tujine. Informacije o skupinah in dogodkih

na hardkorovski sceni doma in v tujini so bile Leta 1986 je bil v menzi študentskega naselja

dobro pokrite v fanzinu Vrnitev odpisanih. FV zadnji koncert te scene v okviru FV-ja, nato

se je leta 1984 preselil v prostore na Kersniko- pa so hardkorovci »znotraj Foruma ustanovili

vi 4 (Poštrak 1994: 22). Ker so se o preureditvi lastno sekcijo z imenom Hard Core kolektiv«

negostoljubnih kletnih prostorov dolgo neuspe- (Poštrak 1994: 22). šno dogovarjali z mladinskimi organizacijami,

so jih kar zasedli. Najprej jih je zasedel Andrej Leta 1986 je bil Hard Core kolektiv v fazi,

Rozman - Roza s svojo skupino, nato pa so se ko smo ne samo poslušali in snemali kase-

pridružili tudi drugi. Hardkorovci so v kleti va- te, ampak smo aktivneje pričeli organizirati

dili svoje igranje. Od tam so se morali umakniti, koncerte, delali fanzine, se ukvarjali z video

ker je mladinska organizacija prostore uredila v produkcijo ... To leto je bilo zame pomembno

Klub K4. zaradi obiska v ZDA in vzpostavitve števil-

nih stikov z akterji tamkajšnje subkulturne

Do leta 1984 še ni bilo štirke. Potem so tja prišli fa- scene (Povše v Velikonja 2003: 92). vejevci (Aldo, Neven, Zamira) in odprli disko. Prej

je bil to dijaški dom. V kleti je bila menza. Preden Proti koncu osemdesetih let je iz HCK nastala

sem šel v vojsko leta 1985, smo dobili prostore v agencija za organizacijo koncertov Buba, glas-

četrtem nadstropju. Iz ene sobe smo naredili dva bena skupina 2227 pa je postala del kolektiva

prostora, pisarno in plac za vaje. Na skrivaj smo Strip Core (Povše v Velikonja 2003: 92). znosili tja trame, dile in izolacijo. Zadaj čez balkon

s špago. Ko je inšpekcija to videla, niso mogli razu- Člani skupine 2227 so leta 1992 že opravi-

meti, kako smo to lahko spravili gor, ne da bi kdo li par nastopov s pretežno instrumentalnim

opazil (Kotarac 2023). programom in naslednje leto se jim je prid-

ružil violinist. Violina se je izredno uspelo

68

vključila, zlila v celotni zvok, kar je popol- Četudi je punk prvotno puščal vtis, da bo

noma razvidno tudi na ob koncu izteklega resnično spremenil svet, je kmalu postal le

leta izdani CD-plošči z naslovom Stripcore kos industrije popularne kulture, ki je v pun-

(Poštrak 1994: 22). ku zaznala strašanski komercialni potencial

in iz njega naredila veleblagovniški marke-

Irena Povše se je kot članica HCK in pozne- tinški artefakt. Reakcija na to spervertiranje

je vodja agencije Buba osredotočila na klubsko je pojav hard cora v prvi polovici 80. kot

sceno v Sloveniji, sodelovala pa je tudi z zagreb- zradikaliziranega nadaljevanja punka. Z or-

škima kluboma Močvara in KSET (Povše v Ve- todoksnim punkovskim videzom in prepri-

likonja 2003: 96): čanostjo, da so edini, ki niso izdali punka, so

hardcorovci zagovarjali »čiste« punkovske

Klubska povezava zadnja leta funkcionira ideje (Bašin 1999: 126). veliko bolje kot prej. Tu bi izpostavila Leona

Roliha iz ilirskobistriškega kluba MKNŽ, s Peter Stanković je kot aktiven pripadnik pan-

katerim sva v navezi od hardcore začetkov, pa kovskega gibanja51 opisal prostorske razsežno-Jureta Goslerja iz Idrije, zadnje čase lepo de- sti subkultur v Ljubljani. Poglobil se je tudi v

luje MC Velenje, kjer je Siniša Hranjec. Od- hardkor. Sistematiziral je štiri splošne značil-

kar je koncertni program v KUD-u prevzela nosti simbolnih prisvojitev prostorov: simbolni

Andreja Bolčina, redno sodelujem z njo. V preobrat, modernost, urbanost ter kombinaci-

Ljubljani je tu še, za nas organizatorje, nepo- jo vidnosti in nevidnosti. Simbolni preobrat se

grešljivi Orto klub, kjer je vzdušje na koncer- zgodi, ko prostor naseli neka subkultura in dobi

tih vedno zelo dobro. Pred leti smo zgledno nov pomen. Modni prostori so v trendu obiska-

sodelovali tudi s K4, Galo Halo (Povše v Ve- nosti, bodisi kot priljubljeni lokali ali kot kom-

likonja 2003: 96). pleksi podhodov in garaž. Urbanost prostorov

opredeljuje njihova izpostavljena lokacija v mes-

Poštrak je pojasnil, da je Strip Core »glasbe- tu. Vidnost ali nevidnost prostorov se nanaša na

no-likovna sekcija študentskega kulturnega dve skrajnosti, kjer je določena izoliranost nuj-društva Forum«. Njihovo dejavnost je opisal kot na za vzpostavljanje lastne identitete, po drugi

večplastno povezavo različnih oblik »kulturnega strani pa gre za potrebo po vidnosti in opaže-

izražanja, pretežno vezanega na urbana okolja, to- nosti, zlasti pri nekaterih subkulturah, ki svojo

rej rock glasbe, grafitov in risb ter stripa« (Poštrak podobo gradijo na oblačilnem kodu (Stanković

1994: 22). Opazil je, da so hardkorovci kot na- 1994: 562). Stanković je tako opisal prostorsko

sledniki pankovske subkulture zavračali kanoni- simboliko hardkorovske subkulture, ki se je v

zacijo in institucionalizacijo svojih dejavnosti, ker tistem času preselila v prostore K4, nato pa tudi

so videli, da to prinaša razkroj vrednot ter izgubo na Metelkovo: neodvisnosti in svobode. To se je najbolj poka-

zalo, ko so člani Hard Core kolektiva pobegnili Hardcorovski umik v podzemlje (skoraj

pred kamerami osrednje televizijske postaje, ki je dobesedno) razumem kot izstop iz kakršne

hotela posneti njihovo delovanje v prostorih na koli družbene angažiranosti in vpletenosti, v

Kersnikovi 4, ki so jih sprva zasedli, nato pa so

jim bili dodeljeni v uporabo (Poštrak 1994: 22). 51 Peter Stanković je svojo udeležbo v pankovskem giban-

ja o punku v zborniku imel za grafiti umetnika, šlo je za prisvajanje prostora«, Urbana plemena: subkulture objavljenem v Časopisu za kritiko znanosti leta 2008 v Sloveniji v devetdesetih Igor Bašin je o hardcoru pisal v sklopu poglav- ju opisal v intervjuju s Sandijem Abramom »Nisem se

(Bašin 1999: 126). (Stanković in Abram 2008: 251).

69

poskus graditve svojega (boljšega) sveta, ven- Po Bašinu so različna sodelovanja, dopisovanje

dar brez hipijevskega utopizma (ostajanje v po svetu ter menjavanje fanzinov in nosilcev

mestih, ustvarjalna »positive attitude« na- zvoka prispevali k še večji internacionalizaciji

mesto čezmernega drogiranja ...) (Stanković punka in njegovih podzvrsti (Bašin 1999: 126).

1994: 563).

Z gojenjem ideologije »naredi sam«, in-

Zasedbeniki K4 so po daljših usklajevanjih ternacionalizacijo in neprilagodljivostjo

dobili prostore tudi z uradno potrditvijo mla- dominantnim vrednotam se je ohranjala

dinske organizacije, natančneje Univerzitetne zavest pankovske neodvisnosti predvsem

konference ZSMS. Akterji so to naselitev kljub na kulturni margini, v tako imenovanem

temu dojemali kot zasedbo oziroma skvotiranje undergroundu, ki je izoblikoval selektivno

(Rakočević 2021). Pojav hardcora v Sloveniji (tudi mednarodno) komunikacijsko mrežo,

v osemdesetih letih 20. stoletja sta po Stanko- utemeljeno na individualni participaciji ter

viću spremljali velika decentralizacija in lokalna na izolaciji od in mimo uveljavljenih domi-

emancipacija (Stanković 1994: 561). nantnih komunikacijskih sredstev (Bašin

1999: 126).

Po eni strani (individuacija) so se lokalne sce-

ne organizirale in homogenizirale na ravni Prelomnim tehnološkim spremembam v svetu

mest (z znanimi znaki: HC/LJ za hardcore so na Slovenskem sledile tudi prelomne družbe-

iz Ljubljane, HC/ZG za zagrebški, HC/LA no-ekonomsko-politične spremembe, ki sta jih

za losangeleški itd.), po drugi strani pa so se prinesli osamosvojitev in demokratizacija. Bašin

zelo intenzivirali stiki med temi »scenami« je prevzel Muršičevo razlago, kako je prehod iz

(globalizacija). V fanzinih so postali »scene socializma v kapitalizem vplival na subkulturno

reporti« obvezni del, ki mu je bil namenjen in glasbeno dogajanje: precejšen prostor, še bolj sta se razmahnila

dopisovanje, obiskovanje squatov (zasedenih Logika kapitala, ki uničuje vse avtonomne

hiš, tipa Metelkova), na novo se je organi- pobude s svojo neizprosno računico, ki s

zirala alternativna distribucijska mreža glas- kakovostjo življenja nima več prav ničesar

benih proizvodov ... Ali, povedano drugače: skupnega. Situacija je postala večplastno

povprečen pripadnik hardcore scene je vedel ambivalentna. Najprej se je izkazalo, da no-

približno podobno dobro, »kaj se dogaja na bena popularnoglasbena produkcija na Slo-

sceni« v Mehiki, na Japonskem ali v ZDA venskem po letu 1991 ne bo mogla preživeti

(Stanković 1994: 561). togo zaprta v odzivnost dvomilijonskega trga,

ne da bi pri tem trpela predvsem kakovost

Pri izmenjavi informacij s presnemavanjem »tržne glasbe«. Doletela nas je poplava imbe-

glasbe in fotokopiranjem so v ospredje stopili cilnega slovenskega popa, »zaškripalo« pa je

»lokalni promotorji«, ki so zbirali informacije iz pri mlajši rockovski produkciji. Vse tisto, kar

sveta in svet obveščali o dogajanju na »lokalni je izvrglo prebujenje prve prave (punkovske)

sceni« (Stanković 1994: 561). Ohranila so se ve- subkulture na Slovenskem pred desetimi leti,

lika središča, kot sta bila London in New York, se je naenkrat pokazalo le še kot pogorišče.

uveljavila pa so se tudi nova v manjših mestih, Bivši mladinski klubi so ostali skoraj pov-

zlasti na vzhodu (Poljska). Pomembna je bila sem odvisni od dobre volje smetane aktual-

»menjava lokalnih fotokopiranih fanzinov (al- nih oblasti, nekateri so neopazno izdihnili,

ternativnih časopisov)« (Stanković 1994: 561). nekateri so se skoraj neopazno spremenili v

70

spačke tržno usmerjene mentalitete (Muršič Najbolj celovito osveščeno držo je izkazo-

po Bašin 1999: 127). vala precej razširjena smer »straight edge«, ki

uporablja tudi oznaki »sXe« in »XXX«, za njene

Družbene razmere so se v devetdesetih letih pripadnike pa je značilno, da »odklanjajo dro-

precej razlikovale od cvetočih osemdesetih let. ge, alkohol, mesne izdelke, kockanje, proizvode

Domačih hardkorovskih in drugih skupin je multinacionalk, kritizirajo potrošništvo in raz-bilo veliko, vendar so ostajale znane predvsem mah tehnologije« (Kolmančič 2001: 28).53 O v svojem kraju. V neodvisnem kulturnem pro- zavračanju uživanja mesa v besedilih slovenskih

storu sta se pokazali nepovezanost in samoza- pankovskih in hardkorovskih skupin je govorila

dostnost »posameznih lokalnih scen, trenj med tudi Alenka Marsenič – Marsa, pevka skupine

centrom (Ljubljano) in periferijo (ostalimi deli Tožibabe (Ozmec 2003). Izrazito zavzemanje za

Slovenije) ter samimi akterji in upad množič- pravice živali lahko razberemo iz avtoetnograf-

nosti« (Bašin 1999: 127). Kljub temu je bilo na ske monografije Strah pred svobodo: hardkor in sceni veliko solidarnosti pri skupnem organizi- upor, kjer je Marko Rusjan pri opisu novogo-ranju turnej in koncertov ter pri različnih mate- riške hardkorovske scene poudaril, da je »opre-

rialnih izmenjavah (Bašin 1999: 128). delitev za pravice živali in prilagoditev samega

življenja ideji« odločilno vplivala na graditev

Če se je hardcorovska scena sredi 80. zaprla nove identitete (Rusjan 2014: 56): pred zunanjim svetom zaradi zavračanja t. i.

institucionalizirane alternativne scene, se je V 90-ih so bile pravice živali in vegeta-

dejavnejši del hard core punkovske scene 90. rijanstvo zelo pomembna vprašanja na

izognil in odrekel komercializaciji in politič- hardkor sceni v tujini. Bendi in fanzini so

nim spletkam z distanciranjem in samoizo- vedno bolj propagirali t. i. cruelty free life-

lacijo v še globlji underground (Bašin 1999: style. Na hardkor koncertih so se pojavljale

127). tudi nevladne organizacije, ki so se zavze-

male za pravice živali. Predvsem v Italiji smo

Sporočila hardcorovskih pesmi so bila zelo oza- jih srečali na vsakem glasbenem dogodku in

veščena in so se precej razlikovala od razvpitega tudi to je vplivalo na naše obravnavanje tega

rokovskega zvezdništva, znanega po predajanju vprašanja. Nekako je bil vsak pred tem, da se

spolnim užitkom, drogam in rock‘n’rollu – sex, je moral plebiscitarno odločiti, ali bo vegeta-

drugs and rock‘n‘roll.52 Poleg idej anarhizma in pa- rijanec ali ne, če že ne veganec. To zveni sedaj

cifizma so besedila sporočala aktivno zavzemanje nekoliko nenavadno za nekoga, ki ni bil del

za človekove pravice in pravice drugih živih bitij tedanje scene, vendar dejansko je bilo zavra-

ter nasprotovala multinacionalkam, imperializ- čanje uživanja mesa zelo množično (Rusjan

mu in zatiranju manjšin po svetu. Javnost te plati 2014: 56).

punka in hardcora pogosto ni opazila zaradi nju-

nega pogostega izražanja skozi farso in izzivalne Rusjan je pojasnil, da je bilo vegetarijanstvo

zunanje podobe (Bašin 1999: 130). sporna točka med starejšimi alternativci, ki so

52 Izraz »sex, drugs and rock‘n‘roll« so prvič uporabili v 53 Asketsko gibanje »straight edge« je dobilo ime po

reviji Life v članku iz leta 1969: »Kontra kultura ima svo- istoimenski skladbi ameriške hardkorovske skupine Mi-

je zakramente v seksu, drogah in rock‘n‘rollu.« Fraza je nor Threat, ki je delovala v letih 1980–1983 v Washin-

postala splošno razširjena z istoimensko skladbo iz leta gtonu, DC. »Skladba v izvorni verziji govori predvsem o

1977, ki jo je napisal in zapel Ian Dury s skupino The svobodi izbire posameznika in je odsev politično anga-

Blockheads (Cross 2023). žiranega punk rocka« (Bašin 1999: 129).

71

črpali navdih iz nihilizma in cinizma. V njem Scena, ki si uprizarja prizorišče, je lahko v ož-

so videli povezavo s hipiji. V fanzinu 13. brat so jem pomenu scena – npr. pri ljubljanski hard

bile pravice živali, povezane z vegetarijanstvom, core sceni dvesto do največ tristo ljudi –, scena,

omenjene med prvimi neglasbenimi in hkra- ki si uprizarja to hard core sceno, pa je neka-

ti političnimi temami. Pod vplivom glasbenih kšna kompleksna množica ljudi, skupin, scen

vzornikov iz tujine so se trendi sočutnega od- v ožjem pomenu in organizacij, npr. Ljubljan-

nosa do drugih čutečih bitij hitro širili (Rusjan ska alternativna scena (Korda 2013: 121).

2014: 56).

Kako so na omamljanje z različnimi sred- Iz dosedanjega pregleda akterjev je razvidno, da

stvi subkulture pri nas gledale na splošno? so bili med izvajalci umetniških praks v ospredju

Razmere v preučevanem obdobju niso značil- moški, upravljanje in organizacijo pa so izvrstno

no odstopale od razvad drugega prebivalstva izpeljale ženske. V nadaljevanju predstavljam

v primerljivih demografskih okvirih, izrazito nekaj najaktivnejših žensk na hardkorovski sce-

prisotno je bilo kajenje cigaret in občasno pitje ni in njihove poglede na delitev vlog po spolu.

alkohola. Irena Povše je o delovanju v Hard Core ko-

lektivu sredi osemdesetih let povedala, da »je

Pri nas so pankerji deloma izhajali iz hi- vsak prispeval svoj delež« (Povše v Velikonja

pijevske scene in so uživali vino (na Šta- 2003: 94). Deležna je bila spodbud kolegov (Dolf

jerskem), žganje in pivo (Ljubljana), od Hermannstädter iz Nemčije, ustanovitelj fanzina

»pravih« drog pa v manjših količinah Trust iz leta 1986) pri samostojnem organizira-– marihuano (»travo«, »gandžo« ...), ha- nju koncertov in raziskovanju scene v tujini (Pov-

šiš (»haš«), zelo redko pa so se »fiksali« s še v Velikonja 2003: 94; Mirović 2023). heroinom (»horsom«). LSD je bil manj Alenka Marsenič – Marsa je ustanovila sku-

popularen, ravno tako kot druge moder- pino Tožibabe, enega »redkih ženskih hardcore

nejše droge – kokain je ostal privilegij bo- bendov tudi v bivši Jugoslaviji« (Velikonja 2003:

gatejših. V splošnem pankerji niso posebej 31). Tožibabe so v hardcore vnesle izvirni slog,

izstopali v uporabi drog. Med rokovskim intenzivno čustvenost in osebno refleksijo mla-

občinstvom in izvajalci je zelo razširjeno dostniških skrbi. Marsa je povedala: »Pisala sem

kajenje cigaret (v nekaterih slabše prezra- neke pubertetniške, osebno-izpovedne tekste, ki

čenih klubih je lahko bilo prav neznosno) smo jih malo prikrojili in nastali so komadi ...«

(Muršič 1995: 169). (Marsenič v Velikonja 2003: 31).

Katerina Mirovič – Katra je kot menedžer-

Neven Korda Andrić je prisotnost hardcora na ka glasbene skupine 2227 opozorila na ome-

Metelkovi opisal v sklopu njenega občinstva jenost slovenskega geografskega območja in

in simbolnega kapitala. S kritiko urbanističnih nerazvito strukturo, ki bi glasbenikom omogo-

politik in manipulacij je izpostavil družbene čala, da bi se ukvarjali »le z igranjem, ne pa tudi

procese, zaradi katerih razpadajo skupine, ki z organizacijo lastnih koncertov, nabiranjem

so ustvarjale prizorišča simbolnega kapitala. sredstev za lastne projekte in podobno« (Miro-Analize avtentičnih praks po Kordi zajamejo le vić v Velikonja 2003: 12). Vsi člani kolektiva in

zgodovinski pregled nosilcev neke prakse, ki so zunanji sodelavci s scene so njeno prizadevno

svoj ustvarjeni simbolni kapital umestili v pro- delo zelo pohvalili, »prava menedžerka« (Veli-

cese poblagovljanja in s tem ustavili njegovo konja 2003: 47). Katra je vodila kolektiv Strip

proizvodnjo, pozabljajo pa na aktivno dimenzijo Core po razpadu glasbene skupine 2227 kot

tega kapitala (Korda 2013: 121): producentka, kuratorka in urednica.

72

Ko smo bili mi neprištevni, je bila ona edina zadovoljna, ker je opazila velik upad obiskovalk

prištevna (Mujić 2023). koncertov.



Tudi v bendih žensk skoraj ni, nekaj več nas

je pri ostalih dejavnostih v rokenrolu. V Lju-

bljani nas je kar nekaj: FV ekipa je pretežno

ženska, Irena – Buba, Tina in Sabina – Gala

Hala, Andreja – Channel Zero in KUD

France Prešeren, ex koncertna Katra ... pa še

kdo, zato manka v tem poslu niti ne občutim.

Tudi v tujini je dostojno število organizatork

in šefic klubov (malo manj, pa ne bistveno

ali opazno – pač razmerje kot v tisoč drugih

»poklicih«). Je pa res, da, ker ženskih rock

bendov skoraj ni, s toliko večjim veseljem

▲Slika 25: Katra, menedžerka Strip Cora. Gent, 23.– delam kakšen ženski bend – pa čeprav ga kot

26. september 1993. Foto: Arhiv Strip Core. »all man band« najbrž ne bi (Skaberne v Ve-

likonja 2003: 75).

V zvezi z upadanjem števila žensk na sceni je

Katra izpostavila individualne okoliščine in še Iz navedenih pričevanj lahko vidimo, da je bila

posebej »dejstvo, da se z igranjem v nekonven- udeležba žensk na področju aktivnega delovanja

cionalnih bendih pač ne da živeti« (Mirović v na hardkorovski sceni dobro zastopana, vsaj v

Velikonja 2003: 12). primerjavi z drugimi glasbenimi področji. Nji-

hova vloga je bila zelo pomembna pri organiza-

Zato vprašanje, kaj se je zgodilo z ženska- ciji in upravljanju, kar so moški zelo cenili. mi na rock sceni, ni popolno, saj tudi velika

večina pripadnikov moškega spola, ki je bila Brez žensk takrat ne vem, kaj bi mi v lajfu naredili

aktivna v času punka in hard cora, sedaj ne (Mujić 2023).

igra več enake vloge. Za medije velja po-

dobno, alternativne produkcije večinoma Njihovo oddaljevanje od scene je bilo pogosto

ne pokrivajo, posebej velja to za glasbo. povezano z materinstvom in zaposlitvijo, saj de-

Za (alter)rockovsko produkcijo velja, da je lovanje na sceni ni prinašalo velikega zaslužka

preveč alternativna, da bi bila zanimiva za tudi tistim redkim, ki jim je na ta način nekako

TVS, preveč subverzivna za TV3 in prema- uspelo preživeti.

lo množična za komercialne televizije, kot

sta POP TV ali Kanal A (Mirović v Veliko- Glasbeni trg omogoča preživetje le tistim,

nja 2003: 12). ki dosežejo določeno kritično maso poslu-

šalcev. Že glasbeniki, ki izhajajo iz tržno

Monika Skaberne je opazila, da ji je to, da je bolj razvitih držav in lahko računajo na

ženska, olajšalo delo z gostujočimi glasbenimi večjo podporo glasbenih in ostalih mno-

skupinami, ker so gostujoči glasbeniki cenili žičnih medijev, težko živijo samo od glas-

učinkovito delo »vseženske« ekipe (Skaberne be in velikokrat kombinirajo z začasnimi

v Velikonja 2003: 75). Z drugo vlogo žensk na zaposlitvami izven glasbene industrije. Če

glasbeni sceni na prelomu tisočletja pa ni bila se pa še omejiš le na slovenski trg, potem

73





to lahko le redkim uspe, ti pa morajo najti so sprožila dela Henrija Lefebvra, ki ob izidu v


tisti najnižji skupni imenovalec, ki jim še šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja še

omogoča solidne prihodke (Rusjan 2014: niso bila deležna velike pozornosti. Lefebvrovi

90, 91). sledilci55 so že v devetdesetih letih objavili veliko

del, ki so se nanašala »na problematiko prostora

Rusjanova raziskava je zadnje celovito delo o in dinamike njegovega doživljanja, ustvarjanja,

hardkorovski subkulturi na Slovenskem. Zani- spreminjanja in upravljanja« (Muršič 2006: 49).

mivo je, da je imel hardkor tako na Goriškem Prostor je pomemben del simbolike subkul-

kot v Ljubljani pomembno vlogo pri uspešnem tur ter njihove ikonografije, grafiti pa so že nekaj

boju za prostor za alternativno kulturo. V Novi desetletij pomembno vizualno orodje pri kon-

Gorici je bil to projekt Mostovna, v Ljubljani pa ceptualizaciji prostora, zlasti avtonomnih kul-

projekt Metelkova. turnih mest in skvotov.56 Pripadniki subkultur

si izbirajo določena mesta, ki so zanje pomemb-

na in jim pomenijo simbolno identifikacijo. Z

3.2 Konceptualizacija prostora zbiranjem na lokacijah simbolnega pomena pri-

in prostorska razsežnost haja do prestrukturiranja teh mest, kar sproža

subkultur raznovrstne odzive (Stanković 1994: 563, 558).

Revolucija, ki ne proizvede novega Načinov preoblikovanja takšnih zbirališč je ve-

prostora, ne bo šla do konca; spodletelo liko, pogosto pa gre za izražanje uporništva z

ji bo; življenja ne bo spremenila; ne bo alternativno umetnostjo, ki jo oblast včasih tudi

spremenila ideoloških nadzidav, institucij, kazensko preganja (Babić 2016: 145, 148).

političnih aparatov. Neven Korda Andrić je pri poglobljeni ana-

lizi delovanja alternativne kulturne produkci-

Henri Lefebvre (2013: 77, 78) je na Metelkovi pomen prostora in boja zanj

uvrstil med osrednje poudarke svoje raziskave.

Pri poglabljanju v konceptualizacijo prostora Problematično dihotomijo institucionalno : ne-

v okviru raziskovanja subkulturnega delovanja institucionalno pri ustaljenem metelkovskem

kolektivov Mizzart in Strip Core se posvečam delovanju je pojasnil s posedovanjem prostora.

predvsem območju, kjer sta vzpostavila svoja se-

deža delovanja in sodelovala pri več odmevnih Posedovanje prostora je očitno bistvena

dejavnostih, to je AKC Metelkova mesto. sestavina, ki neki organizaciji (aktivnosti)

Koncept prostora je bil do konca osemdesetih podeli status institucije. »Prostor« pa ni le

let 20. stoletja po mnenju Edwarda W. Soje po- fizični volumen, čeprav brez tega ne gre,

tlačena tema v družboslovni teoriji (Soja v Mur- temveč je tudi financiranje stroškov fizič-

šič 2006: 49; Soja 1989).54 Paradigmatski preskok nega prostora in financiranje programskih

54 Soja je bil s svojim prizadevanjem za geografski mate- 55 Akhil Gupta in James Ferguson sta leta 1992 v reviji

rializem deležen tudi številnih kritik, predvsem na račun Cultural Anthropology objavila tematsko številko Beyond

dejstva, da so bile prostorske tematike in razsežnosti v »Culture«: Space, Identity, and the Politics of Differen-

znanosti prisotne že prej in s tem prostorskega obrata ce, leta 1997 pa sta uredila zbornik Anthropological Lo-

sploh ni bilo. »Klasične teme kulturne in socialne antro- cations: Boundaries and Grounds of a Field Science. Njuni

pologije so zmeraj imele prostorsko razsežnost. Prostor- deli predstavljata premislek o terenskem delu kot podla-

ski obrat v antropologiji se dejansko zvede na retoriko gi antropološke znanosti in poudarjanje kritične antro-

prostora-in-kraja, ki je v vedo zašla okoli leta 1990, se pologije (Muršič 2006: 49).

pravi v času izbruha diskurza o globalizaciji, torej diskur- 56 Poglavje vključuje gradivo iz prispevka avtorice Grafiti

za triumfalnega neoliberalizma« (Baskar 2013: 33, 34). kot vizualni simbol teritorialnih reprezentacij v Rogu.

74

vsebin, ki sploh opravičujejo posedovanje vseh potrebnih zadolžitev. Bistvo njihovega

(upravljanje) prostora (Korda 2008: 19). obstoja in delovanja je javni prireditveni prostor,

kjer potekajo glasbeni in drugi dogodki. Zaradi

Jasna Babić57 je skvotiranje ali zasedništvo opi- te javne vloge lahko celotno samoniklo prizori-

sala kot »uporabljanje praznih, nenaseljenih in šče obravnavamo kot »javni skupnostni prostor«,

neuporabljenih prostorov ali zemljišč z name- saj je namenjen uporabnikom celotne skupnosti

nom dolgotrajne uporabe brez zakonite pravice (2011: 47). »Ni namreč bistveno, kdo je lastnik

ali privolitve lastnika« (Babić 2013: 13). prostora, ampak to, kako je ta prostor dostopen

uporabnikom« (2011: 47).

Življenjska pot skvota poteka od predpripra- Zasedništvo ali skvotiranje je v zadnjih

ve zasedbe, dejanja zasedbe, vzdrževanja za- desetletjih postalo pomemben del naprednih

sedbe (življenje in/ali delovanje v zasedenih družbenih gibanj, kjer skvoterske skupnosti s

prostorih) in ponavadi predvideva tri razp- svojevrstnim načinom življenja in močno skup-

lete: prvi, idealni, nadaljnji obstoj skvota, ali no identiteto tvorijo razpršeno gibanje s skupni-

ponavadi realnejši, evikcija ali legalizacija mi miti, retoriko, simboli in zgodbami. (Babić 2013: 14).

3.2.1 AKC Metelkova mesto

Alternativni prostori druženja lahko nastanejo kot »prostor predstav«



tudi kot samonikla prizorišča. Rajko Muršič je Ko je bilo najhuje, je bilo najlepše. kot prvo značilnost in minimalno skupno me-rilo samoniklih prizorišč izpostavil »upor, ki iz-Božo Rakočević (Mehle 2005) haja iz samostojnega in kritičnega razmišljanja

mladih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njiho- Projekt Metelkova,58 Socialno-kulturni center vem okolju …« (Muršič 2011: 47). Metelkova mesto, Avtonomni kulturni center

Metelkova mesto, AKC MM59 ali Metelkova

Na samoniklih prizoriščih prihaja do žlahtne mesto60 – v vseh različicah poimenovanja se oblike medgeneracijskega prenosa izkušenj, je okrajšava »Metelkova« ohranila kot najbolj

vrednot, idej in ustvarjalnosti. Kot svojevrstna prepoznavna in splošno uporabljana od časov

osvobojena ozemlja poznega kapitalizma jih pred zasedbo do danes. Glede na vrsto zasedbe

ne omejuje starost ali družbeno poslanstvo in upravljanja je Metelkova primer »urbanega

in delujejo zunaj interesnih sfer države ter

kapitala. To so prizorišča spontane samoor-

ganiziranosti mladih, ki jih združujejo upor- 58 Projekt Metelkova je bila oznaka, ki jo je Mreža za Me-

telkovo uporabljala že leta 1990 za predlagano preno-

ništvo, samostojno in kritično razmišljanje vo opuščene vojašnice kot »družbeni, demilitarizacijski,



Delovanje samoniklih prizorišč temelji na dogo-ter aktivna soudeležba v zanje relevantnih kulturni, politični in urbanistični projekt« (Gantar 1990: 4). »Mreža za Metelkovo je pred tem že imela pripravl- dejavnostih in dogajanjih (Muršič 2011: 8). jen celosten koncept vključno z organizacijskim in in- frastrukturnim programom delovanja; priprave so pote- kale že vse od leta 1988« (Pristovšek 2015: 7). 59 »Socialno-kulturni center Metelkova mesto (SKC MM) varjanju organizirane skupine ljudi o opravljanju se je na prelomu tisočletja preimenoval v Avtonomni kulturni center Metelkova mesto (AKC MM)« (Babić 2013: 15). 57 Jasna Babić je dolgoletna soustvarjalka glasbenega programa Metelkove mesta. Njeno diplomsko delo o 60 Metelkova mesto kot naziv za celoten kompleks izhaja iz skvotih je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado, njeno leta 1997, ko je bila tako poimenovana kiparska delavni- magistrsko delo pa je pri založbi Sophia izšlo z naslo- ca v sklopu umetniške akcije za zaščito pred zagroženim vom V vrtincu subkultur . rušenjem (Nabergoj 2013: 35).

75

projektnega skvotiranja v povezavi z družbenim Tageszeitung, ARD, ZDF, Arte, tako francoski

gibanjem« (Babić 2013: 13). kakor nemški …« (Old Delo 2006).

Korda je nastajanje Metelkove razdelil na

tri obdobja.61 Prvo obdobje je umestil med leti



1989 in 1993, ko je nastala Mreža za Metel-

kovo ter so potekali pogovori z vojaškimi in

mestnimi oblastmi o formalnem prevzemu

prazne vojašnice. Ker se to ni zgodilo, je prišlo

leta 1993 do zasedbe. Drugo obdobje je čas ra-

zvoja med letoma 1994 in 2003,

ko so nastala zasebna društva in zavo-

di in ko se je branilo metelkovske hiše z

umetnostjo in ustvarjanjem prizorišča, po-

imenovanega Trg brez zgodovinskega spo-

▲Slika 26: Vhod v AKC Metelkova. Ljubljana, 26. 11. mina: Gromka, Garaže, Alkatraz, Menza

2024. Foto: Helena Konda. pri koritu (Korda 2013: 116).

Metelkova še vedno ostaja sinonim zasedni- Tretje obdobje med letoma 2004 in 2008 po-

štva v slovenskem prostoru. Kronološko meni začetek gentrifikacijskih procesov in gledano ni šlo za prvo javno zasedbo, je pa izgubljanja avtonomije. Med metelkovci so

vsekakor še živeča in pomeni kontinuiran, v se povečale napetosti, kulturno delovanje je

neformalne strukture vpet družbeni eksperi- pričelo prevzemati ekonomske prakse (Korda

ment, utrdbo nekonvencionalnih družbenih 2013: 116).

praks ter branik zoper vdor institucionalne Ob praznovanju tridesetletnice Metelkove

kulture. In kar je najpomembnejše, dokazuje, je Rok Sieberer – Kuri opisal svoje videnje njene

da zasedeni prostor lahko preživi tudi v na- zgodovine.

šem prostoru (Babić 2013: 13).

Prvo desetletje je zaznamovala alternativna kul-

Zgodovino Metelkove je verodostojno zapisal tura, drugo desetletje narkomani in tretje desetletje

Bratko Bibič v knjigi Hrup z Metelkove, ki jo je migranti in kriminal (Sieberer 2023). leta 2003 izdal Mirovni inštitut. Revija Časopis

za kritiko znanosti je Metelkovi leta 2013 posve- V nadaljevanju tega besedila sledi pregled Me-

tila tematsko številko. Osebne vtise o Metelko- telkove skozi prizmo skvoterskega gibanja, kaj

vi je zapisal Andrej Morović v obliki razvojnega



dentski založbi v zbirki Beletrina. Neven Korda devanj za obranitev Male šole predstavil tezo o treh bis- tvenih razvojnih fazah Metelkove, ki so imele s svojim Andrić je Metelkovi posvetil svoje diplomsko romana Progres, objavljenega leta 2011 pri Štu- 61 Nikolai Jeffs je leta 2006 na predavanju v sklopu priza-

prehajanjem značilnosti proletarskih revolucij. Prvo ali

iz leta 2008 in več drugih prispevkov. O Me- cionarnega naskoka« (Jeffs v Nabergoj 2013: 30). Sledili sta faza produkcije in postprodukcije ter faza refleksije in telkovi so s prispevki in dokumentarnimi filmi delo »Pogoji alternativne kulturne produkcije« herojsko obdobje je bilo v času »predpriprav in revolu-

nostalgije. Pri produkciji umetnosti na javnih površinah

Zeit, Falter, BBC World Services, BBC TV, Los hove številčnosti, načina razmišljanja, iznajdljivosti, spe- cifičnih znanj in veščin ter »preizkušanja modelov samo- Angeles Times, Seattle Times, Washington Post, poročali nekateri največji svetovni mediji: »Die in drugod »je bil prispevek vizualcev ključen« zaradi nji-

organizacije« (Nabergoj 2013: 30).

76

pomeni zasedba Metelkove nekoč in danes, ambicioznih kulturnih projektov v Sloveniji«. v kolikšni meri je razvila in ohranila kulturo Spomnila je na gradnjo Cankarjevega doma, ki

skvotiranja v razmerju do širšega slovenskega je bila v začetni fazi ocenjena kot predraga in

prostora, pa tudi ožje, do svojih obiskovalcev ter neprimerna, potem pa je iz tega nastala medna-

delujočih znotraj Metelkove. Za pričujočo razi- rodno priznana ustanova s številnimi kulturnimi

skavo je najpomembnejše obdobje zasedbe Me- programi na najvišji državni ravni. Navedla je,

telkove, ker predstavlja najpomembnejše ozadje da projekt združuje približno tisoč ljudi oziroma

družbenih praks kolektiva Strip Core, poveza- skoraj dvesto društev in posameznikov, ki so v

nih z grafitiranjem.62 preteklih dveh letih vanj vložili veliko dela in

sredstev. Kot rezultat svojega projekta je Mre-

3.2.1.1 Kako je potekala zasedba Metelkove? ža napovedovala »kreativni razcvet nove urbane

Vse trdno in stalno se razbija, vse sveto je kulture« in »izhodišče za prodor najboljšega v

oskrunjeno, in ljudje so naposled prisiljeni, sprotni ljubljanski ustvarjalnosti v svet« (Dru-

da si s treznimi očmi ogledajo svoj štvo Mreža za Metelkovo 1992).

življenjski položaj in medsebojne odnose.

Večina članov je sicer ustvarjalcev z vseh

Karl Marx, 1848 (2012: 98, 99) umetnostnih področij, vendar Mreža ni

omejena le na to: projekt uveljavlja in zdru-

Vojaški kompleks, ki ga je Jugoslovanska ljudska žuje na nov način kulturo, socializacijske

armada zapustila julija 1991 po slovenski osa- dejavnosti, proizvodnjo in poslovnost. Cilj

mosvojitveni vojni, je bil predmet pogajanj med te vedno večje združbe je ustvariti poveza-

oblastjo in civilno družbo že več let pred njegovo vo različnih točk oziroma prostorov na rav-

izpraznitvijo. Mreža za Metelkovo se je formalno ni mesta in predstavljati rezultate v drugih

dogovarjala za prevzem izpraznjenih prostorov z evropskih mestih, ki jim je taka oblika kul-

ustreznimi institucijami (Čeferin 2016).63 turnega delovanja že domača (Društvo Mre-

ža za Metelkovo 1992).

Nova generacija hard-core punk aktivistov,

neodvisnih umetnikov in aktivističnih sku- Predlagala je organizacijo urbane kulture z de-

pin je leta 1991 zaprosila ljubljanski mestni javnostmi od publicistike, galerijstva in gledali-

svet, naj ta nekdanji vojaški kompleks praznih šča do storitev, kjer bodo medsebojno povezani

stavb nameni neodvisnim umetniškim in kul- deli tudi finančno sodelovali. To naj bi omogo-

turnim organizacijam (Gržinić 2005: 119). čalo večjo ekonomičnost poslovanja, kot če bi

nastopali posamično: »Mesto je toliko vredno,

V javnem pismu poslancem mestne skupščine, kolikor je znano po svetu« (Društvo Mreža za

objavljenem 7. marca 1992 v časopisu Delo, je Metelkovo 1992). Mreža predstavila bistvo svojega načrta preno- Strokovne službe mesta Ljubljana so na

ve vojašnice na Metelkovi kot »enega od najbolj podlagi prejetih prošenj pripravile predlog izra-

be nekdanjih vojaških objektov. Na Metelkovi



62 Umetniške prakse kolektiva Strip Core so potekale že naj bi bili nastanjeni: Uprava notranje zaščite pred zasedbo Metelkove v obliki številnih umetniških Ljubljana, prometna policijska postaja, policij- dogodkov, povezanih z grafitiranjem. ska postaja Center, muzej organov za notranje 63 Fotografinja Nataša Čeferin je zasedbo ujela v svoj ob- jektiv in o njej naredila fotografsko razstavo »Zasedba zadeve, policijska godba in Mreža za Metelkovo Metelkove, 1993«. Razstava je bila prvič predstavljena (Kozinc 1992). leta 2016 v Moderni galeriji v Ljubljani, nato pa so sle- dile ponovitve.

77

Dokončno namembnost, ki dodeljuje Mreži Zraven sem od prvega dne do danes. Najprej smo

severni del vojašnice, sta Mesto Ljubljana in zaskvotali prostore v Šoli. Tam smo odprli svoj

Vlada RS določila 3. aprila 1992. Mreža je klub Channel Zero. Ime smo napisali na vhod in

takoj nato ustreznim službam poslala pro- zraven narisali puščico za v klet, kjer je bil klub.

šnjo za stalno dovolilnico za pregled objek- Na YouTubu sem videl posnetek Borisa Petkoviča

tov in jo 29. maja tudi dobila. Kazalo je, da iz leta 1993, kjer je bilo videti, da je Channel Zero

severni del vojašnice prehaja v roke Mreže obstajal že v Šoli. Ime smo izbrali iz pesmi Public

po običajni, legalni poti (Čeferin 2016). Enemy – She Watch Channel Zero. Pozneje smo

klub in ime preselili v stavbo Pešci, ker je Šola po-

Predaja pa ni potekala v skladu z dogovorom. gorela (Kotarac 2023). Poslopja so bila izpraznjena in so propadala.

Mreža je na novinarski konferenci 2. septembra Dobro delujoča Mreža za Metelkovo je že dolgo

1993 od mestnih oblasti zahtevala takojšnjo vse- pred zasedbo pripravila osnovno razdelitev pro-

litev, mesto pa je odgovorilo tako, da je 9. sep- storov in nakazala način delovanja. Po zasedbi je

tembra 1993 poslalo gradbene stroje in začelo bilo med metelkovci veliko pogovorov, usklaje-

rušiti objekte v severnem delu vojašnice: »Dan vanj, volitev ter tudi prepirov in manipulacij. Za

potem, 10. septembra, je skupina približno 200 kulture upora je pri nastopu proti kulturi večine

samoorganiziranih ljudi ponoči zasedla severni osrednja značilnost konstrukcija lastnih con, ki

del vojašnice, da bi preprečili nadaljnje rušenje« so »pogoj za oblikovanje skupnosti, skozi katero

(Čeferin 2016). skušajo udejanjiti svojo vizijo alternativne real-

Med zasedbeniki je bil tudi Božo Rakoče- nosti« (Babić 2013: 13, 14). vić, ki je poudaril, da ni prvi preskočil ograje.

Vodilno vlogo pri adrenalinski odločitvi je imel Prve mesece je vladala socialno politična ev-

Andrej Morovič.64 forija, vsakomur, ki ga ni bilo zraven, je lah-

ko žal. To je bilo zelo pomembno obdobje,

Sedel sem v KUD-u, ko je prišel arhitekt Ira zame in za vse druge. Takrat dejansko ni

Zorko povedat, da rušijo Metelkovo. Zmenili bilo liderjev oz. bilo je veliko liderjev ali li-

smo se, da se opolnoči dobimo pred kapijo in derk. Četudi si bil sam v dogajanju, si zvečer

da zasedemo vojašnico. Pred kapijo je bilo ne- prijetno presenečen odkril, da je pet dobrih

kaj časa smešno, ker smo stali kot loleki. Moja dogodkov hkrati. Dogajale so se norije, kot

dilema je bila, da sem pravkar prišel v Ljublja- recimo s takratnim ministrom Miho Jaz-

no in naj bi kar takoj postal komandant. Ker binškom [za okolje in prostor, op. ur.], ki

se nihče ni zganil, sem splezal čez ograjo in je imel jazz band. Prišli so igrat in nesrečni

potem so tudi drugi splezali čez. [smeh] Prav- Jazzbinšek je na poti domov padel in si zlo-

zaprav sem bil kamenček, ki je sprožil snežni mil roko. Pa minister Rupel je imel predava-

plaz (Morovič in Korda 2013: 80). nje. To je bila 1001 noč. Genialen projekt po

mojem mnenju. Zdelo se mi je pomembno,

64 Andrej Morović, umetnik in svetovljan, je pred letom če že odpiramo socialni prostor, se morajo v

1993 pridobil veliko izkušenj z delovanjem skvotov v njem srečevati kralj in berač in vsi, ki so vmes

Nemčiji. »Nenehno sem bil po skvotih, nikoli pa v njih (Morovič in Korda 2013: 81). nisem živel. Velikokrat pa sem v njih opravljal obno-

vitvena dela. Takratni Zahodni Berlin je imel zelo prag-

matično politiko do skvotov. Mesto je skvoterjem po- Božo Rakočević in Primož Karba sta se dob-

nudilo zelo ugodna posojila za obnovo, jim plačalo za ro spominjala prvih dni zasedbe, ki so bili zelo njihovo delo pri obnovi in jim dalo zasedene hiše v dol- adrenalinsko doživetje. S svojima kolektivoma goročni najem« (Morović in Korda 2013: 80).

78

Strip Core in Mizzart sta zasedla sosednje pro- je posprejal ves prostor. Tako sva označila

store v stavbi Šole. Pozneje sta se kolektiva pre- prostor za Strip Core »plac«. Takoj so priš-

selila v stavbo Pešci (Rakočević 2021; Terrah li še drugi: Pero, Boško, Jani, in razvili smo

2021; Karba 2022). Prve tedne po zasedbi so 24-urno dejavnost. Da bi se prišlo k nam,

bili vsi prostori ogromnega kompleksa odkle- je bilo treba hoditi čez »Sabinin plac« in

njeni in po njih so se lahko sprehajali vsi, ki so to je bilo moteče. Čez nekaj dni je Božo

to hoteli. Zasedbo je obeležila posebna številka v furiozni akciji pografitiral še preostanek

glasila M‘zin, ki ga je Mreža začela izdajati že prostora, tisti plesalski del, in nastal je okvir

septembra 1990, pozneje pa se je preimenoval v današnjega kluba Channel Zero (Ljubešić v

Emzin (Nabergoj 2013: 30). Korda 2008: 31).

Likovniki iz Mreže za Metelkovo so označili ob- Začetna vznesenost metelkovcev je trajala

močje okoli zasedene Metelkove s šablonskimi gra- do zime. Mestna oblast je odklopila elektriko in

fiti rumene barve. Na šabloni je bila upodobljena vodo. Ogromen razpadajoč kompleks je bil pre-

človeška figura, na krožnici okoli nje pa je pisalo puščen hitremu propadanju in v nevarnosti pred

»Mreža za Metelkovo« (Abram 2023). samovoljnimi rušilnimi posegi mestnih oblasti.

S svojo prisotnostjo, stenskimi grafiti in Delovni pogoji so postali nemogoči, zato je veli-

medsebojno solidarnostjo so likovniki na Metel- ko rezerviranih prostorov ostalo praznih. Vanje

kovi izvajali pomembno teritorialno dejanje, saj so se naselile marginalne skupine in »socialni

so prostor upomenili, mu podarili nov pomen. skvoterji« (Nabergoj 2013: 32). Občasni izgre-

Pri tem ni šlo le za vizualne učinke njihovih di so se v določenem obdobju stopnjevali, kar

grafitov in poslikav, temveč predvsem za pov- je Metelkovi prinašalo slabo podobo v javno-

sem praktično prisotnost v prostoru in upravlja- sti. Obljuden odprt kompleks je privabil druge

nje z materialno kulturo. Njihovo delovanje je vrste dejavnosti, socialne skvoterje in razrasel se

bilo ob zasedbi primer pravega uporništva in ne je kriminal (Nabergoj 2013: 32). le simbolična praksa »junaške« subkulture (Mu-

ggleton in Weinzierl 2003: 8). Na Metelkovi so Ko se je pred leti zrušila Šola in ko je padel

s kolektivom Mizzart prvi pografitirali notranje ukaz, da vsi, ki so bili tam, dobijo prostor v

zidove v novem skvotu in tako vzpostavili svoj Pešakih, kjer smo sedaj, kjer pa je takrat de-

teritorij – klub Channel Zero. loval verjetno največji »coffee shop« v sred-

Samo Ljubešić je v intervjuju z Nevenom nji Evropi in je bil sploh džumbus in juhu-

Kordo Andrićem leta 2007 opisal, kako je ko- hu. V stavbo so hodile punčke po drogo, ki

lektiv sodeloval pri zasedbi Metelkove. Že 11. jo je preprodajala mafija v najbolj enostavni

septembra 1993 dopoldne, torej skoraj takoj obliki. Bilo je slabo. Sam sem že dvignil

po zasedbi, sta s Kurijem prišla v prostor, ki se roke in si rekel, da bom odnehal. Potem

jima je zdel primeren za Strip Core, »vendar ga je mesto najelo neko službo, da bi »ekipo«

je zasedala Sabina Potočki z neko plesno sceno, vrgla ven, in čez kakega pol leta so stvari

bile so preproge po tleh ipd.« (Ljubešić v Korda postale znosne, danes pa tečejo normalno

2008: 31). (Terrah v Mehle 2005).

Zabezecala sva prostor med Gala Halo in Konec novembra 1993 so v Dnevniku zapisali:

Channel Zerom, današnji Channelov bac-

kstage. Odpeljala sva se po mojo opremo, Od cele velikanske skupine umetni-

priključil sem kitaro in začel igrati, Kuri kov in ustanov, ki so ustanovile Mrežo

79

za Metelkovo, so danes tam le še Strip- (Bibič 2013: 181). Odklop vode in elektrike med

-Corovci, Eisenkreutzerji, nekaj društev letoma 1993 in 1997 je povzročal »okvirne/gene-

v Sociostavbi in ekipa iz Gala dvorane. rativne pogoje osipa dejavnosti in dejavnih akter-

Metelkova je postala še en spomenik profi- jev« ter porast vandalizma (Bibič 2003: 67). liranosti ljubljanske scene – ostali so samo Neprekinjen raznovrsten program v živo

tisti, ki zares estetsko in moralno sodijo v so v tem najtežavnejšem obdobju blokade Me-

takšno okolje … (Ćosić 1993). telkove izmenično zagotavljali akterji posame-

znih stavb. V stavbi Pešci so bili akterji klubov

Božo Rakočević je bil eden redkih (skupaj jih je Gala Hala, Channel Zero in Mizzart. V stavbi

bilo približno sedem), ki so vztrajali in »omogo- Lovci so bili akterji gejevske, lezbične in fe-

čili, da je Metelkova s pomladjo znova zaživela in ministične scene ter YHD. V stavbi Hlev, kjer

začela postopoma spodbijati marginalni status« je Galerija Alkatraz, in na Trgu brez zgodo-

(Babić 2013: 13, 14; Rakočević 2021). vinskega spomina so potekale »javno-umetno-

stne, simbolno in tudi politično nabite likovne

S pomladno otoplitvijo so prišle tudi za- intervencije«. Nekdanji vojaški zapor (Odprti

konodajne spremembe o uresničevanju krog – Sestava) je kmalu po normalizaciji za-javnega interesa na področju kulture. Šte- dev leta 2003 postal izjemno uspešen mladin-

vilna novoustanovljena društva in zavodi so ski hotel (Bibič 2013: 181). spodbudili proces atomizacije na Metelko- Bibič je izpostavil raznovrsten program v

vi. S prehodom v zasebnost se je zmanjšala klubu Channel Zero, ki ga je oblikovala in izva-

transparentnost njenega javnega delovanja. jala ekipa Strip Core (ŠKD Forum), in v klubu

To je otežilo upravljanje Metelkove (Korda Gala Hala, ki jo je vodil Kolektiv Anarhistič-

2013: 118). no Pacifistične Akcije. Do leta 1999 sta se oba

kolektiva zamenjala in program se je zožil na

Prvo obdobje po zasedbi so zaznamovali konflik- koncerte in plesne zabave (Bibič 2013: 183).

ti in kaotično usklajevanje »prostorskega, kultur-

nega, umetniškega, socialnega, (sub)političnega ▼Slika 27: Notranjost kluba Channel Zero leta 1994. dogajanja na tem območju in v povezavi z njim« Foto: Arhiv Strip Core.





80

Z naraščanjem in rednim izvajanjem kul- Metelkovo kot avtonomno cono« (Babić 2013:

turno-umetniških in drugih programskih 235). Vsekakor pa skvotiranje v novejšem času

dejavnosti (1997–2001), kar je omogočila ni več samo način pridobitve prostorov, temveč

tudi kolikor toliko urejena preskrba pri- je preraslo v »dolgoročnejšo prostovoljno zave-

zorišč z vodo in elektriko, s postopnim zo, ki se kaže kot (ali skozi) način, tj. življenjski

funkcionalnim usposabljanjem prostorov slog« (Babić 2013: 13). ter s preoblikovanjem vizualne podobe Septembra 2023 je Metelkova dočaka-

(1996–2001) je Metelkova mesto postalo la tretje desetletje svojega obstoja kot celostna

predvsem v triletnem obdobju od vključno umetnina, sedež svetovno znanega mladinskega

leta 2000 do 2002 priljubljen, močno dru- hotela Celica in živahna točka urbanega živ-

žabno obljuden in lahko dostopen, še več ljenja prestolnice Slovenije. Metelkovci so ob

– tudi po ugotovitvah projekta »Prevencija praznovanju svoje častitljive obletnice pripravili

in varovanje« – celo varen javni kraj tako praznovanje, v katerem so pojasnili bistvo svoje-

za številne ustvarjalce in organizatorje ga obstoja in načrte za prihodnost. Spodnjo na-(producente) umetnosti in kulture kakor vedbo iz izjave A-Infoshopa razumem kot dro-

tudi za raznovrstne publike (Bibič 2003: bec kolektivnega pričevanja Metelkove mesta.

67, 68).

Trideset let mineva od zasedbe prostorov

Metelkova mesto je po Jasni Babić ustvarila nekdanje vojašnice na Metelkovi. Davne-

nove prostore in dinamiko za delovanje peščice ga septembra 1993 ni šlo zgolj za zaščito

prodornih ustanov brez nacionalne in mestne praznih stavb pred uničevalno samovoljo

institucionalne podpore: »To so bili KUD mestne oblasti, tudi ne samo za reševanje

France Prešeren, Galerija Škuc, K4, Gledališče prostorske stiske za množico kulturnih,

Glej, Galerija Equrna, študentski klub B51, umetniških in družbenih dejavnosti. Šlo

Plesni teater Ljubljana ...« (Babić 2013: 171). je tudi za zavrnitev vojne, militarizma in

nacionalizma, ki so ravno tedaj svoj uni-

Kompleks severnega dela nekdanje voja- čujoč obraz že dodobra pokazali na krva-

šnice danes zaobsega šest klubskih pro- vih bojiščih uničene Jugoslavije. Zasedena

storov in dva bara, tri galerije, snemalni Metelkova se je sčasoma razvila v Avto-

studio, infošop, odprto kuhinjo in števil- nomni kulturni center Metelkova mesto,

ne ateljeje, delavnice ter pisarne. Vendar v edinstven prostorski in socialni eksperi-

skvot niso samo prostori, temveč tudi ment, katerega pomen je že davno prerasel

ljudje, ki so v te prostore vpeti, tisti, ki jih mestne ali državne okvire in je danes do-

vzdržujejo in uporabljajo, njihovi medse- dobra uveljavljena in nepogrešljiva – v po-

bojni odnosi, principi delovanja ter načela nos premnogim doma in po svetu (A-In-

(Babić 2013: 13). foshop 2023).

Ob dvajsetletnici Metelkove je Jasna Babić V zvezi z načrti za prihodnost povzemam sta-

ugotovila, da Metelkova ni v celoti ohranila lišče Zadruge Urbana o uničujočem vplivu

svoje skvoterske narave. Zasedbenikov je bilo politike in kapitala, ki povzročata revščino in

preveč in med sabo so se preveč razlikovali, da bi odtujevanje. Zaradi tega so poenotili stališča. Poleg tega so se že od začetka

delili »na tiste, ki so podpirali takojšnjo legaliza- avtonomni prostori in srečevališča, kot je

cijo, in druge, ki so želeli vzpostaviti in ohraniti naša Metelkova, še toliko bolj pomembni,

81

saj nam omogočajo grajenje solidarnostnih sta izpolnjena tehnični in vsebinski vidik, lahko

mrež, skupnostne moči in kolektivne pre- celostna umetnina nastane kot idealna estetska

misleke o dogajanju okoli nas (Zadruga tvorba s posebnim poslanstvom (Kreft 1989: 58).

Urbana 2023).

Izraz celostna umetnina torej pridržujem za

Ugotovitve o posebni družbeni realnosti Me- projekte, ki v povezavi umetniških zvrsti v

telkove mesta dobro ponazarjajo Lefebvrovo Umetnost merijo na univerzalnost umetni-

iztočnico, da vsaka posamezna družba, oprede- škega dela, na njegov poseben in vzvišen sta-

ljena s produkcijskim načinom, ki ga zajema, tus in pomen za človeka, človeštvo in druž-

»proizvede svoj lasten prostor« (Lefebvre 2013: bene spremembe (Kreft 1989: 55). 52). Z značilnim prepletom družbenih praks je

skupnost Metelkove ustvarila kompleksen mo- Navedena opredelitev je nekoliko arhaič-

numentalen prostor. na, vendar se lahko ustrezno poveže s celostno

umetnino Metelkova. KUD Mreža je na svoji

3.2.1.2 Metelkova v perspektivah zgodovine spletni strani pod naslovom Gesamtkunstwerk

umetnosti kot »celostna umetnina« Metelkova podala spodnjo predstavitev.

Nikoli ne moreš vedeti.

V Gesamtkunstwerk Metelkova se osredo-

Kurt Schwitters, 194865 točamo na umetniške posege v javni prostor

znotraj Metelkove in v njeni bližnji okolici.

Pojmi »celostna umetnina«, »Gesamtkunstwerk«, Več kot 200 javnih likovnih intervencij tvori

»univerzalno umetniško delo« in »totalno ume- »Celostno umetnino Metelkova«, ki nastaja

tniško delo« so precej starejši od Metelkove. Izraz od leta 2004. Vizualna podoba Metelkova

Gesamtkunstwerk je leta 184966 uporabil sklada- mesta se razvija po načelu »work-in-pro-

telj Richard Wagner, kot opisuje Lev Kreft, gress«. Namenoma nikoli dokončna zuna-

nja podoba Metelkova mesta nudi rednim

kot oznako za take vrste umetniško delo, ki uporabnicam/-kom in obiskovalkam/-cem

z združevanjem presega razpad umetnosti v Sloveniji še nikoli videno javno umetnost,

na zvrsti, ustrezajoče posamičnim čutom, in ki ni tržno naravnana ali urbano načrtovana,

hkrati opravlja univerzalno poslanstvo v ra- ampak nastaja iz ustvarjalnih pobud umetni-

zvoju človeštva (Kreft 1989: 55). ške in rokodelske skupnosti Metelkove.

Kreft razlaga, da bi lahko s tehničnega vidi- »Metelkovski slog« zaznamuje likovna reci-

ka »vsako umetniško delo, ki uporablja različne klaža, ki goji zavest, da umetniški posegi v

umetniške zvrsti, razglasili za celostno umetnino«, prostor niso omejeni le na polje likovnega,

vendar to ne more dejansko veljati kot pravilo, ker ampak upoštevajo širše družbeno okolje.

je treba upoštevati tudi vsebinski vidik. Samo če Na pročeljih stavb in trgih je prisotna jav-

na umetnost, kar deloma Metelkovo mesto

65 Napis na nagrobniku Kurta Schwitersa, v izvirniku: ohranja pred uničujočimi silami kapitala

Man kann ja nie wissen in umirja procese gentrifikacije. Posebnost .

66 Kronološko gledano je leta 1827 izraz prvi uporabil Karl Celostne umetnine Metelkova je tudi njena

Friedrich Eusebius Trahndorff v svojem eseju Esteti- funkcionalna uporaba, saj se pogosto posa-

ka ali nauk o svetovnem nazoru in umetnosti (v izvirniku: mične umetniške intervencije združujejo z Ästhetik oder Lehre von Weltanschauung und Kunst ) (Neu- mizami, klopmi, ozelenitvami, senčniki in mann 1956: 191).

82

tvorijo »otoke«, ki pritegnejo obiskovalce, da analizirala z vidika razmerij med umetnostjo in

se na lokaciji zadržujejo in počutijo prijetno. javnim ali zasebnim prostorom v odnosu do oblasti,

Metelkova kot javni prostor z integracijo razlike med zaprtim in odprtim prostorom, vpra-

umetniških del ni zgolj »paša za oči«, am- šanja javnega in zasebnega ter odnosa do države in

pak hkrati sugerira zgodbo o »odprtosti«, kulture. Pri pojasnjevanju pomena javnega prosto-

»dostopnosti«, »participaciji«, »vključevanju« ra v sedanjosti se je sklicevala na Rosalyn Deut-

in »udeležbi skupnosti« (Gesamtkunstwerk sche, ki je problem javnega prostora in umetnosti

Metelkova 2023). poskušala ponazoriti s tem, da je »pomen javnega

nenehno pogojen in oblikovan na podlagi bojev«

Predstavitev je podkrepljena s prispevkoma av- (Deutsche v Pristovšek 2015: 22). Pri pojasnje-

toric Saše Nabergoj – Celostna umetnina Me- vanju pomena javnega prostora v sedanjosti se je

telkova mesto in njeni mojstri (2014) ter Jovite sklicevala predvsem na delo Santiaga Lópeza Pe-

Pristovšek – Urbani likovni projekti skozi teore- tita Javni prostori ali prostori anonimnosti: mesto in

tično optiko sprememb prostora (2015). anonimnost (v izvirniku: Public Space or Spaces of

Saša Nabergoj je prispevala zgodovinski Anonymity. The City and Anonymity, 2015), bese-pregled nastanka celostne umetnine s poudar- dilo Marine Gržinić O repolitizaciji umetnosti sko-kom, da »jo je treba vedno razumeti v njeni ce- zi kontaminacijo iz leta 2005 in zapis predavanja lovitosti in funkcionalnosti«, saj so njeni deli Michela Foucaulta O drugih prostorih iz leta 1967. premišljeno umeščeni v javni prostor in »v tesni Bratko Bibič je v kanonskem delu Hrup z medsebojni prepletenosti« (Nabergoj 2014: 80). Metelkove (2003) pri obravnavanju vprašanj o Vezani so na specifičen fizični in simbolni pros- vlogi javne umetnosti v urbani politiki in pri

tor nekdanjega skvota, kjer se »tradicija prepleta oblikovanju »nepremičninske estetike« podal

s sodobnostjo, umetnost z rokodelstvom« (2014: strokovno presojo direktorice Moderne gale-

80). Po Saši Nabergoj je ključno tudi razume- rije Zdenke Badovinac iz leta 2001, da so v

vanje celostne podobe Metelkove kot »work-in- Ljubljani vsa javna umetniška dela naročena

-progress« oziroma dela v nastajanju. Ta princip in ni nobenega primera svobodne kreativne

je v popolnem nasprotju z veljavno opredelitvijo pobude (Bibič 2003: 154). Metelkovo je v

ohranjanja kulturne dediščine, ki si prizadeva tem okviru z besedami Draga Kosa opisal kot

za preprečevanje sprememb oziroma ustvarjal- »(organiziran) poskus fizične umestitve dru-

nih posegov vanjo.67 S fizično ohranitvijo po- gačne socialne in kulturniške prakse v urbano

sameznih delov bi bila izničena kolektivnost strukturo«, kot projekt urbanega vzporednega

kot ključna značilnost celostne umetnine. Prav prostora s pogoji za delovanje alternativnih

tako bi izgubila pomen naključnost nastajanja kulturniških in družbenih praks v neodvi-

in »močan konceptualni pečat alternativnih snosti od uradnih »institucionalnih vzorcev praks«. Ob tem sta bistvenega pomena ustrezna družbenega delovanja« (Kos 1999: 26). Pri

dokumentacija del ter fleksibilna in odprta in- odpiranju vprašanj »nove javne umetnosti«

terpretacija (Nabergoj 2013: 40). pri razmerjih z urbanizmom in kulturnopo-

Jovita Pristovšek se je osredotočila na poso- litičnimi strategijami v Ljubljani je izpostavil

dobitev koncepta prostora. Mesto Metelkova je dve dopolnjujoči se podobi tega procesa, ki ju

predstavljajo estetski učinki javne umetnosti

67 Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) v 46. toč- in iz tega izhajajoča podoba »dobro upravlja-

ki 3. člena »vzdrževanje« opisuje kot »dela, ki omogočajo nega mesta« (Bibič 2003: 155).

fizično zavarovanje dediščine pred delovanjem destruk- Bibič je med prvimi primerjal Metelko- tivnih sil ali vzdrževanje stanja z določeno uporabo. Na- vo (oziroma »arhitekturno instalacijo« pri men vzdrževanja je ohranitev dediščine« (ZVKD-1).

83

obnovi stavbe Hlev) s prostorskimi instalacija- Upoštevajoč strokovno opredelitev po Kreftu in

mi Merzbau dadaista Kurta Schwitersa (Bibič dejansko stanje na Metelkovi skupaj s prizna-

2003: 156). Merzbau je bila prostorska skulptu- njem mednarodne in domače umetniške skup-

ra, ki jo je Schwiters gradil več let z različnimi nosti ter izkazano zvestobo podpornikov, je pred

materiali in po sproti spreminjajočem se načrtu. celostno umetnino Metelkova še dolga življenj-

Metelkova se kot artefakt od Merzbaua bistveno ska doba.

razlikuje po tem, da je funkcionalen skupnostni

prostor in ne abstraktna skulptura brez namena 3.2.2 Grafiti kot vizualni simboli ter da je kolektivno delo in ne individualen de- teritorialnih reprezentacij v skvotih



lovni postopek (2003: 156). Delujejo kot varuhi prostorov, Ključna umetniška postopka na Metelko-posameznikov, celotne kulture ali načina vi sta »Do-It-Yourself (naredi sam) in Do-It-razmišljanja. So tisto, kar se skriva -With-Others (naredi z drugimi)« (Nabergoj v človeku, ko sname masko, ko se prepusti 2013: 39; Mirović 2023; Serec 2019; Drčar užitku neznanega, ko eksperimentira 2020; Babić 2019; Terrah 2021). Sandi Abram z zavestjo in se prepusti njenemu toku. je sinergično povezovanje na Metelkovi, zlasti odlično sodelovanje s cehom Axt und Kelle, opi-Božidar Zrinski (2004: 50). sal kot kolektivistični princip nenehnega »nare-

dimo-si-sami (do-it-ourselves)« kot nadgradnjo

v okoliščinah kapitalističnega poblagovljenja in-

dividualističnega principa »naredi-si-sam (do-i-

t-yourself)« (Abram 2013: 104).





▲Slika 28: Detajl celostne umetnine Metelkova, es-

tetika in uporabnost. Vhod v Klub Gromka. Ljubljana,

11. 2. 2023. Foto: Helena Konda.

84

Po Lefebvrovi teoriji trojnosti produkcije pros- Pri dojemanju prostora ima njegova vizual-

tora deluje družbeni prostor z družbenimi deja- na podoba velik in poseben pomen. Pografiti-

nji individualnih in kolektivnih subjektov, ki jih rano obzidje in pročelja stavb so običajno prvo

vključuje, kot analitik družbe (Lefebvre 2013: sporočilo, ki ga skvot poda obiskovalcu. Javnost

55). Razmerja moči, ki jih prepletajo predstave lahko že od daleč zazna, da gre za samoniklo

družbenih razmerij produkcije in reprodukcije, in ustvarjalno okolje. Gre za prostorsko razse-

»se odvijajo v prostoru in prostor vsebuje nji- žnost, ki jo »ljudje obravnavajo […] kot napol-

hove predstave v stavbah, spomenikih in ume- njeno z emocionalno vsebino, mitološkimi po-

tninah« (Lefebvre 2013: 54). Organsko gledano meni, simbolizmom skupnosti in zgodovinsko

prostor neposredno izkazuje razmerja in druž- pomembnostjo« (Shields v Vranješ 2002: 53).

beno organiziranost, ki ga opredeljujejo, z raz- S svojim prepoznavnim zunanjim videzom

merji med skupinami, njihovimi pripadniki in skvot takoj sproža potlačena čustva, ki so vgra-

povezanostjo z naravo (2013: 269, 270). jena »v ogrodje intuicij, percepcij in nagnjenj«,

V absolutnem prostoru pri vsakdanjih pra- veliko bolj kot racionalizem (Shields v Vranješ

ksah zaradi posrednosti in neposrednosti po- 2002: 53). To je bistvo razlage doživljanja ozi-

menov nastajajo ideološke utvare. V zvezi s roma uprostorjanja skvota, vendar je povezano

simboli Lefebvre izpostavlja, »da so nekateri, tudi z njegovo kulturno reprodukcijo oziroma

če ne kar vsi simboli, preden so postali sim- z upomenjanjem. Sproža jo spoznavanje dejav-

boli, najprej obstajali materialno in konkre- nosti skvota skozi razumevanje, kako je nastala

tno« (2013: 274). Namerno razdrtje kodifikacij takšna zunanja podoba (grafiti, murali, skulp-

prostora sproži ustvarjanje nešteto novih po- ture) in kaj sporoča (družbeno angažirana sli-

menov (2013: 274, 272). kovna in napisna sporočila). Vse to omogoča

seznanjanje, razumevanje in širjenje vedenja o

Onkraj uveljavljenih simbolik in ustaljenih skvoterski skupnosti, s tem pa tudi njeno upo-

pomenov se širi sakralizirajoča moč, ki ni ne menjanje, h kateremu skozi lastne teritorialne

moč države, ne moč Cerkve, ne moč ume- reprezentacije pripomorejo vsi uporabniki, tudi

tnika ali teološkega božanstva, temveč moč tisti, katerih primarna dejavnost ni povezana z

naravnosti, drzno enačene z božjo transcen- vizualno umetnostjo. denco (2013: 272). Skvoterske skupnosti so pogosto heterogene

in izpostavljene konfliktom. Notranje prostor-

Lefebvrov pogled na kompleksnost monumen- ske prakse izkazujejo številne interakcije med

talnega prostora v objektiviranem ali miselnem posamezniki in skupinami. Teritorialno vedenje

prostoru (2013: 265) apliciram na ožje področje, je tako skupek interakcij med ljudmi, ki sobivajo

ki ustreza pričujoči raziskavi, to so grafiti in nji- in soustvarjajo več let ali celo desetletij. Grafiti

hova moč pri upomenjanju prostora v skvotih. in podobne intervencije v notranjosti skvotov

Skvoti in grafiti imajo veliko skupnega, saj odslikavajo identiteto in ideološko usmeritev

predstavljajo neposredno družbeno angažira- posameznih prostorov, medtem ko pri stikih z

nost in hkrati obrobni družbeni položaj. Njiho- zunanjim svetom nastopajo enotno. To ne po-

vo povezanost lahko razložimo s tem, da so gra- meni, da se stališča njihovih uporabnikov uskla-

fiti medij predvsem tistih predstavnikov družbe, dijo, ampak da ti čutijo pripadnost svoji skup-

ki nimajo dostopa do ustaljenih načinov izraža- nosti in jo branijo. nja svojih stališč in interesov v javnem prostoru Grafitarska in druga vizualna podoba skvo-

(Velikonja 2008: 32). ta ni zaščitena pred zobom časa in drugim

uničenjem, dokumentiranje pa je večinoma

85

nesistematično in razpršeno. Zaradi pogostega estetike ulične umetnosti in njene komerciali-

enačenja grafitov z vandalizmom je velikokrat zacije. Tako je bil star vojaški zapor sredi Me-

spregledan njihov velik materialni in abstraktni telkove spremenjen v Hostel Celica. Zaradi

dosežek pri preobrazbi zasedenega kompleksa. edinstvene in nenavadne zasnove, pa tudi ume-

Marta Gregorčič je ob analizi povezave med ščenosti v spoštovanja vreden skvot ga je Lonely

umetnostjo in aktivizmom poudarila, da »krea- Planet opisal kot »najbolj trendovski hostel št. 1

tivnost ni nekaj elitnega« in da je ne premorejo na svetu« (Hostelworld 2022). le umetnice ali umetniki. Predstavniki Metelkove so uspeh »svojega«

hostla večinoma pozdravili, saj se zavedajo, da

Če so umetniške prakse vpete v človeko- jim prepoznavnost prinaša ugodnosti in vsaj

vo življenje in boj, delovanje in ustvarja- nekoliko večjo zaščito pred oblastjo, ki občasno

nje, potem prehajajo bele zidove galerij, še vedno grozi z rušenjem, vendar to ne pomeni,

filmska platna in liste papirjev in puščajo da si želijo še več takšnih uspehov. V ta namen

(nepričakovane) drobne sledi na števil- so na svoji spletni strani objavili izjavo: »Gen-

nih področjih naših ustvarjanj (Gregorčič trifikatorji, odjebite!« 2006: 21).

Z ignorantskim hlastanjem po profitu, s

Nikolai Jeffs je pri razmišljanju o paradoksih povzpetništvom, parazitiranjem na sku-

politike, umetnosti in aktivizma izpostavil, da pnem na eni strani in z malomeščanskim

je ena od značilnosti sodobne, še posebej vi- potrošniškim konformizmom na drugi, se

zualne umetnosti, da potencialno prinaša velik brišejo vsaka kulturna in produkcijska ra-

dobiček. Sodobni umetniki so »velikokrat del znolikost in s tem tudi vsi avtonomni pro-

lumpenproletariata«, saj je njihovo delo »nes- stori, ki ne ustrezajo vaši puščavi normal-

talno, plačilo neredno in ugled simbolnega ka- nosti. Zato si za konec še enkrat preberite

pitala dvomljiv« ( Jeffs 2006: 94). Toda nenaden naslov! (Metelkova mesto 2022). uspeh lahko umetniku, ki dolga leta ustvarja v

revščini, prinese nesluteno bogastvo. Zdi se, da Spomnimo se, da je grafitarsko delovanje ko-

precej grafitarjev in uličnih umetnikov upošte- lektivov Mizzart in Strip Core na Metelkovi

va to logiko, zato svoja dela redno dokumentira- potekalo od začetka zasedbe. Njihove družbene

jo in objavljajo na družbenih omrežjih. Zavedajo prakse, skupaj s teritorialnim načinom grafi-

se, da jim splet omogoča večjo prepoznavnost in tiranja, so bistveno pripomogle k temu, da se

potencialno monetizacijo njihovega dela. Prav zgodovina Metelkove v ključnih trenutkih ni

tako ima korist od tega skvot, saj se z bogatejšo obrnila drugače. V primerjavi s sedanjo kulturo

vizualno podobo povečuje njegov simbolni in upora na Metelkovi, ki je predvsem simbolič-

subkulturni kapital. na, so imeli likovniki v času zasedbe veliko bolj

Metelkova mesto je dober primer vloge materialno vlogo in način delovanja. Med prvo ulične umetnosti pri prilastitvi in označeva- zimo po zasedbi so prostor dejansko branili s

nju javnega prostora. Uporabniki in občasni svojimi telesi in ga napolnjevali s svojimi druž-

obiskovalci skvota so grafite in druge tehnike benimi praksami, zlasti z organiziranjem klub-

uporabili za simbolno in estetsko preobrazbo skega druženja. Brez njihovega predanega de-

zapuščene vojašnice v priznano urbano središ- lovanja Metelkova ne bi obstala kot neodvisen

če. Metelkova je postala najuspešnejši evropski prostor alternativne kulture, ker bi jo mestna

urbani skvot in ena najbolj znanih znamenitosti oblast preprosto porušila. Ljubljane. To je sprožilo tudi proces prisvajanja

86

Kulture upora v 20. in 21. stoletju se na Me- pravic do življenjskega prostora neodzivnost

telkovi razlikujejo predvsem v razmerju med ljudi, ki jih te pravice najbolj zadevajo, saj ur-

obsegom simboličnega in materialnega delova- banizem ustvarja prostor po meri politike in

nja. Nabor dejavnosti in fizična podoba sta se s ne umetnosti ali tehnološke učinkovitosti (Le-

časom spreminjala, bistvena pa je neprekinjena febvre 1996: 182, 181). Delovanje Metelkove

kontinuiteta, povezanost in sodelovanje akter- mesta je po tej razlagi primer neposrednega

jev, ki kljub pogostim medsebojnim trenjem uveljavljanja »pravice do mesta«, pri katerem

navzven delujejo kot trdno povezana družina. so družbene prakse kolektivov Mizzart in Strip

Lefebvre je v delu Pravica do mesta (1996) Core konkreten primer prepletanja uporništva

ugotovil, da je največji problem pri udejanjanju in umetnosti.



87

dnost,

ijo v priho

oti, ki vod

atera od p li prej,

ila trasir evetdeset ozavestneje k ana marsik ot kdajko ih.

V osemdesetih je b odili sam reba bati d oteh bomo lahko h eseta, se ni t 146) D. Š. (1992:

in po teh p a sabo takšna osemd

emu, ki ima z

kajti tist



Spominsko obeležje na AKC Metelkova z navedbo

datuma in vodilne skupine ob zasedbi: 10. IX. 1993,

Mreža za Metelkovo. Ljubljana, 27. 2. 2024.

Foto: Helena Konda.

88





4 ZGODOVINSKO OZADJE

NASTANKA IN DELOVANJA

KOLEKTIVOV MIZZART

IN STRIP CORE



Konec osemdesetih let 20. stoletja so se v Evropi tudi v primerih, ko na mestih odločevalcev

dogajale velike politične spremembe. Kulturna sedijo predstavniki, ki so zrasli iz umetni-

gibanja so skušala premagati prevlado zastare- ško-kulturnih vrenj osemdesetih let (Ve-

lih družbenih vzorcev in ustanov. V Sloveniji so var 2012: 41). alternativna kulturna gibanja pomembno pre-

oblikovala civilno družbo in politično delovanje. Kulturno ozadje, ki je najznačilneje vplivalo na

Ljubljano je v začetku osemdesetih let pretresel oba kolektiva, so bili pankovski grafiti, glasbena

punk. Ulice so bile popisane z grafiti, pojavlja- zbirališča in fanzini. li so se novi mediji, zlasti video, in večmedijski

projekti.

To je bilo obdobje, ko so bili člani obeh ko- 4.1 Punk in hardcore lektivov še mladostniki. Pridobitve pankovskega na Slovenskem gibanja v smislu ustvarjanja, preživljanja proste-



ga časa in institucionalnih sprememb so imele Kdo riše kljukaste križe? velik vpliv na njihov način razmišljanja in de-lovanja. Hardkor se je dejansko razvil na podla-Zlatko Šetinc, 198168 gi raznovrstnih izkušenj pankovske subkulture,

hkrati pa je ustvaril svojo prepoznavno smer. Te- V Sloveniji se je pankovsko gibanje začelo že

oretizacija kulturnega življenja je bila posebnost, leta 1977 s koncertom skupine Pankrti na Gim-

ki je iz provincialne slovenske prestolnice nare- naziji Moste v Ljubljani. Punk je »s svojo rado-

dila kulturno metropolo. Začetek hardkora na živostjo, z nezavrto energijo in novo vrsto upor-

Slovenskem je spremljal in sooblikoval »prelom ništva« vnašal doslej neznano vrsto sproščenosti

kulturne paradigme, ki je je bila deležna skoraj na politični in psihološki ravni (Hribar 2002: 6).

vsa urbana Evropa« (Vevar 2012: 41). Vplival je na produktivnost in strategije urba-

ne kulture, med drugim na množično pisanje

Prav različne kreativnosti tega časa so Lju- grafitov, kakršno je bilo v Sloveniji pred tem

bljano prvič in najmočneje vpisale na kul- mojstrsko izpeljano že v času odporniških akcij

turni zemljevid sveta. Tega se nobena od

ni zavedla, nič drugače se do omenjene- kaste križe«, objavljenem v Nedeljskem dnevniku, 22. 11. 1981, javno vzpodbujal moralno paniko in pregan- ljubljanskih mestnih oblasti niti do danes 68 Zlatko Šetinc je v članku z naslovom »Kdo riše klju-

ga fenomena ne obnašajo državne oblasti, janje pankovskega gibanja. (Žerdin 2002: 39).

89

Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno. V nadaljevanju predstavljam delitev na valove,

Ljubljana je s punkom »postala mesto, urbano ki povezuje trditve več avtorjev in podaja osnov-

središče odpora« (Gržinić 2002: 67). ne lastnosti posameznih glasbenih skupin.

Prvi val (1977–1981) se je začel s koncertom

Skozi pankovsko in alternativno kulturo se Pankrtov na Gimnaziji Moste leta 1977, dve leti

je oblikovala mlada generacija, ki je od kon- po nastanku skupine Sex Pistols v Londonu.

ca sedemdesetih let politična prepričanja, da Nadaljevale so ga ljubljanske skupine Grupa 92,

živi v najboljšem sistemu, sprejemala z neje- Berlinski zid, Lublanski psi, Buldogi, ormoške

vero. Moderno doživljanje sebe in drugih je Gnile duše, idrijske Kuzle in Šund ter metliški

posameznikom uspelo artikulirati skozi ne- Industbag. Dobro sodelovanje je bilo tudi s hr-

konvencionalno alternativno dejavnost, sko- vaškimi skupinami Paraf, Termiti in Kaos. Glas-

zi avtonomno delovanje v okviru državnih beniki so bili zelo mladi, nekateri še najstniki

institucij z razvijanjem nekakšnega alterna- in tudi osnovnošolci (Buldog). Nekatera bese-

tivnega podsistema, ki je uhajal ideološkemu dila so poleg družbene kritike vsebovala osebne

vplivu vladajočega sistema, s čimer je zado- izpovedi, glasba pa je zvenela enotno kričeče,

voljeval potrebe modernega pripadnika pun- podobno angleškim vzornikom. Prevladujoča

k-rockovske subkulture (Rendla 2018: 143). vsebina pesmi je bila kritika zlorab moči druž-

beno-političnega sistema, zavračanje potro-

S punkom se je uveljavila domača rokovska šništva in zlaganosti ter opisovanje brutalnosti glasba (Muršič 1994: 14) in začelo raziskova- resničnega življenja. Prvič je bilo naslovljeno

nje »sodobne urbane kulture, umetnosti in njene tudi priseljenstvo, z besedami Igorja Vidmarja

radikalne postmodernistične paradigme« (Grži- »čefurska« tematika (Kuzle 2020). Za prvi val so

nić 2002: 67). Za razliko od drugih kulturnih bila značilna besedila v slovenskem jeziku, ki so

praks, ki so k nam prihajale z velikim zamikom, dosegala tudi raven kakovostne poezije.69 Kot je »je bil punk ena od prvih ‚modnih‘ praks, ki se povedal Borut Mehle: je na Slovenskem prijela malodane hkrati s po-

javom v epicentru« (Muršič 1995: 63). Panko- Super je bilo odraščati, ko so ti domači bendi

vske glasbenike, ki so bili najprepoznavnejši del pomenili več ali enako kot zvezdniki iz tuji-

tega gibanja, lahko razdelimo v tri (Tomc 1989: ne. Ker so v tebi razumljivem jeziku govorili

130) oziroma štiri (Žerdin 2002: 48) valove ali stvari, s katerimi si se identificiral. Kuzle so

generacije. bend iz časa ali bolje rečeno trenutka, ko je

slovenščina zvenela enakovredno angleščini

Pri nas se je pank pojavil l. 1977, torej leto in srbohrvaščini, pri čemer ni bila popače-

dni za Pištolami, s Pankrti. Kmalu za njimi so na, hkrati so pa Kuzle premogle še hitoidno

prišli še številni drugi bendi – Grupa 92, Bul- spevnost (Mehle v Kuzle 2020). dogi, Berlinski zid; malo pozneje pa še Kuzle,

Šund, Industbag in Lublanski psi. Drugo ge-

neracijo panka, ki je bila stilsko bolj hetero-

ma, Čao pičke, Via ofenziva, Orkester Titanic, 69 Leta 2021 je založba Hiša imen izdala antologijo sloven- ske pankovske poezije z naslovom gena, so predstavljali 0!Kult, Otroci socializ-

Niet, Borghesia Zamenite mi glavo. Že in ne nazadnje Laibach . Tretjo

prej, leta 1986, je založba Obzorja izdala zbirko pesmi

core – na primer benem albumu skupine Otroci socializma, leta 2018 pa UBR, Tožibabe in Polska je Založba Bogataj izdala pesniško zbirko Dareta Kauri- in zadnjo generacijo panka predstavlja hard Braneta Bitenca Kri, naslovljeno po istoimenskem glas-

malca (Tomc 1989: 130). ča iz skupine Kuzle z naslovom Z besedami in prsti.

90

Drugi val (1980–1987) je bil slogovno bolj he- križi in nacistična ikonografija so bili že konec

terogen. Sem spadajo Otroci socializma in sku- sedemdesetih let prepoznaven del simbolike

pine, ki jih bolj opredeljuje izraz alternativa kot upiranja angleških pankerjev.73 Trend je bil kra-punk: Čao pičke, Borghesia in Laibach. Tedaj so tek čas prisoten tudi na Slovenskem, čemur sta

delovali že tudi Niet, ki pa vsebinsko spadajo v sledila nacipunk afera in pojav moralne panike.

tretji val punka in tudi v hardcore. Medtem ko Vzporedno se je v Jugoslaviji na podlagi

skupinam prvega vala v svojem času ni uspelo vplivov z zahoda razvil »novi val« kot lokalni

izdati plošče,70 z izjemo Pankrtov,71 je več skupin glasbeni in kulturni fenomen.74 Predstavljal je iz tega časovnega obdobja postalo prepoznaven avtentično glasbeno sceno, za katero sta bila

del glasbene industrije. Pankovsko glasbo manj- značilna petje v lokalnih jezikih in ukvarjanje

ših glasbenih skupin je izdajala predvsem založ- z lokalnimi temami. V Sloveniji so novi val po

ba Škuc ropot v obliki kompilacij. nekaterih raziskavah predstavljale skupine Lač-

V drugem valu so v ospredje spet prišli vplivi ni Franc, Čao pičke, Otroci socializma in Vide-

iz tujine. Na priljubljenih festivalih Novi rock so osex. Jugoslovanski novi val naj bi predstavljale

skupaj nastopale skupine zelo različnih glasbe- skupine Riblja čorba, EKV (Ekatarina Velika),

nih zvrsti. Skupine so pesmi še vedno pisale in Idoli, Šarlo akrobata, Azra, Đavoli, Električni

pele v svojem jeziku, torej slovenščini, manjši del orgazam, Film, Haustor in Zabranjeno pušenje.

pa je uporabljal druge jezike. Zlasti Laibach je Pri opredeljevanju zvrsti prihaja do različnih

deloval mednarodno, pel tudi v drugih jezikih in dojemanj in razlag, saj so nekatere skupine do-

uporabljal princip »retroavantgarde« (Laibach bile to oznako, čeprav so se same opredeljevale

2023).72 Laibach je šokiral z nacistično ikono- drugače, v primeru Riblje čorbe kot »klasični

grafijo, ki jo je obravnaval »kot tabu temo, ki jo rock-n-roll«, Idoli in Električni orgazam pa

je treba ozavestiti in s tem tudi povezati s to- so se nekoliko nagibali k rockabillyju (Ajduk

talitarističnimi impulzi v socialistični in kapita- 2018: 15, 16). listični družbi« (NSK Laibach 2015). Kljukasti Tretji val (1983–2000) se je začel že v

času drugega vala, vendar je imel drugo iz-

70 Založba kaset in plošč Radia in Televizije Ljubljana je hodišče. Uporniki Brez Razloga (UBR), Pol-

leta 1981 izdala veliko studijsko ploščo Novi punk Val ska malca, Epidemija, III. Kategorija, Quod

s pankovskimi in novovalovskimi pesmimi, nastalimi Masacre, Tožibabe, 2227 in z njimi povezane

v Sloveniji in na Hrvaškem med letoma 1978 in 1980. skupine so prenehale s populariziranimi rit-

val 1981). mi svojih predhodnikov in sodobnikov ter se Pesmi za kompilacijo je izbral Igor Vidmar (Novi punk



71 Skupina Pankrti je prva izdala dve plošči »singlici« – leta navezale na vzornike iz Amerike. Besedila so 1978 Lepi in prazni pri založbi ŠKUC in leta 1981 dvoj- bila sprva predvsem slovenska. Pri vsebini ni no malo ploščo Namesto tebe . Leta 1980 je izšel prvi al- več prevladovala kritika političnega sistema,

bum Dolgcajt. Pri RTV so izdali tudi svoje prve albume.

Prvi album Namesto tebe je izšel leta 1981, nato pa leta »družila jih je predvsem ideja, da bodo nekaj



72 Laibach je začel delovati leta 1980 kot umetniški in glas-1982 Državni ljubimci, ki so istega leta prejeli nagrado pozitivnega naredili in se ob tem še dobro za najboljši album v Jugoslaviji. zabavali« (Ozmec 2003). Tožibabe so »imele beni kolektiv, leta 1983 so izumili in opredelili zgodo- 73 Nacistične podobe, ki so bile del zgodnjega punka, so vinski izraz »retro-avantgarda«. Laibachova militaristič- bile po besedah številnih intervjuvancev (tudi Siouxsie na samostilizacija, propagandni manifesti in totalitarne in Banshees) simbol upiranja generaciji njihovih star- izjave so na začetku naleteli na oster odziv politične ob- šev, ki so poveličevali drugo svetovno vojno (Reddin- lasti. Leta 1984 je bil na pobudo Laibacha ustanovljen gton 2007: 28). širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK). V 21. sto- letju je Laibach mednarodno prepoznaven predvsem kot 74 »Novi val« je oznaka za izražanje novega sloga v filmu, glasbena skupina z edinstvenimi priredbami in interpre- filozofiji, literaturi in glasbi, ki se je pojavil konec tacijami svetovnih glasbenih uspešnic (Laibach 2023). sedemdesetih let 20. stoletja (Ajduk 2018: 5).

91

tudi osebnoizpovedne tekste, eni so bili ekolo- prepoznaven hitrejši tempo, ki je krepko presegal

ško usmerjeni, drugi vegetarijanci ...« (Alenka ustaljene hitrosti igranja prvih generacij (Žerdin

Marsenič – Marsa v Ozmec 2003).75 2002: 48). Glasba skupine 2227 je vključevala

mešanico jazza, punka in instrumentalne vir-

Pankerski podmladek, ki je ustanovil lju- tuoznosti ter je bila po kakovosti na ravni svojih

bljansko hard core sceno, je namreč leta svetovnih vzornikov.77 1983 ob pomoči FV založbe pripravil in

izvedel svoj prvi hard core dogodek v pro- Če je bil stari Disco Študent, v katerem je

storih bivšega Mladinskega centra Zgornja delovala zagnana ekipa FV-jevcev, vzletna

Šiška, ki je zdaj že zdavnaj zravnan z zemljo. rampa za pankerske bende druge in tretje

Tam so se – po simpoziju, ki se je spraše- generacije, so v šišenskem Domu svobode

val, kaj je prava alternativa – prvič predstavili na Vodnikovi ulici v orbito leteli bendi četrte

bendi, kot so Stres državnega aparata, Upor- generacije. Skupine UBR, SDA, GUZ, Od-

niki brez razloga in Odpadki civilizacije, ki padki civilizacije, 2227 in Tretja kategorija

so tvorili jedro poznejše hardkorovske sce- so v kleti in na večjem odru oddrveli svoje

ne. Publiko so jim na prvem koncertu med koncerte. Jasno je bilo, da se ti bendi ne bodo

drugim pomagali zagreti O‘Pizda, ki so se srečali z množično publiko. Njihove muzike

pozneje med množicami proslavili kot Niet se ni dalo požvižgavati na avtobusu (Žerdin

(Ozmec 2003).76 2002: 48).

Nekateri slovenski hardkorovci so zveneli še Razdelitev na tri oziroma štiri valove je le

precej pankovsko, vendar je bil po Žerdinu okvirna, saj so nekateri ustvarjalci ustvarjali v za hardcore v sklopu četrte generacije punka več obdobjih in zvrsteh. Brane Bitenc je bil v

Berlinskem zidu in Otrocih socializma, Alenka

75 Helen Reddington je v knjigi o glasbenicah iz obdobja Marsenič – Marsa je bila v Čao pičkah, nato pa

punka Izgubljene ženske rocka: glasbenice v obdobju punka je ustanovila Tožibabe, skupino s polno žensko



(v izvirniku: The Lost Women of Rock Music: Female Mu- zasedbo. Iz hard-core-punk-rock benda O‘Pi- sicians of the Punk Era ) pisala o ženskih pankerskih sku- zda je nastal Niet (Ozmec 2003). S širjenjem pinah v Združenem kraljestvu. V sedemdesetih letih 20. stoletja je pankovske nastope deklet in fantov prežemalo alternativnih družbenih gibanj se je vzpostavil veliko agresivnosti, s pretepanjem in pljuvanjem. Panke- tudi institucionalni okvir zanje, ki ga je omo- rice so s svojo prisotnostjo in besedili občinstvo osveš- gočil ozaveščeni del (zlasti mladinskega dela) čale o vlogi žensk v družbi. Scena pa je imela tudi tem- ne plati. Novinarji so jih podcenjevali, javnost je sprožila politike. moralno paniko zaradi njihovega drznega oblačenja in besedil o spolnosti. Vseprisotno je bilo tudi nasilje, ki so Pankovska moda in frizura sta se skomerci- ga pankerice doživljale na odru in drugje. Pogosto so bile zasmehovane, pretepene, spolno nadlegovane in posilje- alizirali, grafiti so postali nekaj vsakdanjega, ne. Tudi obiskovalke koncertov so bile pogosto odrinje- razprave o punku so se iz fanzinov preselile ne, nadlegovane in napadene. Ameriško gibanje »riot gr- v strokovne revije in na okrogle mize. Proces rrl« iz zgodnjih devetdesetih let se je prav tako spopadalo

z mizoginijo. Kathleen Hanna iz skupine Bikini Kill je

zaradi napadov na obiskovalke zahtevala, da so na na- 77 Skupina Bad Brains, ki ji pripisujejo uvedbo sloga hard

stopih moški izpraznili prostor za ženske v prvih vrstah. core punk leta 1976 v Ameriki, je izhajala iz bogate af-

Načelo »dekleta naprej« je ženskam prineslo več spošto- roameriške glasbene dediščine. Uvedla je interpretiranje

vanja in sprejetosti na nastopih ženskih skupin v devet- in pretvarjanje jazza in bluesa v punk s hitrim tempom,

desetih letih (Reddington 2007). instrumentalno spretnostjo in na videz neskladnim zvo-

76 Skupina Stres državnega aparata je nastopala z okraj- kom. Poudarek je bil na ritmu in glasnosti ter značilnem

šavo Stres D. A. (Sodnik 2013: 69), naslavljali pa so jo sunkovitem plesu in ne na melodiji (Maskell 2015: 32,

tudi kot SDA (Žerdin 2002: 48). 34, 40).

92

je bil podoben kot pri jazzu v petdesetih in 2020).78 Pri predstavljanju svojih vzornikov v rocku v šestdesetih letih (Repe 2002: 65). pričevanjih so hardkorovci izpostavljali vplive

iz Amerike, hkrati pa so prihajali vplivi tudi od

Igor Vidmar je izjavil, da so hardkorovci razva- drugod.

jeni otroci bogatašev, mi pa smo bili vsi iz dela-

vskih družin. Res je, da je bilo dosti hardkorov- Na sceni se je pojavila nova generacija. Ko

cev iz oficirskih družin. V Kosezah in Šentvidu so se je ob koncu leta 1981 v Ljubljani usta-

bili oficirski bloki in od tam so izhajali (Kotarac vil bend Discharge, je šus, ki je priletel z

2023). odra, pretresel marsikaterega obiskovalca.

Omejitve hitrosti igranja, ki so jih kljub vsej

Pri pogovorih z akterji sem opazila nekoliko anarhoidnosti upoštevali v prvih panker-

drugačen pogled na odnos med hardkorovsko skih generacijah, so z bendom Discharge

in pankovsko subkulturo, kot sem ga povzela padle. Mladi hard core bendi, ki so nažigali

iz znanstvenih, strokovnih in poljudnih zapi- po kleteh, so dvignili tempo igranja (Žerdin

sov. Glasbeni razvoj pankovskih in hardko- 2002: 48).79 rovskih glasbenih skupin so mi sogovorniki

predstavili brez punka, torej z osredotočenjem Naklonjenost zahtevnejšim ritmom se je začela

na stopnje razvoja hardcora, kot so jih videli »z ameriško ploščo This Is Boston Not L.A., ki je sami. nekako zašla med najstnike iz Šiške in spreme-

nila njihov glasbeni okus« (Ozmec 2003). Mladi

4.1.1 Stopnje razvoja hardcora hardkorovci so bili s starejšimi pankerskimi ko-

na Slovenskem legi zelo povezani, vendar so njihovo tradicijo

Moja praznina kritiziranja sistema radikalno presegli z oseb-

noizpovednimi besedili (Ozmec 2003). Leta

Tožibabe, 1984 1983 so hardkorovci v kleti četrtega študentske-

ga bloka v Rožni dolini s producentom Aldom

Hardcore je bil po mnenju akterjev nova in sa- Ivančičem iz skupine Borghesia posneli kaseto

mostojna smer v glasbi in kulturi. Mejnik za- Kaj je alternativa. četka hardkora na Slovenskem je prireditev Kaj

je alternativa?, ki sta jo organizirala ŠKUC-Fo- Nismo se prav marali s starimi panksi, zajebaval so

rum in Radio Študent, potekala pa je 4. in 5. nas, da je hardkor samo vpitje, da je tko brezveze

novembra 1983 v Mladinskem centru Zgornja (Kotarac 2023). Šiška. Rok Vevar jo je opisal kot spoj umetniške

in kulturne prakse ter teorije. Umetniški pro- Stari smo bili od 14 do 16 let. Z ekipo iz Rijeke

gram z glasbo in videom je dopolnil simpozij (Borghesia) smo dobro sodelovali. Scena je bila zelo

Vloga in območje razlike v materialistični teori- artistična. Delali smo plakate in ovitke (Kuhar ji, na katerem je sodeloval filozof Slavoj Žižek 2023).



ka na svoj razvoj hardkorovci svoje nekaj let Kljub potrditvi konstruktivnega vpliva pun- 78 Ali Žerdin je hardcore opisal kot četrto generacijo pun- ka, ki se je začela z glasbenimi skupinami iz Doma svo- (Vevar 2012: 41).

bode na Vodnikovi ulici v Šiški in nadaljevala v kleti

starejšo zvodenelo generacijo, ki je potrebova- Odpadki civilizacije, III. kategorija, GUZ in 2227 (Žer- din 2002: 48). la podmladek (Marsa v Ozmec 2003; Mirović starejše predhodnike pankerje opisujejo kot Kersnikove 4. Navedel je skupine U.B.R., Stres D.A.,

79 Skupina Discharge je bila ustanovljena leta 1977 v Sto-

ke-On-Trent v Veliki Britaniji.

93

Če je bil pankerski pogled na svet ob kon- Konec osemdesetih in v devetdesetih letih so

cu sedemdesetih let pogled neprizadetega na mariborskem koncu delovale skupine Youth

opazovalca, so bili teksti, ki so nastajali sredi Of Today, Corilla Ciscuits, Personal Choice in

osemdesetih, bolj osebni in bolj hermetični. LOS aka Roadkill. V Laškem je delovala sku-

Na veliko slavo niso računali. Kljub temu pina IN4S, v Ormožu Wasserdicht, v Velenju

pa je bend U.B.R. v hard core underground Wreck. Na goriško-ajdovski sceni so delova-

internacionali dosegel kultni status (Žerdin li Scuffy Dogs, Man in the Shadow (MITS),

2002: 48). Entreat, Low Punch, Straight Forward, Pizda

materna in Panic Overdose (Požegar v Rusjan

Zgodovinski pregled celotne slovenske hardko- 2014: 148–151). rovske scene orisujem s predstavitvijo ljubljan- Ob praznovanju dvajsetletnice hardkora v

skih in drugih hardkorovskih glasbenih skupin, Ljubljani, ki je potekala v Klubu Channel Zero

kot sem jo razbrala iz virov. Začetek povzemam leta 2003, so organizatorji našteli glasbene sku-

po Roku Siebererju – Kuriju, ki je igral v skupini pine, ki so bile podlaga za nastanek Hard Core

III. kategorija (Sieberer 2023).80 Dopolnjujem kolektiva in se ujemajo s temi, ki jih je naštel

ga z opisom ljubljanske scene iz gradiva orga- Kuri: »Stres državnega aparata, Knapi, KPJ in

nizatorjev dvajsetletnice hardcora v Ljubljani UBR, katerim so se pridružili še Odpadki civi-

in s pregledom intervjujev iz Rusjanove avtoe- lizacije, Quod masacre, Tožibabe, Epidemija in

tnografije (Rusjan 2014: 148, 149). III. kategorija (ex SDA)« (Železnikar 2003).

Strnjena utemeljitev, zakaj so akterji hardco-

Prvi val je bil leta 1983, ko so skupine U.B.R., Od- re razumeli kot smer, neodvisno od punka, se

padki civilizacije in Stres D.A., kot prve hardco- nanaša na njun izvor, odnos do sveta, kod obla-

rovske skupine pri nas, predstavile nov glasbeni čenja, ličenja in pričesk ter seveda glasbo.83 vpliv iz Amerike. Punk se je pojavil v Veliki Britaniji. Pre-

Drugi val je bil leta 1985, ko je FV izdal po- žemalo ga je uporništvo z izražanjem jeze in

snetek VHS kasete, na katerem so bili U.B.R., III. nihilizma. Kazalo se je s preklinjanjem, verbal-

kategorija, Odpadki civilizacije, Epidemija in To- no in fizično nasilnimi nastopi, pljuvanjem ter

žibabe. Tedaj se je pojavilo še več hardcorovskih močnim omamljanjem z alkoholom in drugimi

skupin (Sieberer 2023).81 To so bile Knapi, KPJ sredstvi. Njegov izrazit kod oblačenja, ličenja

in Quod masacre (Železnikar 2003). in pričesk so zaznamovali načelo »naredi sam«,

Tretji val po letu 1990 so v Ljubljani zazna- sponke (»knoflice«), srajce, zakovice ali neti na

movali 2227 (Sieberer 2023).82 jaknah, divje pričeske s štrlečimi lasmi in močni-

mi barvami, prebadanje telesa ter močno ličenje,

80 Ime skupine III. kategorija se nanaša na tretjo oziroma naj- zlasti temna obroba okoli oči in živordeča šmin-



slabšo kategorijo mesa, ki so jo uporabljali mesarji. V ozadju ka pri ženskah. Pankovska glasba je bila sprva nastopov in na vajah so imeli nalepljen plakat iz mesnice. zaznamovana s kritiko družbenega sistema, pol- Na njem je bilo shematsko narisano telo bika, razdeljeno na posamezna polja, ki so bila poimenovana kot kosi mesa in na frustracij, nato pa je postala nihilistična in označena s kategorijo kakovosti (Sieberer 2023).

81 Rok Sieberer – Kuri je svojo opredelitev utemeljil z

dobrim poznavanjem nastanka scene. Ker je bil ko- Epidemija in Odpadki civilizacije. Pozneje je prišlo do

nec osemdesetih let nekaj časa odsoten zaradi služenja zamenjav, od začetka do konca pa sta bila v 2227 Božo

vojaškega roka in potovanj, scene takrat ni več neposred- Rakočević in Jani Mujić.

no spremljal. 83 Opredelitev glasbe je preveč obširna tema in presega

82 Skupina 2227 je obstajala že pred letom 1986, ko je na- okvire pričujoče raziskave, zato navajam le tipične glas-

stopila na prireditvi Novi rock 1986. Njeni člani so izha- bene predstavnike obeh smeri, kot sem jih razbrala iz

jali iz prvih slovenskih hardkorovskih skupin UBR, pogovorov.

94

neprizadeta. Spremljal jo je ples pogo, poskako- z zunanjo podobo je bilo podrejeno osebnemu

vanje na mestu, tudi z vrtenjem okoli svoje osi slogu posameznika. in zaletavanjem v druge plesalce. Tipičen primer

pankerja je Mario Šelih iz skupine Lublanski Kuri je imel prvi irokezo. Špice so bile dolge 30 cen-

psi in njihova pesem Neumni, odpisani in prazni. timetrov. Dredi so se pojavili pozneje. Pri oblekah

in laseh smo se zgledovali po drugih bendih. Gledali

Temeljna drža je nihilistična. Panker se ima smo jih po črno-beli televiziji v K4. Zaprepaden

za pripadnika prazne generacije, ki odklanja sem bil, ko sem videl Henryja Rollinsa iz Black

večino preokupacij svojih staršev. Ni aktivist, Flag z dolgimi lasmi. Tudi Iggy Pop je imel v The

ki bi hotel ta svet spreminjati. Prevladujoči Stooges dolge lase, pa je bil punk (Kuhar 2023). vsakdan ga toliko niti ne zanima. O vsakda-

njiku lahko pove le, da v njem ni bodočnosti, Dredi so prišli sami od sebe. Jani je imel prej drede.

da mu je zanj čisto vseeno, da je dolgočasen, Ko sem prišel iz vojske, sem bil sit enoletnega maltre-

da ni junakov itd. Glaven pomen ima zanj tiranja s frizerji in sem jih pustil (Kotarac 2023). subkultura. Vendar pa tudi v njej odklanja

preteklost (izrazito na primer hipijevstvo), Naša »uniforma« so bile kavbojke, strgane na kolenih

rigidno industrijo zabave, ki je izgubila stik še preden je bilo to moderno, srajce z gozdarskim karo

s potrošniki, in velike bende, ki so pozabili vzorcem, ruta okoli čela. Punce so se tudi tako oblači-

na simbolično grožnjo kot sestavni del vsake le. Bil pa je freedom glede tega. Skini so nosili bom-

dobre rokenrol predstave in zabave (Tomc berje, dr.Martenske in ozke kavbojke (Kuhar 2023). 1989: 130).

Slog oblačenja se je spreminjal. Nismo se oblačili

Hardcore se je sprva razvil v Ameriki. Usmer- po pankovsko, bolj se je uveljavljal skejting, tudi če

jen je bil v večjo praktičnost, zmernost, tudi v nisi fural (Kotarac 2023). asketstvo in varstvo okolja. Obnašanje hardko-

rovcev ni bilo zaznamovano z nasiljem, pa tudi Številni akterji na sceni (npr. Barbara Abram iz

omamljanje je bilo v povprečju zmernejše. Ples skupine Mizzart) so se udeleževali dogodkov in

pogo so opustili oziroma ta zanje ni bil znači- razvijali sceno na svoj način, vendar se niso iden-

len. Ustvarili so lasten slog oblačenja v skladu z tificirali za pripadnike hardkorovske subkultu-

načelom »naredi sam«, ki pa ni bil tako oprede- re. Glede hardkorovske glasbe povejmo samo,

ljujoč in izstopajoč kot pankovski. Niso se ok- da uporablja veliko hitrejše ritme, besedila pa

raševali s »knoflicami« in njihove usnjene jakne so bolj osebnoizpovedna. Tipična predstavnica

niso imele toliko zakovic. Glede pričesk so pri hardcora je Marsa, pevka Tožibab, največji vpliv

obeh spolih prevladovali predvsem dolgi lasje, pa so imeli člani skupine U.B.R., torej Jani Mu-

spleteni v »drede« (angl. dreadlocks), kar pa ni jić, Gregor Karpov - Gigi in Božo Rakočević.

bilo opredeljujoče, saj so nekateri imeli tudi iro- Navedenih skupin bi moralo biti veliko več,

keze in si barvali lase.84 Prebadanje telesa (angl. vendar je težko opredeliti, ali so bile hardko-

piercing), tetoviranje in drugo izražanje sloga rovske. Scena je bila še zelo nerazvita, kot lahko

vidimo iz spodnjega opisa.

84 Katra si je barvala lase na črno in bila zaradi tega delež- Okoli leta 1981 o punku v Mariboru ni bilo na veliko pozornosti okolice. »Kakršnokoli odstopanje

od družbenih norm je bilo že takrat nezaželeno in tudi mogoče govoriti, saj ni bilo »občinstva«, toda

zabeleženo v posebnih kartotekah« (Mirović v Velikonja nekateri bendi so zavohali možnost promo- 2003: 48). Dušan Bitenc si je močno posvetlil lase in bil cije in so svoj hard rock odeli v pankovsko tako prvi tak moški v Ljubljani (Babačić 2019).

95

prevaro (Preporod), bilo pa je tudi nekaj 4.1.2 Pankovski grafiti



obskurnih koncertov, na katerih se je zbralo Hodnik Diska FV je postal nadomestilo radovedno frikovsko občinstvo (poga iz tis-za urbani prostor. tega časa se ne spomnim). Po letu 1981 se je nekaj stvari spremenilo, deloma tudi po za- Marta Rendla (2018: 153)

slugi nacionalnega radia, ki si je na drugem

programu vendarle drznil uvrstiti v program Obdobje pankovskih grafitov je drugo pre-

oddajo Igorja Vidmarja, s pomočjo katere so poznavno obdobje slovenske novejše zgodovine,

Mariborčani lahko začeli slediti modernej- ko so grafiti trajno zarezali v diskurz dominan-

šim trendom (Muršič 1995: 73). tne kulture. To se je prvič zgodilo z odmevnimi

napisnimi akcijami Osvobodilne fronte in dru-

Ob predstavljeni utemeljitvi je treba upoštevati, gih akterjev med drugo svetovno vojno (Jeršek

kot je ugotovil Muršič, da pripadniki rokovskih 1961; Konda 2018; Konda 2016). subkultur »po videzu večinoma niso odstopali od Pankovski grafiti so se na Slovenskem po-

povprečne podobe ‘normalnih’ pripadnikov neke javili konec sedemdesetih let 20. stoletja. Na

generacije. Večina mladih – obeh spolov – ni dala ljubljanskih zidovih se je kazala priljubljenost

posebej veliko na izgled, več pa na glasbo« (Mur- pankovske glasbe iz Velike Britanije z imeni

šič 1995: 74). Zaradi tega se kodom oblačenja in pankovskih skupin in glasbenikov, izrazi naklo-

okraševanja podrobneje ne posvečam. njenosti, čustvenimi izbruhi, simboli in podob-

no. Hkrati so se neodvisno od glasbene scene



pojavili ostri politični grafiti, na katere je bila

oblast nemudoma pozorna, brez zadržkov pri

uporabi nasilja in zastraševanja. Neža Mrevlje je

pri raziskovanju zapuščine pankovskega gibanja

prikazala njegovo neposredno političnost s pri-

čevanjem Mihe Štamcarja, nekdanjega kitarista

pankovske skupine Berlinski zid.

Po eni strani v samih besedilih bendov, po

drugi strani v publikacijah, ki so izhajale tisti

čas. Oblasti so pankerje zapirale iz politič-

nih razlogov. V naci-pankovski aferi zaradi

ustanavljanja politične stranke, v mojem pri-

meru zaradi grafita Dol z rdečo buržoazijo,

v primeru Igorja Vidmarja zaradi značke, na

kateri je bil prečrtan kljukast križ … Bali so

se sprememb, ki so se s pankom prvič začele

zares kazati (Štamcar v Mrevlje 2015).

Tako kot pri britanskih pankerjih, ki so uporab-

ljali nacistične simbole kot učinkovito sredstvo

za izzivanje generacije svojih staršev (Hebdige

▲Slika 29: Stripcorovec Pero, konec devetdesetih let. 1997: 139), je tudi pri manjši skupini slovenskih

Foto: Arhiv Strip Core. pankerjev prišlo do fascinacije s temi simboli.

96

Že prej so pankerje v javnosti preganjali zaradi Ob krepitvi civilnodružbenih gibanj v po-

družbenokritičnih besedil, neukročenega obna- litičnem prostoru je ZSMS prevzemala čedalje

šanja, izstopajoče zunanje podobe, zbiranja na bolj opozicijsko držo ter punk vključila v svoj

javnih krajih ter pisanja grafitov. Ko so leta 1980 kulturni program na domačih in zveznih do-

nastali grafiti kljukastih križev, je služba državne godkih. Tega pa niso dobro sprejeli mladinci iz

varnosti sprožila »eno najbolj mračnjaških ope- drugih republik, ki so se burno odzvali ob pog-

racij osemdesetih let« s konstrukcijo »o nacistič- ledu na irokeze in nacistične simbole, četudi

ni naturi panka« (Žerdin 2002: 38–42).85 prečrtane in opremljene z gesli: »Nazi punks,

Nacipunk afera se je širila po medijih, ki so fuck off!« (Žerdin 2002: 38, 45). Na delovnih

podatke dobivali neposredno od sekretariata za akcijah, znanih kot mladinske delovne brigade,

notranje zadeve (2002: 38, 40). V članku »Kdo so brigadirji iz drugih republik na pankerje med

riše kljukaste križe?« v Nedeljskem dnevniku 22. koncertom zmetali več zabojev krompirja. Zara-

novembra 1981 so punk načrtno diskreditirali di omenjenih priponk so Bojana Lapanjo, voka-

kot gibanje z anarhističnimi in pronacističnimi lista idrijskih Kuzel, brigadirji »lovili s krampi«,

nagnjenji, kjer »koncerti velikokrat spominja- funkcionar ZSMS Jožef Školjč pa je »bil skoraj

jo na Goebbelsove shode nacistične mladine« izključen iz ZKS« (2002: 45). (Zlatko Šetinc v Žerdin 2002: 38, 40). Ome- Marta Rendla je v raziskavi alternativnih

njeni so bili tudi pankovski grafiti, ki jih je za- kulturnih gibanj v osemdesetih letih v Sloveni-

pisala skupina pankerjev v starosti med 14 in ji popisala, kako so ukrepi proti pankerjem in

19 let ter so vsebovali znake pripadnosti ne- njihovim grafitom vplivali na razcvet klubskega

katerim glasbenim skupinam, simbole anarhije dogajanja in udomačitev grafitov na njihovih

(črka A v krogu), mrtvaške glave, kljukaste kri- stenah. V razvpitem Disku FV so bili grafitarji

že in pronacistična gesla (2002: 38, 40). Afera »varni pred preganjanjem« (Rendla 2018: 153).

je odmevala tudi po Jugoslaviji. Mladinske veje

oblasti (ZSMS – Zveza socialistične mladine Pomemben element likovne plati delova-

Slovenije) obtoženim mladim niso takoj sto- nja Diska FV je bil njegov prostor. Zido-

pile v bran, pač pa se je zanje močno zavzel vi hodnika Diska FV so predstavljali ne-

Radio Študent.86 Izpostavil je, da gre za odkrit navadno atrakcijo; nekakšen predprostor

lov na čarovnice in protimladinski šovinizem neplesne komunikacije. Prekriti so bili z

(2002: 38, 40). množico izrisanih, posprejanih, pobarvanih,

polakiranih in kseroksiranih besed, imen

bendov, smiselnih in nesmiselnih stavkov,



85 Policija je zaslišala približno sto ljudi s pankerske scene. uličnih in novih anarhistično pankovskih, Izvajali so racije, prihajali na domove ob petih zjutraj in tudi političnih klicev, gesel, znakov in be- včasih tudi v šolo. Tri mladeniče so aretirali z obtožbo kontrarevolucionarne dejavnosti po 114. in 136. členu sedil. Ti so prostoru dajali posebno obeležje kazenskega zakonika SFRJ, z zagroženo kaznijo petih – prostorsko vizualno različico punka, ki se let zapora. V zaporu na Povšetovi so jih fizično in psihič- je zarisal na zid v elementarnem, emocional- no mučili. Tožilstvo je leta 1982 pri enem osumljen- nem, pogosto polartikuliranem hotenju po cu zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od pregona, dva pa sta se z obtožbo verbalnega delikta po 133. čle- zaznamovanju svoje prisotnosti (Vidmar v nu kazenskega zakonika SFRJ znašla na sodišču (Žerdin Rendla 2018: 153). 2002: 38–42).

86 Radio Študent (RŠ) je bil ustanovljen leta 1969 kot po-

sledica študentskih demonstracij leta 1968. Velja za prvo Marta Rendla je izpostavila tudi pomen plaka-

študentsko radijsko postajo v Evropi, ki neprekinjeno tov, letakov in stenskega časopisja, ki so »likovno oddaja neodvisen program od ustanovitve naprej (Radio estetiko subkulture iz prostorov Diska FV širili Študent 2022).

97

tudi v urbani prostor«. Njihov glavni namen je Glasba in prostor imata v medsebojni interak-

bil obveščati o koncertih in drugih kulturnih ciji velik vpliv na oblikovanje identitete. Pros-

dogodkih (Rendla 2018: 153). Vsi mediji so bili tor vpliva na vrsto glasbe, ki v njem nastaja, in

narejeni po načelu DIY (naredi sam), najpogo- na sporočilo, ki ga posreduje (Ajduk 2018: 6).

steje s tehniko kolaža in risbe ter razmnoženi Glasba je pomemben način iskanja užitka ter

s cenovno dostopnim fotokopiranjem oziroma opredeljevanja lastne identitete in pripadnosti

»kseroksiranjem«. Njihova sporočilnost je bila skupini.

poleg informiranja tudi »oblika političnega Sarah Thornton je v svoji raziskavi o klub-

osveščanja« (Rendla 2018: 154). skih kulturah ugotovila, da so diskoteke institu-

Vzporedno se je razvijalo tudi slikarstvo gra- cionalizirale prakso plesanja na posneto glasbo.

fitov, kjer je bil v ospredju Dušan Mandić s ka- Imele so ključen vpliv na inkulturacijo posnet-

snejšo skupino Irwin. Mandić je s svojimi razsta- kov, torej na njihovo pomembno mesto v po-

vami med letoma 1982 in 1984 grafite postavil v pularni kulturi. Pred tem je bila v klubih skoraj

svet slovenske institucionalne umetnosti. Prvi je obvezna živa glasba, z glasbenimi ploščami pa se

tudi v slikarstvo uvajal nove tehnologije, kot npr. je to spremenilo.88 Spremembe materialne kul-video in grafično oblikovanje (Podlesnik 2014). ture so spremenile tudi finančna in delovna raz-

Mandićeva tehnika ni bila blizu hiphopovskim merja. Pojavilo se je novo, »mlado« občinstvo in

grafitom, ki so tedaj že osvojili ameriška mesta novi glasbeni poklici. Priljubljene nove lokacije

in prodrli v Evropo. Bliže je bil slogu Davida so zaradi novega načina delovanja povzročile

Wojnarowicza in Jonathana Borofskyja. preoblikovanje arhitekture (Thornton 1995: 17).

V drugi polovici osemdesetih let je bila gra- V šestdesetih letih, ko se je na Slovenskem

fitarska scena na Slovenskem močno pod vpli- pojavila subkultura rokerjev (Tomc 1989: 109),

vom Hard Core kolektiva in Mizzarta. Leta so postala priljubljena zbirališča mladih, pove-

1989 je nastal kolektiv Strip Core, ki je ustvaril zana z glasbo. svoj prepoznavni slog pri grafitih in drugih ume-

tniških oblikah. V devetdesetih letih so panko- Zbirališč je bilo veliko. Poleg plesov na Go-

vske subkulturne grafite na Slovenskem pričeli spodarskem razstavišču in v Hali Tivoli so

izpodrivati hiphopovski grafiti in »proto street kot gobe po dežju rasli številni mladinski

art« kot predhodnica likovne ulične umetnosti. klubi, če ne drugje, kar po kleteh. Tam se je

poslušalo in plesalo ob glasbi, ki je radijske

4.1.3 Zbirališča ljubiteljev nove glasbe postaje v glavnem še vedno niso hotele pred-

v Ljubljani vajati. Priljubljeno zbirališče je bil tudi park

Zvezda (Tomc 1989: 110).

Naval za glasbene želje je bil tako velik,

da je bilo včasih že kar naporno. V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja

je bila Ljubljana središče glasbenega in kultur-

Vrtel sem z gramofonskih plošč, imel sem nega dogajanja v Sloveniji. Poleg institucional-

dva gramofona, zgoščenko in še kaseto. no organiziranih in zasebnih zabav ter klubov so

Da si našel komade, je vzelo kar nekaj

časa in moral si biti zbran. 88 Na prelomu tisočletja je več kot 80 odstotkov vse komer-

cialne glasbe na svetu nadzorovalo pet multinacionalnih

Dragan Bulić, didžej v Palmi, 2019 87 podjetij. Ne glede na to pa svetovno prebivalstvo ustvarja

in posluša glasbo v okoliščinah, ločenih od teh korpora-

tivnih svetov (Peterson in Bennett 2004: 1), kar se nepo-

87 (Mrevlje 2019). sredno nanaša tudi na hardcore.

98

v mestu obstajala še druga zbirališča. Največ jih Leta 1968 so pod Halo Tivoli odprli disko-

je bilo v študentskih naseljih in nekaterih sre- teko Stopoteka, prvo v Ljubljani ter med prvimi

dnjih šolah. Priljubljena zbirališča so bila tudi in kultnimi v Jugoslaviji. Leta 1984 se je prei-

v parkih, podhodih in diskotekah (Ajduk 2018: menovala v Palmo, ki je delovala do leta 2000

16). Priljubljene pankovske glasbe ni bilo lahko (Mrevlje 2019). ujeti v etru, saj je razen Radia Študent ter redkih

oddaj na drugih radijskih in televizijskih posta- Ob torkih je bil country, ob sredah novi rock

jah niso predvajali na rednih programih radia in in punk, četrtki so bili rezervirani za sta-

televizije: »Na TV Slovenija (prej Ljubljana) je ri rock, v petek in soboto so bili popularni

bilo sicer mogoče tu in tam videti kakšen spot disko večeri, v nedeljo pa je bil ponovno na

ali tematske oddaje, vendar termina za oddaje o sporedu country. Od 90. let naprej je bil sta-

rocku praviloma ni bilo« (Muršič 1995: 69). ri rock tudi ob sobotah. Klubski program pa

Z današnjega zornega kota je bil dostop do so izvajali didžeji in nastopi v živo (Matjaž

posnetkov na različnih nosilcih (kasete, plošče Mlinar v Mrevlje 2019). …) težji, vendar je bila iznajdljivost navdušen-

cev pri iskanju priljubljene glasbe zelo velika. Radio Študent92 je imel v sedemdesetih letih Glasbeni tisk je bil glavni vir informacij, zlas- svoj disko v kleti četrtega študentskega doma v

ti glasbeni reviji Stop in Džuboks ter prispevki Rožni dolini, kjer se ni kaj dosti dogajalo, dok-

v dnevnem tisku in revijah (Muršič 1995: 68). ler ga ni pričela voditi skupina umetnikov pod

Dovolj velika kupna moč in odprtost države sta imenom FV. Začelo se je z gledališko skupino

omogočali naročanje plošč iz tujine po pošti. FV 112/15, ki je izvirala iz eksperimentalnega

Veliko plošč in tiskovin so prinesli tudi posa- gledališča. Organizirali so tudi klubske, koncer-

mezniki s potovanj ali pa so jih poslali prijatelji tne in konferenčne dogodke, likovno ustvarjanje

dopisovalci.89 Ljubitelji podobnih zvrsti glasbe ter založništvo. Predstavljali so prostor za dru-

so si izmenjevali plošče in jih snemali na kasete. ženje alternativne javnosti ter ga dokumentirali

Kopirali so tudi tiskane vire, zlasti fanzine.90 z lastno videoprodukcijo (Rendla 2018: 149).

Od sedemdesetih do devetdesetih let so bila

v Ljubljani priljubljena in občasno tudi edina Med letoma 1980 in 1983 je FV deloval kot

zbirališča ljubiteljev te glasbe diskoteke Stopo- Gledališče FV 112/15; z letom 1981 so člani

teka, Disko FV, Mladinski center Šiška, K4 in skupine začeli voditi tudi klubsko dogaja-

klub B51 na Gerbičevi.91 nje: Disko Študent/Disko FV (1981–1983),

Dom mladih Šiška (1983–1984), Kersni-

89 Navezovanje stikov z neznanci iz oddaljenih krajev za kova 4 (K4, 1984–); leta 1983 so ustanovili

dopisovanje je bilo priljubljeno razvedrilo in način izpo-



90 Pri opisu širjenja informacij v času razvoja komunika-polnjevanja znanja tujega jezika. 92 Radio Študent (RŠ) je ena najstarejših in največjih evro- pskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki deluje cijskih sredstev je Peter Stanković omenil fotokopiranje od 9. maja 1969 v Študentskem naselju v Rožni dolini kot najpomembnejši dosežek, »ki je bil na tem področju v Ljubljani. Na podlagi zahtev študentskih demonstra- skoraj gutenbergovskega pomena« (Stanković 1994: cij leta 1968 jo je ustanovila Zveza skupnosti študentov 561). Slovenije. RŠ deluje po načelu neodvisnosti do politič- 91 V začetku sedemdesetih let so se pojavili disko klubi, nih, finančnih, ideoloških, verskih in drugih virov moči. med njimi Klub 22, kjer so vrteli »v glavnem uspešnice Zavzema se za človekove pravice posameznikov ter

z angleške in ameriške top lestvice, ki so jih obiskoval- »spremlja dogajanja na področjih civilne družbe, družbe

ci poznali s tujih radijskih postaj« (Tomc 1989: 118). in politike, kulture, glasbe, humanističnih ved, Univer-

Drugi klubi v Ljubljani, ki so vrteli priljubljeno glas- ze in dejavnosti Študentske organizacije«. Od maja 1998

bo, so bili Turist, Babilon, Valentino, Eldorado, Glej, Radio Študent oddaja »tudi po internetu in je tako dos-

Hombre in drugi. topen po celem svetu« (Radio Študent arhiv 2012).

99

glasbeno skupino Borghesia. Ta se je de- Za šokiranje javnosti je poskrbela scenog-

finirala kot multimedijski projekt in je kot rafija, saj so si obiskovalci ob poslušanju

taka delovala do leta 1989. FV je že leta Laibachove godbe lahko ogledovali črne

1982 osnoval tudi Video FV. Leta 1985 je vreče, iz katerih so molele roke in noge

bila kot ena izmed sekcij FV-ja ustanovlje- lutk (Ozmec 2006). na še Založba FV (Rendla 2018: 149).

Ker so se financirali sami, so si lahko FV-jevci

Marta Rendla je v raziskavi o alternativnih privoščili provokacije in kritike sistema, vendar

kulturnih gibanjih v Sloveniji v osemdesetih so se bili zaradi pritožb prebivalcev Rožne do-

letih (2018) opisala, kako je FV ustvaril varen line in kritik oblasti leta 1983 prisiljeni izseliti

prostor za izražanje in razvijanje umetniške, na podlagi sanitarnih razlogov (Ozmec 2006).

kulturne in spolne drugačnosti v času poli- Preselili so se v Šiško, kjer so pod okriljem FV-

tičnih in gospodarskih pretresov po smrti Jo- -ja zaživela tudi hardkorovska zbirališča. No-

sipa Broza – Tita. Klubska kultura (Thornton vembra 1983 je v Mladinskem centru Zgornja

1995) oziroma obiskovanje klubov se je močno Šiška nastalo jedro hardkorovske scene na Slo-

povečalo, tako da so bile razpoložljive kapaci- venskem (Sieberer 2023). tete precej presežene.

Najprej so prevzeli večer v Zgornji Šiški,

Tja so začeli zahajati vsi punkerji, ki so kamor so pripeljali veliko jugoslovanskih

prej viseli pred Medexom ali v Unionu. ortodoksnih marginalnih glasbenih za-

Končno je Ljubljana dobila prostor, kjer so sedb. Zato bi lahko rekli, da je podobno

se mladi svobodno družili, veliko pili, se ga kot punk, ki se je formiral v Mostah, hard

malo zakajali in kdaj pojedli kakšen trip v core našel svoja plodna tla v Šiški (Ozmec

izbrani družbi. Zato ni čudno, da je hkrati 2003).

potekala tudi nekakšna seksualna revolu-

cija. Veliko performansov ali umetniških Leta 1984 se je FV preselil na Kersnikovo 4,

filmov je bilo začinjenih z goloto (Ozmec kjer je nastal klub K4. Poleg glasbe (jazz, punk,

2006). pop in druge zvrsti) so predvajali glasbene vi-

deospote in filme ter organizirali fotografske

V Disku FV so nastopale pankovske in novo- razstave.

valovske skupine. V kleti so poleg Borghesie, ki

je delovala v FV-ju, vadili tudi K4 je ohranil pomembno alternativno

identifikacijsko, družabno in politično vlo-

Buldožerji, pozneje pa Čao pičke, Orke- go. Še vedno je širil meje dovoljenega in

ster Titanik, D‘pravda, Otroci socializma s tem pluraliziral javni prostor. Videopro-

... Na odru FV-ja so se prvič predstavi- gram je skupina poslej izvajala v Galeriji

li bendi kot Lublanski psi, Via ofenziva, Kapelica, koncerte in klubski program pa

Gas‘t‘rbajtr‘s (poznejši Demolition Gro- v kletnih prostorih Kluba K4. Za potrebe

up), Disciplina kićme, Videosex, O!kult gledališke dejavnosti je skupina FV dobila

... Eden izmed odmevnejših koncertov v v uporabo še sobo št. 411, ki so jo člani

Disku Študent je bil nastop takrat še ne- FV-ja uporabljali predvsem za delo glasbe-

uveljavljene zasedbe Laibach, ki se je ča- ne skupine Borghesia in za delo Videa FV.

sovno ujel z nesrečo domačega letalskega V K4 je bil 3. aprila 1985 organiziran prvi

prevoznika na francoskem otoku Korzika. ženski večer skupine Lilit … za pravice

100

lezbijk in za žensko osvoboditev (Rendla 4.1.4 Fanzini na Slovenskem 2018: 152).



stori na Kersnikovi 4, kjer je nastal Hard Core zanke, veliko bolj prefinjene in mogoče kolektiv, ki je obogatil kulturno ponudbo Lju-celo nevarne. Danes razvoj mladinske bljane na številnih umetniških področjih. V kulture, rock kulture, moderne kulture ... Za hardkorovce so bili najpomembnejši pro- Danes se ni bati prepovedi. So pa druge Prve številke fanzina so bile prepovedane. sodelovanju s FV-jem in posamezniki se je diktira kapital. pričela razvijati videodejavnost. Pričeli so do-kumentirati koncerte, snemati videospote in Dušan Hedl, 199993

umetniške filme ter ustvarjati videofanzine

(Ozmec 2003). Fanzin94 je ljubiteljski časopis, ki ga pripravlja-

jo ljubitelji določene scene in je izrazito oseben,

Tukaj je bila močna hard core scena. K četudi skupinski izdelek (Muršič 1995: 247).

nam so hodili od vsepovsod. Ljubljana je Gre za periodične publikacije, ki nastajajo spon-

bila stičišče marginalcev, ne, kakor danes, tano v svetu subkulturnih scen in so distribuira-

brezveznih turistov. Spali so kjerkoli, na ne po zaprtih kanalih. Fanzini ustvarjajo komu-

žuru, pri kom doma, ali pa kar v parku ... nikacijo znotraj scene, ki te tiskovine ustvarja,

(Marsa v Ozmec 2003). in jo povezujejo v integralno celoto (O’Hara v

Kolmančič 2001: 7). Motiv za izdajanje fanzi-

Čeprav je bila hardkorovska skupnost majhna, nov ni komercialne narave, temveč je ideološki,

je bila močno mednarodno povezana ter tako ker izdajatelji predstavljajo svoje vrednote, od-

prisotna v bližnjih in bolj oddaljenih področjih pirajo sporna politična vprašanja, razpravljajo o

sveta. političnih sistemih in umetnosti ter »pozivajo

k spreminjanju obstoječih razmer« (Kolmančič

Hodili smo na Kaos Day v Nemčijo in bili 2001: 52).

presenečeni, da imamo toliko skupnega in Petra Kolmančič je subkulturne fanzine,

da poslušamo isto glasbo, ki je takrat ni ki so v Sloveniji izšli v obdobju 1980–2000,

bilo mogoče dobiti v prosti prodaji, to je raziskala v delu Fanzini: komunikacijski medij bil takrat res underground (Marsa v Oz- subkultur (2001). Navedla je, da so splošno gle-mec 2003). dano najštevilčnejši glasbeni fanzini, ki navadno

obravnavajo tudi drugo specializirano tematiko

Po razpadu HCK so ostali ljubljanski hardko- (Kolmančič 2001: 7). Fanzini so v osemdesetih

rovci pod okriljem kolektiva Strip Core na in devetdesetih letih objavljali predvsem »oce-

Kersnikovi 4. Bitka za prostor alternativne in ne plošč, intervjuje s skupinami, družbenoan-

subkulturne scene v Ljubljani se je v osamo- gažirana besedila ali stripe« (Bašin 1999: 128).

svojeni Sloveniji nadaljevala na zasedeni Me- Temeljni naboj fanzinov pa je bila provokacija

telkovi (Rendla 2018: 156). Pri vzpostavitvi in (Muršič 1995: 134). preoblikovanju Metelkove je imel Strip Core

pomembno vlogo od samega začetka.

93 Odlomek iz uvodnika fanzina Bla bla bla, 8. 7. 1999

(Kolmančič 2001: 67).

94 Izraz »fanzin« je skovanka iz angleških besed »fan« in

»magazine«, kar skupaj pomeni časopis ljubiteljev ali

oboževalcev (Kolmančič 2001: 13).

101

Bistvena za fanzine sta – ob popolni avto- Pred fanzini so na Slovenskem v sedemdese-

nomiji izdajatelja – dostopnost in cenenost. tih letih izhajale podobne subverzivne publika-

Največkrat gre za fotokopirane kolažne le- cije, razmnožene s ciklostilom, ki so jih izdajali

pljenke, pri katerih so v ospredju besedila predvsem dijaki95 in študentje.96 Večina mladin-bendov, nepogrešljiv del izdaj pa so tudi vi- skih gibanj je delovala pod okriljem ZSMS, ki

zualne podlage, največkrat izrezane slike iz je mladini priskrbela prostore za delovanje in

časopisov, knjig, stripov ... Fanzin je skupaj plačevala nekatere stroške. Oblast je bila tako

nametana brkljarija najrazličnejših stvari, seznanjena z dogajanjem in je vsebino tiskovin

vendar z nabitimi pomeni, ki morajo učin- obravnavala na sestankih z njihovimi ustvarjalci

kovati takoj, saj fanzinov praviloma nihče (Kolmančič 2001: 50). ne bere (ali gleda) več kot enkrat (Muršič

1995: 134). Galerija Škuc Izdaja je v času od oktobra

1981 do maja 1986 izdala 38 fanzinov, prvi

Poleg izmenjave med posamezniki osebno ali (označen s št. 0) pa je bil prepovedan. Največ

po pošti so fanzini javnosti navadno dostopni fanzinov je izšlo v letih 1983 (14) in 1984

na mestih, kjer se pripadniki subkultur srečuje- (10). Fanzine so razmnoževali s kopirnim

jo in preživijo veliko časa. To so njihova lokalna strojem (t. i. kseroks tehnika). Naklada je bila

zbirališča, skvoti, klubi in lokali, pogosto pa so nizka (običajno 50 do 100 izvodov, izjemo-

naprodaj tudi na koncertih in drugih prireditvah ma pa 500 in več). Ob izdajanju fanzinov je

na sceni. V osemdesetih letih je bil odnos oblas- Galerija Škuc Izdaja izdala tudi 14 kaset z

ti do alternativnih gibanj zelo strog. Muršič je glasbo večinoma domačih pankovskih sku-

opisal, da so policijski ovaduhi pogosto prihajali pin (Sodnik 2013: iii). v klube. Pokupili so vse fanzine, priponke (»be-

dže«) in podobne reči (Muršič 1995: 116, 117). Melita Sodnik je v svojem diplomskem delu

Za izdelavo fanzinov so značilni zelo oh- Ohranjeni Škucevi fanzini. Zgodovinski kontekst lapen odnos do intelektualne lastnine, načelo in intermedialne navezave (2013) raziskala oh-»naredi sam« in nekomercialnost (Kolmančič ranjene fanzine, zbrane v arhivu MGLC pod

2001: 33, 35). Vsebinsko gledano izražajo stali- naslovom Galerija Škuc izdaja. Ugotovila je, da šča brez samocenzure, pogosto z nepravilnim in so se njihove osrednje teme nanašale na največje

obscenim besediščem, utopičnimi zgodbami in težave mladih v zgodovinskem trenutku: »kriti-

idealizmom kot »svetom mikrokomunikacije« v ka političnega sistema, spolnost in pornografija,

senci dominantne kulture (2001: 71). mučenje in podrejanje« (Sodnik 2013: iii).

Posebne oblike fanzinov, ki vključujejo tudi Izdajanje fanzinov na Slovenskem se je

zvok in sliko, so »kazini (fanzini na kasetah), vi- dejansko začelo leta 1980. Danilo Celan je v



CD-jih) (Kolmančič 2001: 29). Fanzini, nare- 95 Na gimnaziji v Velenju je Jože Vogrinc leta 1971 za- snoval subkulturno publikacijo z informacijami o »un- jeni z novejšimi tehnologijami, so e-zini (elek- zini (videofanzini) in CD-romzini« (fanzini na

derground« sceni, ki so jih prinesli mladi s potepanj po

tronski fanzini) in »omrežni fanzini (index ali zahodni Evropi (Kolmančič 2001: 50).



gosto priloga glasbenim posnetkom, kot je bilo izhajati časopis Frifak (neuradno: Free-fuck). V uredni- štvo je večkrat vdrla policija (tedaj milica) in jim nekoč v primeru neodvisne kasetne založbe MML network fanzini)« (2001: 29, 27). Fanzini so po- 96 Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1973 začel

celo zaplenila valj od ciklostila, da bi jim preprečila raz-



pine CZD (2001: 52–54). 1975 so študenti filozofije pričeli izdajati časopis Pite- kanthropos , na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa časopis (MarzidovshekMinimaLaboratorium) in sku- množevanje časopisa (Kolmančič 2001: 50). Okoli leta

Pogledi (Kolmančič 2001: 50).

102

Mariboru izdal »pankovsko-literarni fanzin vseh socialističnih državah« (ŠKUC družbe-Pankzija« (Kolmančič 2001: 53), ki je zanesel na gibanja 2023). Leta 1986 je Magnus izdal

punk na štajerski konec (Muršič 2000: 72). Prvi, fanzin Gayzine. Leta 1988 je lezbična skupina sicer neizdan pankovski fanzin v Ljubljani so LL (Lezbična Lilit) pod okriljem Škuca izdala

leta 1981 zasnovali Igor Vidmar, Marina Gr- fanzin Lesbozine, ki je »prvi samostojni lezbični žinić in Aina Šmid. Bil je glavna točka sestan- bilten na Slovenskem« (Kvir papir 2023). Fan-

ka MK ZSMS in ljubljanskega centra ŠKUC. zine je leta 1990 nasledila revija Revolver, »revija Sporna publikacija naj bi ogrožala »temelje so- s homoerotičnim nabojem in revija za kulturna

cialističnega samoupravljanja« zlasti zaradi an- in politična vprašanja«, ki sta jo urejala Brane

timilitarističnih stališč, zato ni smela iti v tisk. Mozetič in pozneje Suzana Tratnik (Kvir papir

Zbrano gradivo je bilo objavljeno leta 1982 v 2023).

okviru publikacij Galerije Škuc (Kolmančič Konec osemdesetih let je prišlo do raz-

2001: 50, 51). maha neodvisnega tiska, zlasti mednarodne

Na Štajerskem je leta 1981 izšlo glasilo mla- fanzinske scene (Kržišnik v Kolmančič 2001:

dinskega kluba na Tratah, »ki so ga poimenovali 54, 55). Leta 1988 je v Novi Gorici izšel druž-

fanzin Bla bla bla« (2001: 52). Natisnjeno je bilo benokritični fanzin Nove Govorice, nato pa še v domači režiji, vsebovalo pa je »družbenopo- pankovski fanzin Moje življene Gorazda Rep-litične, estetske in siceršnje poglede« (Muršič šeta (Kolmančič 2001: 55). V Idriji sta izhajala

2000: 277). Zaradi pritiska oblasti je bil izid fanzin Depresija avtorja Matjaža Mraka in fan-druge številke prestavljen, pozneje pa je fanzin zin Ni izbire. Leta 1988 je v Mariboru Dušan postal pravi politično-komentatorski časopis Hedl urejal fanzin Agonija Gustava. V Ljublja-(Muršič v Kolmančič 2001: 52, 53). ni je Peter Stankovič izdajal fanzin Kruhoborba

Eden od pomembnejših fanzinov na Štajer- (Kolmančič 2001: 56). skem je bil Štajerski poročevalec, ki je izšel leta Leta 1989 je začel izhajati fanzin Platfuzz 1985. Njegov avtor Mario Marzidovšek je z li- kot eden prvih slovenskih fanzinov, oblikovanih

kovnim gradivom in besedili oblikoval »xerox art računalniško. Njegovi avtorji »Matija Kvesič iz

izdelek z logotipom NOB-jevskega Slovenskega Rogaške Slatine in Miroš Radosavljevič ter Sil-

poročevalca« (Muršič 1995: 68). Konec osemde- vo Privšek iz Laškega« so v visoki nakladi redno

setih let so v Mariboru izhajale Kmečke in roc- izdajali tri številke na leto (2001: 57). Leta 1990

kodelske novice kot najodmevnejša mariborska so isti avtorji v Kočevju zasnovali fanzin Cicifuj, subkulturna publikacija (Kolmančič 2001: 54). ki pomeni prelomnico na področju slovenskega

Manj razširjeni so bili fanzini, ki so se zvrstili izdajanja fanzinov. Spremembo je sprožil poziv

kot nasledniki fanzina Lolipop: Benjamin, Inkri- bralca Platfuzza, ki je stanje fanzinov opisal kot minalni product, In.kri.termina … in Brum inkri- povprečno poročanje o glasbeni sceni in humor

miniranih živcev (2001: 53). Glasbena skupina brez vključevanja kritičnih razmišljanj o dru-

CZD (Center za dehumanizacijo) je leta 1986 gih temah. Cicifuj je z novimi sodelavci (Du-kot prilogo istoimenskima kasetama zasnovala šan Hedl, Jasmina Žegarac, Jure Gosler, Gorazd

fanzina Vihar je rasel in CZD sporoča uporabni- Beranič) in kakovostnim oblikovanjem postal

kom (2001: 54). »fanzin z najdaljšim kontinuiranim izhajanjem«

V Ljubljani je leta 1984 sekcija Magnus iz (2001: 59, 60). Leta 1990 je Tomaž Trplan iz-

Škuca v okviru festivala Magnus Homoseksu- dal prvi prekmurski fanzin Bzzzip (Kolmančič alnost in Kultura izdala fanzin Viks. Magnus 2001: 61). Gay Club je predstavljal edino organizirano Mreža za Metelkovo, ki je bila ustanovljena

druženje seksualnih manjšin v Jugoslaviji in »v decembra 1990 v prizadevanjih za pridobitev

103

prostorov praznega vojaškega kompleksa, je leta V nadaljevanju predstavljam fanzine, ki so

1991 pričela izdajati fanzin M’zin (2001: 61; se ukvarjali pretežno s hardkorovsko tematiko.

Bizjak 1991: 41). Fanzin je pozneje prerasel v

»nekonvencionalno, kulturno-umetniško revijo« 4.1.4.1 Hardkorovski fanzini (Kolmančič 2001: 61). Obsojam!

M‘ZIN kot glas Mreže za Metelkovo je Odpadki civilizacije, 1983

le eden izmed mnogih projektov zagna-

nih kolektivnih in individualnih subjektov Prvi hardkorovski fanzin Stres D. A., U. B. R. umetnostne, množične, kulturne, sociali- in Odpadki civilizacije so pod okriljem Šku-zacijske, izobraževalne, športne, alterhote- ca novembra 1983 v Ljubljani izdale glasbene

lirske, medicinske, duhovne, manjšinsko- skupine iz naslova fanzina: Stres državnega

-politične kulture ..., ki hoče v Ljubljani na aparata, Uporniki brez razloga in Odpadki ci-

enem mestu ustvariti neodvisni multikul- vilizacije. K fanzinu je spadala tudi kaseta z nji-

turni center, ki bi povezal vse tiste, ki jim hovimi pesmimi. Vse tri glasbene skupine so se

je, izhajajoč iz koncepta civilne družbe, do v tiskovini predstavile z odlomki svojih pesmi,

drugačnosti, odprtosti in tolerantnosti. Gre s poudarjenimi stališči v obliki krajših besedil,

za antipod uradnim institucijam, kar daje sličicami in razgibanim oblikovanjem vsebine

Mreži možnost objektivnega pogleda na (Sodnik 2013: 69, 70). Stres D. A. se je v svojem

družbeno dogajanje in aktivnega poseganja delu fanzina ukvarjala s kritiko sistema, represi-

vanj (Bizjak 1991: 41). jo, uporom in tesnobo (2013: 70). U. B. R. je z

uporabo retoričnih figur, ironijo in sarkazmom

Osamosvojitvena vojna leta 1991 je prinesla šok obravnavala represijo sistema, revolucijo, upor-

in mrtvilo, vendar si je scena kmalu opomogla in ništvo in tesnobo (2013: 72). Odpadki civili-

postregla s poplavo novih fanzinov (Kolmančič zacije so se predstavili s sličicami, v pesmih pa

2001: 60). so z retoriko obsojali oboroževanje, revščino in

Leta 1992 je v Ljubljani izšla prva številka politične manipulacije (2013: 74). Stripburgerja, izdaje kolektiva Strip Core, ki jo Po vzpostavitvi neformalnega Hard Core

Petra Kolmančič opisuje kot »vsebinsko klasični kolektiva leta 1986 na Kersnikovi 4 je pod nje-

strip fanzin, ki je kmalu prerasel slovenske okvi- govim okriljem David Kržišnik pričel izdaja-

re« (2001: 61, 62). ti fanzin Vrnitev odpisanih (Kolmančič 2001:

Leta 1994 sta Rudi Baloh in Tomaž Gor- 54). Mariborska skupina Inkriminalni kolektiv

kič začela izdajati fanzin Skiroscore, ki je poleg je sredi osemdesetih izdala priložnostni fan-

glasbe obravnaval tudi stripe (2001: 63). Med zin Dead Kennedys, posvečen tej kalifornijski odmevnejšimi fanzini v devetdesetih, ki je ve- hardcore skupini, ker se je znašla na sodišču

likokrat sodeloval tudi z drugimi fanzini, je bil (2001: 53). fanzin V.I.T.R.I.O.L., ki ga je Jolanda Roškar Leta 1989 se je na novogoriškem koncu

začela izdajati leta 1995 (2001: 63). pojavil punk/hardcore fanzin D‘iks, ki so ga

Leta 1996 je Petra Kolmančič pričela izda- ustvarjali Aleksij Škrinjar, Simon in Aleks Mar-

jati fanzin Sirota Jerica z literarnimi in vizualni- kič ter Igor Bašin. Pozneje so v vsebino vključili

mi deli pesnikov, slikarjev, fotografov in stripar- poročanje o glasbenih skupinah, ki so ustvarja-

jev. Nekaj let pozneje je pričel izhajati na spletu le kakovostno glasbo drugih žanrov. Leta 1991

»kot elektronski fanzin Sirota Jerica SPLETka- sta ga po prenehanju delovanja nasledila fanzi-

ri« (2001: 65). na Mind Hook in The Scream, nato pa je na tej

104

podlagi nastala revija za rock glasbo Rock Vibe in si dopisovali. Pošiljali smo si informacije, kasete

(Kolmančič 2001: 55). in fanzine. Prisvojil sem si mamin tipkarski stroj

Konec osemdesetih let je Iztok Dimc ob in pisal pisma po vsem svetu. Največji thrill je bil,

pojavu skejtanja pri nas to tematiko povezal s ko me je v nabiralniku čakala pošta iz Brazilije,

hardkorovsko sceno. Nastal je »prvi slovenski Finske, Anglije, Amerike … (Kuhar 2023). skate core fanzin« z naslovom NLP (2001: 56),

ki se je leta 1991 preimenoval v Flying Objects. Z V devetdesetih letih je veliko fanzinov prene-

novima sodelavcema Matjažem Koširjem in To- halo izhajati. Nekateri so pričeli uporabljati ra-

mom Perom je postal fanzin izdelek SK8 Core čunalniško podprto izdelavo in razširjanje, tako

kolektiva (2001: 56). da se je nekaj trdoživih fanzinov še ohranilo.

V času, ko je širjenje informacij temeljilo na

SK8 core kolektivu uspe tudi preboj na na- ustnem izročilu in so bile zato objave neredne,

cionalno televizijo, kjer enkrat na mesec vsebina pa zastarela, so fanzini z vztrajnim širje-

pripravljajo oddajo o skateboardingu in un- njem drugačnih ideologij pomembno prispevali

derground glasbi »Skate TV«, ki je leta 1991 k odpiranju miselnega prostora: »Vloga medijev

prva tovrstna evropska televizijska oddaja je za raven tolerance v neki družbi odločilna«

(Kolmančič 2001: 56). (Muršič 1995: 68). Fanzini so kot glas kritič-

nega dela ljudstva odločilno prispevali k večji

V devetdesetih letih je Hrvoje Dijan v Ilirski informiranosti, strpnosti in s tem povezanosti

Bistrici izdajal »hardcore/noise/grind fanzin družbe v nemirnem koncu 20. stoletja. The Beast (pozneje Agarchy)«. V Brežicah je Toni Ob koncu povzemimo, kateri fanzini so bili

Cepanec izdajal podobno vsebino v fanzinu Pi- za Strip Core najpomembnejši. Prvi hardko-

cajzl zine (2001: 64). rovski fanzin so izdali glasbeniki skupin SDA,

Leta 1994 je v Novi Gorici pričel izhajati U.B.R. in Odpadki civilizacije, ki so bili pozneje

»anarhoidni fanzin 13. brat« (2001: 62). Njego- v veliki meri del kolektiva Strip Core in občasno

vim ustanoviteljem Valterju Cijanu ter bratoma skupine 2227, med njimi Božo Rakočević, Rok

Marku in Jerneju Rusjanu so se pridružili novi Sieberer – Kuri in Dare Kuhar. Fanzin Vrnitev sodelavci. Tematika fanzina je kmalu pričela odpisanih, zelo cenjeno publikacijo HCK-ja, je pokrivati tudi gibanje straight edge (2001: 62). vzpostavil David Kržišnik, prvi pevec skupine

2227, ki pa ni bil del kolektiva Strip Core. Re-

Scena je bila zelo intenzivna. Brali smo fanzine, vija Stripburger je bila prvotno fanzin kolektiva Maximum Rocknrol je imel dobre članke o hardkoru, Strip Core.



105

oma »mi z tnosti a art« in

ost« ozir

a umetn tvarjanje ume

art je sk ovanka iz b nja skupine am (2023) o delova esed »mi z , torej us

Ime Mizz Barbara Abr lja bistv predstav



Tipičen motiv poslikav kolektiva Mizzart na zidovih

106 ob cesti v Šentvidu konec osemdesetih let 20. stoletja.

Ljubljana, 1989. Foto: Arhiv Mizzart





5 KOLEKTIV MIZZART




Kolektiv Mizzart so leta 1988 ustanovili Dušan Imeli so velik vpliv na spreminjanje razmerij moči

Šuštaršič kot idejni vodja, Darja Šipec, Barba- v javnem prostoru. Mizzartova umetniška za-

ra Abram in Boštjan Franc Avguštin. Kasneje puščina omogoča razumevanje družbenih spre-

so se jim pridružili še Matic Golja, Aleš Hoče- memb v državi, ki je konec 20. stoletja doživljala

var in Primož Karba. Člani kolektiva so bili v prehod iz socializma v kapitalizem. osemdesetih letih 20. stoletja študenti obliko- Spontanost/suverenost: Mizzartov nastop

vanja, slikarstva in mode (Mladina 2010). Ime je bil spontan že od vsega začetka. Leta 1988 je

Mizzart je skovanka iz besed »mi za umetnost« Dušan Šuštaršič s skupino prijateljev organizi-

oziroma »mi za art« in predstavlja bistvo delova- ral prvo delavnico v prehodu pod avtocesto lju-

nja skupine, torej ustvarjanje umetnosti (Abram bljanske obvoznice. Za projekt so uporabili lastna

2023). Mizzart je na področju neodvisne javne sredstva in zbrali nekaj prostovoljnih prispevkov.

umetnosti deloval dvajset let. Poleg inovativne- Mestnih oblasti niso zaprosili za formalno dovo-

ga nastopanja v javnosti je njegovo umetniško ljenje za izvedbo posegov v javni prostor, čeprav

izražanje v tehničnem in vsebinskem smislu bi ga po veljavni zakonodaji potrebovali (Šuštar-

močno zaznamovala okoljska osveščenost. šič, 2023). Kolektiv je želel svoje umetniške ideje

Nekateri člani kolektiva so razvili samo- uresničiti brez nadzora oblasti ali zahtev spon-

stojne kariere v svetu institucionalne umetnosti. zorjev. Njegov edini namen je bila zavezanost

Dušan Šuštaršič se je pod nazivom Bela tehnika mestu. Šuštaršič je kot idejni vodja pri načrto-

ukvarjal s kiparstvom. Darja Šipec je z nazivom vanju in izvedbi aktivnosti deloval zelo suvereno

Beladona delovala na področju kiparstva in gra- (Šuštaršič 2023; Abram 2023). fičnega oblikovanja. Boštjan Franc Avguštin se V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je

je v skladu s svojo izobrazbo ukvarjal s klasičnim bilo na voljo nekaj institucionalnih sredstev, ki

slikarstvom in scenografijo. Barbara Abram je so bila dostopna tudi za financiranje samonik-

razvijala tehnike pletenja z različnimi materiali, le umetniške produkcije. Šuštaršič je na podlagi

s poudarkom na recikliranju, in poučevala raz- osebnih dogovorov prejel skromno finančno in

lične tehnike umetniškega izražanja, predvsem v materialno podporo za delovanje kolektiva, kar

povezavi s tekstilom. Primož Karba se je ukvarjal pa ni zmanjšalo njegove avtonomije. Pri vsebini

predvsem z glasbo in grafičnim oblikovanjem. svojih poslikav se Mizzart ni podrejal napot-

Mizzartovo delovanje je bilo prežeto z vredno- kom mestne uprave, prav tako njegovega dela ni

tami mladih urbanih umetnikov, katerih umetni- nihče vsebinsko usmerjal, preverjal ali potrjeval

ški slog je bil eklektičen in politično aktivističen. (Šuštaršič 2023; Abram 2023; Karba 2016).

107



▲Slika 30: Mizzartove zgodnje poslikave. Podhod v prepričanje, da so grafiti praktično vsi likovni

Ljubljani – Šentvid, 1989. Foto: Arhiv Mizzart. 97 izdelki, ustvarjeni s spreji.

Mizzart sprejev ni uporabljal. Ustvarjali so

Ikonografija: Mizzartove poslikave so bile ve- le s čopiči in tekočimi barvami, saj jim je ta

činoma narejene v klasični slikarski tehniki, tehnika omogočala ustvarjanje natančnih figur

dopolnjene z besedilom v stilu stripov, ilustra- in je bila okolju prijaznejša (Šuštaršič, 2023).

cij in oglasov. Za svoje likovno ustvarjanje so Mizzartov umetniški slog je bil eklektičen, saj

uporabljali več izrazov, med drugim risanje so ga hkrati ustvarjali ljudje z različnimi mo-

grafitov. Kot nadarjeni študenti umetniških tivi in ozadji. Kolektiv je mentorsko usmerjal smeri so dobro poznali grafitarsko sceno v tu- Boštjan Franc Avguštin, akademsko izobraženi

jini in doma, vendar je niso posnemali. Grafi- slikar. Izhajali so iz klasičnega slikarskega pri-

tarsko sceno osemdesetih let so v umetniškem stopa in slikali v različnih slogih. Člani kolek-

smislu zaznamovale uveljavljene estetske obli- tiva so se izmenjevali pri vodenju posameznih

ke newyorškega grafitarskega sloga, ki se je bli- projektov; vodja je zasnoval skico poslikave,

skovito širil po svetu, in provokativen pristop drugi pa so mu pomagali dokončati delo (Ab-

Irwinovih grafitov (Abram 2023). Prav tako jih ram 2023). ni zanimalo pisanje političnih grafitov, ki so se

v Ljubljani razcveteli v času punka.

Za slikovne grafite je bil v umetniških in

drugih krogih v osemdesetih letih precej uve-

ljavljen izraz »aerosol art«. S tem se je uveljavilo 97 V člankih, osebnih pričevanjih in drugih virih so akterji

iz osemdesetih let grafitiranje opisovali kot tehniko li-

kovnega ustvarjanja s spreji na zidove, plakate ter pre-

mične podlage iz platna in drugih materialov.

108



▲Slika 31: Prikaz različnih slikarskih tehnik. Igrišče v ▼Slika 32: Likovno dovršen napis DEMILITARY na Ljubljani – Šentvid. 1988. Foto: Arhiv Mizzart. nabrežju reke Ljubljanice. 22. december 1989. Foto:



Arhiv Mizzart.





109

Mizzart je s svojimi poslikavami in drugimi Specifičnost lokacije: Glavni motiv za nastanek

izdelki posredoval prodorna politična sporo- kolektiva Mizzart in njegovih poslikav je bil po-

čila, čeprav ni izdeloval jezikovnih grafitov v skus poživitve urbane sivine (Šuštaršič 2023).

osnovni tipografiji. Edini jezikovni grafit, ki so Skoraj vsi člani kolektiva so živeli v Šentvidu,

ga ustvarili in je odkrito pozval k demilitariza- podeželskem predmestju Ljubljane, ki je v tis-

ciji, je bil zapisan s črkami, ki so bile likovno tem času doživelo veliko urbano preobrazbo. Ko

dovršene v eklektičnem slogu vzorcev in figur. je mestna uprava zgradila obvoznico okoli roba

Grafit na obrežju Ljubljanice je nastal 22. de- okrožja, so nove velike betonske površine v so-

cembra 1989 (Šuštaršič 2023) v sklopu širše seski pritegnile njihovo pozornost. S svojo mla-

civilne pobude za demilitarizacijo v Sloveniji, dostniško ustvarjalnostjo so hladne betonske

sočasno s civilnimi gibanji v širši regiji po pad- stene ob avtocesti igrivo preoblikovali s slikami

cu berlinskega zidu (Bibič 2003). cvetoče trave. Na površine v bližini knjižnice

in šolskega območja so naslikali zabavne like v

Napis DEMILITARY na nabrežju reke Ljublja- abstraktnem okolju. V prostor so posegali pre-

nice, pod restavracijo Ljubljanski dvor, ki je nastal mišljeno in družbeno odgovorno (Abram 2023).

ponoči na nekdanji dan Jugoslovanske ljudske ar- S svojim edinstvenim slogom si je Mizzart

made, je še posebej odmeval v kampanji nezakoni- pridobil ugled v širši okolici. Kolektiv so pova-

tih muralov (Šuštaršič 2023). bili k poslikavi notranjosti več klubov v Slove-

niji in tujini. V Ljubljani so okrasili klube B 51,

▼Slika 33: Poslikave notranjosti kluba Channel Zero Channel Zero in Gala Hala. Zunaj prestolnice

na Metelkovi, leta 1994. Foto: Arhiv Mizzart. so Mizzart okrasili klub Stiskarna v Velenju,





110





klub Swenak v Idriji in klub ACU v Utrechtu na projektov v skupnosti, zlasti med mladimi (Mirović

Nizozemskem. Dvakrat so sodelovali na festiva- 2012). Na splošno so alternativna kulturna gibanja

lu Prepovedani sadeži civilne družbe v Utrechtu v osemdesetih letih v družbi sprožila porast kritič-

(arhiv Mizzart). nega razmišljanja, ki je Slovenijo bistveno ločil od

preostale Jugoslavije in drugih, še bolj konzervativ-



nih socialističnih držav v širši regiji (Rendla 2018).

Nepridobitnost: Kolektiv Mizzart svojega

delovanja ni zastavil kot tržno dejavnost. Svo-

je projekte je izvajal nepridobitno z namenom

ustvarjanja vrednosti za širšo skupnost. Vodja

kolektiva je finančne vire za delovanje prido-

bival s prijavljanjem na razpise za nepovratna

sredstva in s prostovoljnimi prispevki. Sofinan-

ciranje je bilo namenjeno predvsem pokrivanju

materialnih stroškov. Kolektiv s poslikavami ni

služil denarja. Sodeloval je z organizacijami, ki

so si prizadevale za podobne ideološke cilje. Ves

čas so ohranjali svoj neodvisen in neinstrumen-

talni položaj (Šuštaršič 2023). Kot aktivisti in li-

kovniki so imeli velik vpliv pri zasedbi Metelko-

ve leta 1993. Na Metelkovi so tesno sodelovali s

kolektivom Strip Core. Skupaj so se prebili sko-

zi najtežje obdobje po zasedbi. Mizzartov studio

se je vsaka dva tedna spremenil v Klub 100%

Mizzart in gostil razstave, koncerte, DJ večere

in druge dogodke za opolnomočenje mladih ne-

▲Slika 34: Zunanjost kluba Swenak v Idriji, leta 1994. odvisnih umetnikov (Karba 2016). Leta 2007 je

Foto: Arhiv Mizzart. studio prerasel v galerijo Mizzart, ki je postala

prostor za ustvarjalne delavnice, trgovino z rab-





▲Slika 35: Zunanjost kluba Swenak v Idriji, leta 1994. ljenimi izdelki ter razstavni prostor za mlajše in

Foto: Arhiv Mizzart. neuveljavljene umetnike (arhiv Mizzart 2010).

Interakcija z javnostjo: Mizzart je nago-

Lokalni klubi so imeli velik družbeni pomen, varjal najrazličnejše segmente družbe. Njegove ker so omogočali socialno kohezijo in izvajanje poslikave, plakati in druga dela so posredovala

111





razumljiva sporočila, čeprav so bila večinoma likovnike, oblikovalce, modno oblikovalko in


slikovna. Sodelovali so pri civilnih gibanjih in druge mojstre, ki so že tretji dan po zasedbi

javno izražali družbenokritična sporočila, zlas- AKC Metelkove mesta poslikali notranjost

ti za varstvo okolja in demilitarizacijo (Mirović Hangarja, kasneje pa tudi stebre v klubu

2012). Z najrazličnejšimi dejavnostmi so odpi- Channel Zero, šank v klubu Gala hala, hod-

rali vprašanja o umetnosti, javnem prostoru in nike v Pešcih in klub 100% Mizzart (prei-

varstvu okolja (Rakočević 2021; Terrah 2021). menovan v Galerijo Mizzart) (KUD Mreža

2025).





▲Slika 36: Umetniški jumbo plakat ob dnevu Zemlje, Mizzartovi prostori na Metelkovi so v zadnjem

22. april 1997. Foto: Arhiv Mizzart. desetletju posvečeni predvsem glasbi in druže-

nju, člani kolektiva pa ustvarjajo v prepoznav-

Za svoj okoljski aktivizem je kolektiv Mizzart nem avtorskem slogu. ustanovil Ekološko kulturno društvo Živoze-

leni, s katerim se je podpisoval na razstavlje-

ne umetniške jumbo plakate, posvečene dnevu 5.1 Poslikave in druge dejavnosti

Zemlje, 22. aprilu.98 Mizzartove unikatne posli- na različnih lokacijah kave na jumbo plakatih so bile prvi javni medij v

Sloveniji, ki je opozarjal na podnebne spremem- Kronološki prikaz Mizzartovih umetniških de-

be (Šuštaršič 2023; Abram 2023). javnosti predstavlja njegove največje projekte.

Mizzartov prispevek pri zasedbi in kasnej- Poleg skupnih projektov so nekateri člani ko-

šem urejanju Metelkove je KUD Mreža strnil s lektiva že zgodaj začeli razvijati lastno ume-

kratko retrospektivno navedbo. tniško kariero. Velikokrat so sodelovali tudi z

drugimi kolektivi in organizacijami. Na tesno

Umetniška in okoljska skupina Mizzart sodelovanje s kolektivom Strip Core je najbolj je delovala od leta 1988. Združevala je vplivalo druženje v času odraščanja, saj so sta-

novali v relativni bližini (Šentvid in Šiška) ter

98 Organizacija združenih narodov je dan Zemlje prvič preživljali prosti čas v istih ljubljanskih lokalih.

neformalno obeležila že leta 1969 (OZN 2020).

112

1988 – poslikave na športnem igrišču v Šentvidu



113 113





1989 – poslikave cestnega podhoda v Šentvidu



114 114





115 115





116 116





117 117





1989 – poslikave na obrežju Ljubljanice



118 118





1990 – poslikave podhoda v bližini knjižnice v Šentvidu



119 119





1992 – poslikave na Kersnikovi ulici v Ljubljani



120 120





1992 – poslikave prostora na Metelkovi, ki so ga zasedli motoristi iz MC Eisen Kreuz leta 1992 že pred zasedbo zapuščene vojašnice



121 121





1993 – poslikave v Bunkerju oz. Klubu B-51 v preurejenem vojaškem zaklonišču na Gerbičevi ulici v Ljubljani



122 122





123 123





1994 – poslikave prostora Channel Zero na zasedeni Metelkovi



124 124





125 125





1994 – poslikave v prostorih Gala Hala na zasedeni Metelkovi



126 126





1994 – poslikave v Idriji



127 127





1994 – poslikave v Velenju



128





1996 – poslikave notranjih prostorov studia Mizzart na Metelkovi



129





1996 – objava Mizartovih plakatov ob dnevu 1997 – Obeleženje praznika dan zemlje,

Zemlje z Ekološko kulturnim društvom

Živozeleni, Stripburger št. 9, februar 1996





22. 4. 1997, umetniški jumbo plakati ▲ 1998 – Izdaja razglednice ob desetletnici delo-

vanja kolektiva ▼





130



1998 – Vabilo na razstavo ob desetletnici delo- Metelkova postala še bolj privlačna za doma-

vanja kolektiva ▲ čine in turiste z vsega sveta.

KUD Mreža je pri opisu Celostne umetni-

2006 – Umetniška ureditev zunanje podobe ne Metelkova navedel Mizzartove umetniške

AKC Metelkova: posege v javni prostor znotraj Metelkove, kjer

- Oaza, zelenica na Metelkovi, različni so sodelovali tudi novi člani.

materiali in rastlinje

- Plaža, terasa v stavbi Pešaki, različni Primož Karba, Anamarija Volk, Matic

materiali Golja, Barbara Abram in Jana Japelj so

- Gugalno drevo v Hajlends parku na travnato zaplato v preddverju Pešakov

Metelkovi, igralo iz lesa in kovine. uredili v prijetno Oazo, kjer se obiskovalci

lahko spočijejo na unikatno oblikovanih

Leta 2006 je potekala obsežna umetniška ure- klopeh, kasneje sprehodijo po tlakova-

ditev zunanje podobe AKC Metelkova, ki je nih poteh in z malce sreče ujamejo senco

bila pomemben prispevek k vzpostavitvi Ce- dveh sveže posajenih dreves (KUD Mreža

lostne umetnine Metelkova. S tem je celotna 2025).

131





Pri opisu projekta Plaža, pri katerem je Mizzart 5.2 Izjava za javnost ob z različnimi materiali uredil teraso v stavbi Pe- praznovanju dvajsetletnice


šaki, je sodeloval dopolnjen kolektiv: Jana Japelj, delovanja kolektiva Mizzart

Primož Karba in Gregor Jokič.

Kolektiv je ob obeleženju dvajsetletnice svoje-

Nekoč zanemarjeno teraso Pešcev so preure- ga delovanja podal izjavo za medije, v kateri je

dili v udobno in prostorno zbirališče. Nujna strnil svojo zgodovino. vzdrževalna dela (utrditev razmajane ograje)

so združili z izvirnimi poslikavami, ki vklju- Od zidnih poslikav do galerijske dejavnosti

čujejo tudi stene terase in korita za zelenje.

Bohotno rastlinje ščiti pred sončnimi žarki, Minilo je dvajset let od prve zidne posli-

dežnimi kapljami in pogledi, obenem pa obi- kave, ki so jo ustvarili takratni študentje

skovalcem omogočajo, da »iz viška« sprem- oblikovanja, slikarstva in mode v prostorih

ljajo dogajanje na severnem dvorišču AKC šentviške galerije med avtocestama, danes

Metelkove mesta (KUD Mreža 2025). že odprtega predora Šentvid.

Projekt Gugalno drevo sta pod okriljem Miz- Člani Darja Šipec, Barbara Abram, Bo-

zarta izvedla Anamarija Volk in Primož Karba. štjan Franc Avguštin in Dušan Šuštaršič,

kot pobudnik ustanovitve pričnejo delovati

Anamarija Volk in Primož Karba sta v par- kot Mizzart. Skupini se kasneje pridružijo

ku Hajlends postavila gugalno, plezalno in Matic Golja, Aleš Hočevar in Primož Kar-

za druge vragolije primerno otroško igralo. ba. Pri svojem delu sodelujejo z mnogimi

Vrh drevesa je bil pestro poslikan, na veje drugimi umetniki. Namen skupine je bil

pa so bile pritrjene vzdržljive vrvi, ki so se razbiti urbano sivino, zato so se ukvarjali

spuščale k tlom v različnih dolžinah. Vse s poslikavami zidov, na začetku predvsem

vrvi so bile pri tleh opremljene z lesenimi ilegalnimi. Tako so nastali eni prvih sloven-

elementi za sedenje in guganje. Na vrveh skih grafitov, ki so presegali zgolj napise in so

so bili vozli, oprijemališča, ki so olajša- imeli tudi določeno likovno kakovost. Sku-

la plezanje proti vrhu Gugalnega drevesa pina se je odrekla sprejem in prijela v roke

(KUD Mreža 2025). čopiče, kar jo loči od klasičnih grafitarjev.

Tehnika je omogočala bolj precizno figura-

V sklopu umetniške prenove je sodeloval tudi liko, večjo preglednost, kakovost in kmalu so

član kolektiva Matic Golja, ki pa je svojo ume- pričeli pridobivati naročila za poslikave klu-

tnino Invazija žužonov izvedel pod lastnim bov. V akciji ilegalnih poslikav je še posebej

umetniškim avtorstvom. odmeval napis DEMILITARY ob nabrežju

Ljubljanice, pod Ljubljanskim dvorom, ki je

nastal ponoči, na dan takratne JLA. Mizzart

je poslikala notranjost več klubov, med njimi

dvakrat B 51, Stiskarno v Velenju, Swenak v

Idriji, Channel Zero in Gala hala na Metel-

kovi, ACU v Utrechtu, kjer je dvakrat sode-

lovala na festivalu Prepovedani sadeži civilne

družbe. Njihove slikarije so uporabljali pri



132





filmih, videospotih, na plakatih, v knjigah in Kot so zapisali tudi sami, so nekatera njihova


v različnih tiskovinah nevladnega sektorja. najzgodnejša dela v javnem prostoru na zidovih

ostala več desetletij. Trajnost izpostavljenih po-

Mizzart se še pred zasedbo Metelkove slikav dokazuje, da so jih sprejeli prebivalci in da priključi organizacijam in posameznikom v jim je vrednost priznala tudi mestna uprava, saj

okviru Mreže za Metelkovo in sprva delu- bi jih sicer že prepleskala. je v Šoli, potem pa pridobi prostore v stavbi

Pešci. Na Metelkovi sodeluje pri poslikavah

mnogih prostorov. Njihov atelje se vsakih 5.3 Samostojno delovanje članov

štirinajst dni prelevi v prostor druženja z kolektiva Mizzart razstavami, koncerti, jamsessioni, d.j. večeri.

Tako nastane klub 100% MIZZART. Leta Vsi člani kolektiva so delovali tudi kot samos-

2007 atelje preraste v galerijo, kjer predsta- tojni umetniki. Nekateri so se umetnosti posve-

vljajo ustvarjalnost metelkovskih in drugih, tili poklicno, drugi so karierno pot nadaljevali

predvsem mlajših in neuveljavljenih, ume- v spremljevalnih dejavnostih, kot sta grafično

tnikov. V galeriji organizirajo številne krea- oblikovanje in poučevanje. tivne delavnice in 2nd hand market.

5.3.1 Bela tehnika – Dušan Šuštaršič

Vzporedno člani Mizzarta ustanovijo kul- Navedbe iz Podatkovne baze Moderne galerije v

turno ekološko društvo Živozeleni, ki z Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in 21. stole-različnimi multimedijskimi pristopi osvešča tja na Slovenskem (MG+MSUM Šuštaršič 2025).

javnost o perečih okoljskih problemih, med

drugim tudi z unikatnimi poslikavami jum- − Hi Pressure, Metelkova/bivša vojašnica bo panojev, s katerimi so med prvimi pričeli na Metelkovi, Ljubljana, Slovenija, 22. 10.

opozarjati na podnebne spremembe. 2012–22. 11. 2012

Člani, ki v letih delovanja diplomirajo, prič- − Metelkova mesto v Sao Paulu 2002. Sli-nejo izvajati samostojne avtorske projekte, ke, kipi, objekti in ..., Bežigrajska galerija 2,

sodelujejo z marketinškimi agencijami in Ljubljana, Slovenija, 11. 7. 2002–20. 8. 2002

nevladnimi organizacijami s področja kultu-

re in varstva narave, vseskozi pa so bolj ali − Bela tehnika. Lim las les, Cankarjev dom, manj aktivni tudi na Metelkovi. Ljubljana, Slovenija, 5. 6. 2001–12. 6. 2001

Poslikave v Šentvidu po dvajsetih letih še − Dušan Šuštaršič. Bela tehnika.O.V.O.B. vedno obstajajo. (Odtisi v odtenkih barv, Ljubljana, Slove-

nija, 5. 6. 2000–11. 6. 2000, zloženka

Ob dvajsetletnici MIZZARTa in dvanajsti

obletnici kluba 100%MIZZART bo v ga- − Dušan Šuštaršič. Bela tehnika – siva li-leriji MIZZART na Metelkovi v torek, 19. varna, Ljubljana, Slovenija, 14. 5. 1999–14.

1. 2010 ob 19-ih otvoritev dokumentarne 5. 1999, zloženka razstave.

− Zlati MM‘99, Galerija Doma gospo-

Vljudno vabljeni (Arhiv Mizzart). darstva, GZS, Ljubljana, Slovenija, 30. 3.

1999–20. 4. 1999

133

− Bela tehnika. Bar=, Ljubljana, Slovenija, 5.3.2 Beladona – Darja Šipec 22. 3. 1999–25. 3. 1999, zloženka Navedbe iz Podatkovne baze COBISS in sple-

tne strani AKC Metelkova (Metelkova mesto

− Fotografija leta 1999. Natečaj revije 2011).

Emzin, Cankarjev dom – preddverje, Lju-

bljana, Slovenija, 3. 2. 1999–21. 2. 1999 − Plakat Suhi travniki, pašniki in ogrožene

vrste ptic, priporočila za pticam prijazne

− Bela tehnika. Ko je tišina rdeča, je molk načine gospodarjenja z ekstenzivnim tra-

krvava sled, Metelkova/bivša vojašnica na vinjem, 2008

Metelkovi, Ljubljana, Slovenija, 1999

− Celostna grafična podoba naravnega re-

− Bela tehnika. Govorim moji vodi, KUD zervata Škocjanski zatok, 2005 France Prešeren, Ljubljana, Slovenija, 4.

8. 1998–1998 − Belatehnika & Beladona, ambientalna

ateljejska postavitev. Program 18. obletnice

− Dušan Šuštaršič. Bela tehnika, Postojna, AKC Metelkova mesto, 8.–10. september

Slovenija, 17. 7. 1998–1998 2011

− Dušan Šuštaršič. Bela tehnika. Ostanek Na spletni strani AKC Metelkova so organiza-

obale, morje spominov, Cankarjev dom, torji 18. obletnice svojega delovanja v letu 2011

Ljubljana, Slovenija, 8. 6. 1998–8. 6. 1998 predstavili skupen projekt Dušana Šuštaršiča

in Darje Šipec, ki sta bila par tudi v zasebnem

− Dušan Šuštaršič. Bela tehnika, Postojna, življenju, s simpatičnim opisom ozadja njunih

Slovenija, 25. 4. 1998–1998 umetniških imen (Šipec 2023). − Dušan Šuštaršič. Bela tehnika; Naravni Belatehnika & Beladona (ambientalna

sovražnik, Klub K4, Ljubljana, Slovenija, ateljejska postavitev). Bela tehnika se v

10. 2. 1998 naši zavesti pojavlja kot izraz za raznovr-

stne gospodinjske aparate, zaradi katerih je

− This Art Is Recycled, Galerija Škuc, po avtorjevem mnenju v zadnjih desetle-

Ljubljana, Slovenija, 9. 10. 1997–29. 10. tjih prišlo do vedno večje odtujenosti člo-

1997, katalog, zloženka veka od narave in številnih posledic v oko-

lju. Belladonna ali po naše Volčja češnja je

− Dušan Šuštaršič. Bela tehnika, Črno- rastlina, ki so jo v preteklosti uporabljali

melj, Slovenija, 8. 2. 1997–8. 2. 1997, tako pri verskih obredih kot ljubezenskih

zloženka napojih, čarovnice pa so iz nje pripravljale

svoje čudežne maže. Njeno uporabo da-

− Slovenska kultura na Nizozemskem, nes odsvetujejo, saj človeškega duha tako

Autonoom Centrum 2b, Eindhoven, Ni- pretrese, da se ponovno sooči s samim se-

zozemska, 2. 11. 1990–4. 11. 1990 boj (Metelkova mesto 2011).



134

5.3.3 Barbara Abram 5.3.4 Boštjan Franc Avguštin

Navedbe s spletne strani zavoda SAMOROK Navedbe iz Podatkovne baze Moderne galeri-

Zavod za ohranitev rokodelstva, Ljubljana (Sa- je v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in

morok 2025). 21. stoletja na Slovenskem (MG+MSUM, Av-

guštin 2025).

- Diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil

- izdelava kolažev iz tekstilij in aranžiranje na − Od skice do lutke. Živali./From a več sejemskih postavitvah doma in v tujini. Sketch to a Puppet. Animals (Lutkovno

gledališče Ljubljana – 70 let), Bežigrajska

- Izdelava kratkega animiranega filma, 1997 galerija, Ljubljana, Slovenija, 30. 8. 2018–

30. 9. 2018

- Sodelovanje pri oblikovanju zunanje okoli-

ce na Metelkovi, Oaza, 2006 − 15 let Avtonomnega kulturnega centra

Metelkova Mesto, Galerija Alkatraz, Lju-

- Izdelava grafične podobe za 7. Medna- bljana, Slovenija, 8. 9. 2008–10. 9. 2008

rodno srečanje Slovenskega biokemičnega

društva, Maribor, 2007 − Boštjan Franc Avguštin. Likovno delo

Metelkove polmeseca, Metelkova/Bivša

- Oblikovanje naslovnic za ediciji Littera Pi- vojašnica na Metelkovi, Ljubljana, Slove-

cta Gledališče v sodni dvorani (avtor Vasko nija, 11. 4. 2008

Polič) in Krautov strojniški priročnik, 2019

− Franc Avguštin, Pivško razstavišče ume-

▼Slika 37: Izdelek Barbare Abram – tekstilni kolaž, tnin, Pivka, Slovenija, 22. 2. 2008 detajl (poslikava svile, vezenina) (Samorok 2025).





135

− B. F. Avguštin. Neverjetno, Metelkova/ − Akademija za likovno umetnost 1991– bivša vojašnica na Metelkovi, Ljubljana, 1992, Mestna galerija, Ljubljana, Sloveni-

Slovenija, 11. 9. 2007 ja, 21. 12. 1992–6. 1. 1993, katalog

− Boštjan F. Avguštin, Muzej premoderne − Študenti Akademije za likovno umet-umetnosti, Spodnji Hotič pri Litiji, Slove- nost 1990/1991, Mestna galerija, Ljublja-

nija, 25. 11. 2006 na, Slovenija, 11. 11. 1991–24. 11. 1991

− Prostor Mesta, Galerija Kresija, Ljublja-

na, Slovenija, 18. 5. 2006–6. 6. 2006 5.3.5 Matic Golja

Navedbe iz Podatkovne baze Moderne galerije

− Boštjan Avguštin. »La la la«, Ljubljana, v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in 21.

Slovenija, 2005–14. 1. 2006 stoletja na Slovenskem (MG+MSUM, Golja

2025).

− Minimal fokus, razstava lutk, Salon Mi-

nimal, Ljubljana, Slovenija, 3. 11. 2004 − Matic Golja. Četrti krog, Metelkova/

Bivša vojašnica na Metelkovi, Ljubljana,

− Sopotniki premodernih, muzej premo- Slovenija, 20. 1. 2009 derne umetnosti, Spodnji Hotič pri Litiji,

Slovenija, 23. 10. 2004 − 15 let Avtonomnega kulturnega centra

Metelkova Mesto, Galerija Alkatraz, Lju-

− 25a Bienal de Sao Paulo, Parque do Ibi- bljana, Slovenija, 8. 9. 2008–10. 9. 2008

rapuera, Pavilhao da Bienal, Sao Paulo,

Brazilija, 23. 3. 2002–2. 6. 2002, katalog − Proces Metelkova. 12. obletnica AKC

Metelkova, Galerija Alkatraz, Ljubljana,

− 1. mednarodni kraški bienale prave gra- 12. 9. 2005–30. 9. 2005 fike, stara šola, Komen na Krasu, Slovenija,

25. 9. 1999–24. 10. 1999, katalog − Sodelovanje pri urejanju zunanje okoli-

ce na Metelkovi, Oaza, ureditev zelenice,

− ART.Z/FLU, Galerija Pivka, Pivka, Slo- 2006

venija, 23. 7. 1999–1999

− Invazija žužonov, globoki relief in stenske

− Zlati MM‘99, Galerija Doma gospo- skulpture, oblikovanje zunanje okolice na

darstva, GZS, Ljubljana, Slovenija, 30. 3. Metelkovi, tehnika: beton, poliuretanska

1999–20. 4. 1999 pena, akril, 2006

− 5. slikarska kolonija ALU ‚94, Galerija KUD Mreža je pri opisu Goljevega prispevka

KC I. Napotnik, Velenje, Slovenija, 24. 6. pri ustvarjanju Celostne umetnine Metelkova

1994–20. 7. 1994 izpostavil njegovo članstvo v kolektivu Mizzart

in opisal njegovo delo na Metelkovi.

− Študentje Akademije za likovno umet-

nost v Ljubljani, Galerija Tivoli/MGLC, Matic Golja je bil dolgoletni sodelavec na

Ljubljana, Slovenija, 11. 3. 1994–11. 4. Metelkovi delujoče umetniške skupine

1994 Mizzart in vzgojno-izobraževalne glasbene

136

zasedbe Zlati kastrioti. Zanimalo ga je obli- - 20. obletnica AKC Metelkova, Metelko-

kovanje naravnih materialov in njihova ume- va /bivša vojašnica na Metelkovi, Ljubljana,

stitev v prostor. Instalacija Invazija Žužonov Slovenija, 9. 9. 2013-14. 9. 2013 temelji na avtorjevi znanstvenofantastični

zgodbi v kateri Žužoni prihajajo iz druge - Terrah in Mizzart. 100% Mizzart, Metel-

galaksije, njihove potrebe in lastnosti pa se kova /bivša vojašnica na Metelkovi, Ljublja-

čudovito dopolnjujejo s človeškimi. Globo- na, Slovenija, 14. 9. 1998 ki reliefi nad vhodnimi vrati stavbe Pešaki

zvedave Zemljane namamijo v likovno-ki- - Mizzart 88-98.Dokumentacijsko foto-

parsko instalacijo, ki se bohoti v smeri proti grafska razstava, Metelkova /bivša vojašni-

Oazi (projekt skupine Mizzart). Na pročelju ca na Metelkovi, Ljubljana, Slovenija, 20. 3.

stavbe Pešaki pa se Žužoni prelevijo v tro- 1998-1. 5. 1998

dimenzionalna bitja. Izkažejo se kot najču-

dovitejša invazija, kar jih pomni človeštvo, - 2. Bienale Artes '96. Figuralika v sodobni

saj odkrijejo, da se prehranjujejo s težavami slovenski likovni umetnosti, Galerija Artes,

Zemljanov (KUD Mreža 2025). Nova Gorica, Slovenija, 19. 4. 1996-23. 5.

1996 [katalog]

5.3.6 Aleš Hočevar - Urbanaria I. Razstava vseh na natečaj pris-

Navedbe iz Podatkovne baze Moderne galerije pelih predlogov, Narodna in univerzitetna

v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in 21. knjižnica, Ljubljana, Slovenija, 25. 11. 1994-

stoletja na Slovenskem (MG+MSUM, Hočevar 24. 12. 1994 [katalog] 2025).

- Mreža za Metelkovo, Stara elektrarna,

− Slovenski teden nakita 2025 (SIJW): Ljubljana, Slovenija, 4. 2. 1992-7. 2. 1992

Energija/Energy, Center Rog, Ljubljana,

Slovenija, 11. 4. 2025–19. 4. 2025 Mizzartovo članstvo, način delovanja in izdelki

so aplikativen prikaz vseh ključnih značilnosti

termina »proto street art« oziroma pristne li-

5.3.7 Primož Karba kovne ulične umetnosti, nastale pred svetovno

− razširjenostjo termina »street art«. Navedbe iz podatkovne baze Mreže za

Metelkovo: Grafično oblikovanje in vizualno

komuniciranje

− Sodelovanje pri urejanju zunanje okolice na

Metelkovi, 2006

Navedbe iz Podatkovne baze Moderne galerije

v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in 21.

stoletja na Slovenskem (MG+MSUM, Mizzart

2025).



137

Hard karkol (Whatever Core) 2227



Slikovni grafit Simpatiko iz leta 1990,

138 avtor: Božo Rakočević - Lie Eye. Foto: Arhiv Božo Rakočević.





6 KOLEKTIV STRIP CORE




Ikonografija strašljivih fantastičnih likov na pla- nastanka, torej od leta 1989, do leta 2004, ko je

katih, grafitarska scenografija na koncertih ter potekala grafitarska dejavnost kolektiva. svetlobna projekcija posnetkov grafitov na telo Uradni postopek ustanovitve je izpeljala Ka-

pevca hardkorovske skupine, na glasbenike in terina Mirović – Katra. Prvotno jedro kolektiva

oder – to je bila v devetdesetih letih 20. stoletja so bili glasbeniki hardcorovskih skupin, skoraj

najprepoznavnejša podoba kolektiva Strip Core. ves kolektiv pa se je ukvarjal z več zvrstmi iz-

V zgodovino so se sprva zapisali kot pro- ražanja, zlasti z likovnimi in videovsebinami,

dorna glasbena skupina 2227, ki je bila jedro pozneje pa tudi s stripom. Najaktivnejši člani so

njihovega kolektiva. Čeprav si je kolektiv z iz- bili Božo Rakočević, Jani Mujić, Peter Kotarac,

virno likovno ustvarjalnostjo posameznikov in Iztok Šefran, Rok Sieberer – Kuri, Dare Kuhar,

skupine prislužil več mednarodnih priznanj, je Boris Bačič, Samo Ljubešić, Robert Vrtovšek –

vso svojo multimedijsko dejavnost v preučeva- Maček, Igor Brvar – Jovo, Andreja Volčina in

nem obdobju razumel kot vizualno dopolnitev drugi.

svojega glasbenega ustvarjanja. Kako so sami opisali svoj nastanek in prvo

desetletje delovanja na svoji spletni strani,

Katra, Božo, Jani, Pero, Izi, Rok, Boris in vzpostavljeni že v 20. stoletju? Samo so trenutni člani Strip Cora, skupine,

ki se, med drugim, ukvarja tudi z risanjem Strip Core je avtorska in produkcijska sku-

po zidovih. Z risanjem, ne s čečkanjem, pina, ki se je formirala leta 1989 iz akterjev

kajti grafiti so lahko tudi umetnost, pravijo hard core scene. Poleg benda 2-2-2-7 in

(Hrastar 1992: 5). organizacije koncertov se je Strip Core

posvečal tudi takratni alternativni vizualni

Kolektiv Strip Core je bil v 20. stoletju moč- umetnosti: grafitom, stripu, fotografiji …

no vpet v delovanje subkulturne in alternativne V drugi polovici devetdesetih, po preneha-

scene na Slovenskem in tudi v mednarodnem nju delovanja 2-2-2-7 in začasnem zaprtju

prostoru. Članstvo se je v preučevanem obdob- kluba Channel Zero na Metelkovi, ki ga je

ju spreminjalo, pri čemer moramo upoštevati ustanovil in vodil Strip Core, se je posvetil

neformalnost delovanja kolektiva in spontano predvsem področjem vizualnih umetnosti

druženje. Obdobje preučevanja kolektiva ome- in založništva, ki so bila pri nas spregledana

jujem na dobo prvih petnajstih let od uradnega (Strip Core 2009).



139





Delovanje hardkorovske scene v Ljubljani 6.1 Predhodno delovanje – je bilo zelo živahno in povezano. V svojem Hard Core kolektiv predstavitvenem gradivu, izjavah za medije in




pričevanjih so stripcorovci vedno izpostavili Novembra so se črne ovce s Kersnikove Hard Core kolektiv, neformalno skupino, ki z novim imenom Strip Core uspešno je bila predhodnica kolektiva Strip Core. Kot predstavile v nizozemskem Eindhovnu. so povedali ob svoji desetletnici: »Člani Strip Cora so nadaljevali dejavnost, na kateri je ba- Gorazd Suhadolnik, 1990

ziral HCK (organizacija koncertov, multime-

dijskih dogodkov), poudarek pa je bil in je na Hard Core kolektiv (HCK) je bila neformalna

lastni umetniški produkciji« (Projekt SC 8777 skupina, ki je sredi osemdesetih let združevala

1999). glasbenike in druge pripadnike hardkorovske

Kolektiv je informacije o svojem delovanju scene v Ljubljani.100 Med njimi sta bili zelo redno objavljal na lastni spletni strani in skrbno dejavni glasbeni skupini U.B.R. (Božo Rako-

vzdrževal svoj arhiv v fizični ali digitalni obli- čević, Gregor Karpov – Gigi, Jani Mujić) in

ki. Delovanje kolektiva Strip Core so pokriva- Tožibabe (Alenka Marsenič – Marsa, Lidija

li številni mediji. Več strokovnjakov je o njem Rupnik, Mojca Krisch – Krischka in druge čla-

napisalo prispevke, ki so obravnavali različna nice) ter drugi vplivni posamezniki, kot denimo

vsebinska področja in izhajali iz različnih teo- Dario Cortese, glasbeni urednik na Radiu Štu-

retskih okvirov. Med raziskavo sem zbrala ve- dent med letoma 1986 in 1991. Pred nastankom

liko pričevanj akterjev99 in drugih poznavalcev. HCK-ja so se hardkorovski glasbeniki dobivali

Iz vseh teh virov v nadaljevanju povzemam v Šiški, ko pa so imeli od leta 1984 na voljo pro-

bistvene poudarke, ki predstavljajo oris zgo- store na Kersnikovi 4, so se preselili tja. dovine kolektiva in strokovni pregled njegove

grafitarske dejavnosti. Povzetek predstavitev Disko FV je deloval v kleti četrtega bloka v Štu-

objav o Strip Coru v medijih je hkrati anali- dentskem naselju v Rožni dolini, nato se je scena

za medijskega diskurza o grafitih na splošno preselila v Šiško. Tudi tam razmere niso bile naj-

in konkretno o kolektivu. V poročilo vključu- boljše, zato so iskali boljši prostor. Našli so ga na

jem tudi predstavitev predhodnega delovanja Kersnikovi ulici v Ljubljani, kjer je bil mladinski

v Hard Core kolektivu, najprej pa prikazu- dom z veliko menzo v kletnih prostorih. Klet so

jem zgodovinsko ozadje s prepletom punka in spremenili v glasbeno prizorišče in nastal je Klub

hardcora na Slovenskem. K4. Ko je mestna oblast namenila sredstva, so na-

redili pravo diskoteko. Stavbo so temeljito preuredi-

li in institucionalizirali. V 4. nadstropju so dobili

tri prostore za ŠKUC Forum, v okviru katerega je

deloval kolektiv Strip Core. Glasbene skupine, med

njimi U.B.R. in 2227, so v teh prostorih hranile

99 Akterji kolektiva so se strinjali, da jih v raziskavi pred-

stavim z uporabo vzdevkov. Tak način je običajen pri

raziskavah o grafitih, kjer želijo akterji ohraniti anonim- 100 Pred nastankom HCK-ja je hardkorovska scena delova-

nost ali vsaj zasebnost. V pričujoči raziskavi to ni bil la pod okriljem Diska FV v Mladinskem centru Zgornja

vzrok za uporabo vzdevkov, temveč smo se tako odločili, Šiška, kjer so bili leta 1983 njeni začetniki glasbeniki iz

ker so vzdevki postali njihov prepoznavni znak, umet- skupin Odpadki civilizacije, Stres D. A. in U.B.R. Sredi

niško ime in blagovna znamka. Vse akterje z njihovim osemdesetih let so se preselili na Kersnikovo 4 (Poštrak

dovoljenjem predstavljam tudi s polnim imenom. 1994: 22).

140

svojo zapuščino tri desetletja, do prodaje stavbe no- 4, Verbal Assault, SNFU, Jingo de Lunch,

vemu lastniku (Rakočević 2023). Interno, Fugazi itd.) ... Slavne HCK grafite,

njihovo sodelovanje z Video sekcijo ŠKUC-

Zaradi neuradne narave HCK-ja je bilo med -Foruma in multimedialne razstave pa samo

pripadniki veliko pretočnosti, bili pa so zelo omenjamo (Suhadolnik 1990: 40). ustvarjalni (Mirović 2023; Muršič 2023).

HCK se je ukvarjal z glasbo, grafiti in multime-

Poleti smo se srečevali na prostem, v parku ali kje dijsko umetnostjo ter načrtoval izdajanje fanzi-

drugje, pozimi pa smo se zaradi mraza raje druži- na v angleščini (Suhadolnik 1990). Akterji so

li v zaprtih prostorih. Poleg glasbe smo ustvarjali v svojih pričevanjih poudarjali, da so se najbolj

videoposnetke, likovne izdelke, inštalacije, stripe, posvečali glasbi, sprva poslušanju in presnema-

animacije in zvrsti med sabo prepletali. Večinoma vanju kaset, hkrati pa so ustanavljali svoje sku-

smo vsi uživali v druženju in se nismo prepozna- pine. Preden so začeli grafitirati, so se v okviru

vali za umetnike (Sieberer 2023). HCK-ja ukvarjali z izdelavo fanzinov in ovitkov

za kasete.

Revija Mladina, ki je bila v osemdesetih letih

20. stoletja »po vsej Jugoslaviji simbol uporni- Enega lepega dne sem začel delati šablone in slikice,

škega, politično nekorektnega in pogumnega predvsem na platno za kulise za nastope v tujini.

novinarstva« (Kučić 2019),101 je leta 1990 prva Zrolane grafite smo nosili s sabo – kamorkoli smo objavila novico o kolektivu Strip Core. V svo- šli, so bili izobešeni na odru (Rakočević 2021). jem obešenjaškem slogu je poročala, da je na Grafitirali smo s spreji in šablonami na majice

podlagi prizadevanj mladinskih politikov, zlasti in plakate. Majice na koncertih so bile drage, zato

Viktorije Potočnik, v začetku osemdesetih let na smo si jih naredili. Nanje smo napisali imena ben-

Kersnikovi ulici 4 v Ljubljani nastalo zbirališče dov. Pozneje smo tiskali s sitotiskom. Šest let sem

alternativnih umetnikov. Hard Core kolektiv postransko delal v tiskarni Dušana Bitenca. Dule

(HCK) so hudomušno opisali kot »hordo dol- je naredil veliko za sceno, njegov brat Brane pa še

golasih, strganih in za kulturbirokratski bonton več. Žal sta oba že pokojna (Kotarac 2023). nasploh neustreznih umetnikov«, ki pa je s svo-

jim zagnanim raznovrstnim delovanjem premi- Konec osemdesetih let se je hardkorovska sce-

kala meje (Suhadolnik 1990). na precej spremenila. Neformalni HCK je leta

1989 prenehal obstajati. Veliko vidnih akterjev

Hard Core kolektiv je s svojo komunika- se je s scene umaknilo zaradi življenjskih oko-

cijsko mrežo v petih letih zagotovil nenor- liščin – službe, drugih interesov in tudi mate-

malno resno, kakovostno in kontinuirano rinstva. Po razpadu sta iz HCK izstopila Irena

ponudbo koncertov (Government Issue, Povše in David Kržišnik, ki sta začela delova-Scream, NoMeansNo, Social Unrest, Attitu- ti kot Buba, preostali člani pa so se povezali

de, Fang, Victim‘s Family, God, Mond over v skupino Strip Core. Razdelitev HCK-ja na

dve frakciji so stripcorovci pojasnili tako, da je

Buba prevzela organizacijo koncertov, oni pa



101 Revijo Mladina je do osamosvojitve Slovenije izdaja- so »prevzeli aktivnosti na likovnem področju la tedanja Zveza socialistične mladine Slovenije kot del (design, grafiti, plakati)« (Strip Core v Hrastar mladinske in otroške periodike pri založbi Mladinska knjiga. Po spremembi zvezne zakonodaje leta 1989, ki je 1992: 5). Takrat je že obstajala glasbena skupi- dovolila privatizacijo družbenega premoženja, se je Mla- na 2227. Bila je jedro kolektiva, ki se je ukvar- dina ločila od starega izdajatelja in postala eno prvih za- sebnih podjetij v državi (Kučić 2019). jalo tudi z grafiti.

141





6.2 Strip Core, nastanek in razvoj samostojne poti pa je Strip Core dobil v upo-


kolektiva rabo prostore v četrtem nadstropju iste stavbe.

Zgodovino piše zmagovalec. V četrtem nadstropju stavbe na Kersnikovi 4 je

bila polovica prostorov namenjena glasbenikom za

U.B.R., 1984 vaje in hrambo instrumentov, drugo polovico pa so

zasedli stripi. Zraven je bil sedež gledališča PPF

Strip Core je nastal novembra 1989 kot dejanski (Podjetje za produkcijo fikcije), ženski poulični ka-

naslednik Hard Core kolektiva na Kersnikovi bare z Moniko Skaberne. Tam je deloval tudi Igor

4 v Ljubljani. Ime Strip Core je predlagal Jani Vidmar, ki je znal priskrbeti sredstva za projekte,

Mujić, basist skupine 2227, ki mu je bilo blizu ki jih je podpiral (Sieberer 2023). tudi likovno izražanje (Ljubešić 2023).

Njihova krovna organizacija je bila sprva Osamosvojitvena vojna na kolektiv ni imela več-

ŠKD Forum s sedežem na Kersnikovi 4. Strip jega vpliva, povojne pravne in gospodarske posle-

Core je ves čas sodeloval z drugimi akterji na dice pa so kot zunanje okoliščine precej vplivale

alternativni sceni. Poleg dobrega sodelovanja s na delovanje kolektiva in celotne hardkor scene

sodobniki, ki niso bili hardkorovci,102 so ustvar- (Mirović 2019). jali trdne mednarodne vezi.

Tomislav Vrečar je kot glasbenik v začetku de-

Tako smo poznali vse hard core bende, ki so vetdesetih let sodeloval s skupino 2227 in pri

takrat obstajali v Ameriki, intenzivno smo tem spoznal manj prijetno stvarnost življenja

sledili tudi evropski sceni, dopisovali smo si z glasbenikov z napornimi vožnjami na koncerte,

različnimi ljudmi, ki so delali podobne stvari tonskimi vajami, pokoncertnimi razglabljanji in

ali pa glasbene fanzine. Imeli smo kolege po nošenjem opreme »ob najbolj nemogočih jutra-

celem svetu in to je bilo za nas nekaj normal- njih urah nazaj v plac za vaje v četrti štuk na

nega. Že takrat smo se ukvarjali s stvarmi, ki Kersnikovi« (Vrečar 2021). Opisal je dinami-

jih pri nas ni bilo. In to so bili ti grafiti in to je ko kolektiva Strip Core, »ki je v sebi združeval

bil strip oziroma prezentacija likovne scene v strip, glasbo, fotografijo, grafite« (Vrečar 2021):

reviji, glavna pa je bila muzika, ta hard core

scena in tudi način delovanja in povezovanja Znašel sem se v pisanem svetu nasprotnih

hard core scene (Mirović v Stripburger 2017: mnenj, ekscentričnih posameznikov različ-

21, 22). nih narodnosti, potrpežljivih in vzkipljivih, v

gnezdih, kjer so vznikala protislovja na kva-

Jedro Strip Cora so bili poleg Katre glasbe- drat. Nekakšen rodeo, na katerem je težko

niki, ki so sestavljali skupino 2227 (Božo Ra- zmagati, a še težje ga je ukrotiti. Vsepovsod

kočević, Jani Mujić, Robert Vrtovšek – Maček kreativni metki, ki samo čakajo, da se jih iz-

in Igor Brvar – Jovo). Zraven so bili tudi Dare streli in če ne gre drugače, nastopi samoiz-

Kuhar (prvi bobnar 2227), Peter Kotarac, Iztok strelitev (Vrečar 2021). Šefran, Rok Sieberer – Kuri, Boris Bačič, Samo

Ljubešić in drugi. Pod okriljem HCK-ja so ime- Tri četrt diaprojekcij je bilo projiciranih čez naša

li prostore v kleti na Kersnikovi 4, ob začetku telesa med špilom. V vseh naših videospotih so naši

grafiti (Rakočević 2021).

102 Glasbena skupina 2227 je vadila v prostorih K4 zraven

skupine Borghesia, s katero so dobro sodelovali.

142

obeleženje svojega 100. rojstnega dne naročili

»13 (!) prav posebnih plakatov. Kot grafite, to-

rej unikate, jih, žal samo po Ljubljani, oblikujeta

skupini STRIP CORE in Novi kolektivizem«

(MHŠ 1992).

Strip Core je na povabilo skupine Novi kolektivizem

oblikoval in izdelal deset grafitarskih plakatov, ki so

bili uporabljeni za oglaševanje praznovanja stole-

tnice ljubljanske operne hiše. Originale hrani Novi

kolektivizem v svojem depoju (Mirović 2019).

▼Slika 40: Grafit kot plakat ob stoletnici ljubljanske

opere – sodelovanje kolektiva Strip Core s skupino

Novi kolektivizem, 26. 9. 1992. Foto: Arhiv Strip Core.103





▲Sliki 38 in 39: Projiciranje posnetkov grafitov na oder Časopis Slovenec je 8. septembra objavil fotogra-med nastopom skupine 2227. Foto: Arhiv Strip Core. fijo stripcorovca, ki s sprejem ustvarja plakat, s



pripisom: »Pri obveščanju javnosti so se izognili



Na fotografijah je pevec Maček. Foto: Arhiv klasičnim prijemom – stalna plakatna mesta so

Strip Core. polepili s tapetami, ki so jih poslikali grafitarji

skupine Strip Core« (Slovenec 1992). Tudi Mla-

Takrat še ni bilo računalnikov in telefonov za dina je pisala o tem. Stripcorovce je poimenovala projekcije. Samo projektorji za diapozitive in vse »čudne tiče« in »še do nedavnega preganjane ma-

je bilo analogno. Leče je bilo potrebno čistiti vsak zače stenskih grafitov« (Mladina 1992). drugi dan, ker se je na njih nabiral katran iz ciga-

retnega dima (Rakočević 2021). Za priložnost, da svoje umetnine pustijo kje,

kjer jih ne bo že čez par dni prebelil besni

V obdobju med letoma 1992 in 1994 je imel hišnik, se imajo zahvaliti članom Novega ko-

Strip Core veliko odmevnih projektov. V inter- lektivizma, sicer okvirnim oblikovalcem pla-

vjuju za največji slovenski časnik Delo, ki je pisal katov predstave in idejnim vodjem projekta.

o Strip Coru in umetnosti subkulture, so pojas- Ti so mladince med drugim oskrbeli tudi z

nili, da svoj pristop ustvarjanja na zidovih razu- zgodovinskimi fotografijami Mira Cerarja

mejo kot umetnost (Hrastar 1992). Leta 1992

je Ljubljana praznovala stoletnico svoje operne 103 Predstavljen je plakat, ki ga je časopis Delo v Sobotni prilogi

so v ljubljanski operi rekli: »K vragu s tradicijo!« janska Opera SNG« (Delo 1992). Drugih devet motivov plakatov predstavljam v naslednjem podpoglavju Grafitar- (MHŠ 1992). Pojasnili so, da so si v operi za hiše. Dnevnik je že 22. aprila 1992 zapisal, da objavil 26. 9. 1992 s pripisom: »Kako je propadla Ljubl-

ske razstave in delavnice kolektiva Strip Core.

143

in podlago iz sobnih tapet, desetero unikatov

pa se bo po koncu akcije znašlo v muzejski Avgusta je Marketing Magazin, mesečna revija

zbirki NK-ja (Mladina 1992). s področja trženja (pred tem Media Marketing),

objavila obsežen članek o Strip Corovi uspešni

Leta 1993 so mediji poročali predvsem o ume- udeležbi na tem festivalu. Napisala ga je Kateri-

tniških praksah Strip Cora, in sicer o njegovih na Mirović – Katra, producentka skupine, zato

priznanih plakatih. Časopis Republika je janu- je v članku med vrsticami vključila tudi emski

arja 1993 ob fotografiji grafita pod naslovom zorni kot, torej svoj pogled. Predstavila je tema-

»Grafiti za Martina Krpana« zapisal: »Skupina tiko festivala, ki je pokrivala oglaševanje glas-

mladih oblikovalcev grafitov Strip Core prvič benih prireditev jazza, popa in rocka v zadnjih

razstavlja v Sloveniji, potem ko se je že večkrat petih letih. Člani mednarodne žirije so nagrade

predstavila v tujini« (Republika 1993: 3). z visokimi honorarji razdelili na podlagi likovne

Dnevnik je 4. junija 1993 pisal o Strip Co- dovršenosti, manj pa so upoštevali sporočilnost.

rovi udeležbi na mednarodnem grafičnem festi- Članek so dopolnjevale slike zmagovalnih treh

valu plakatov v Chaumontu, kjer je na natečaj plakatov in obeh izbranih Strip Corovih pla-

prispelo 900 plakatov. Komisija je izbrala 118 katov ter fotografija Boža in Katre na festivalu.

plakatov za objavo v letnem katalogu in za Navedeno je bilo tudi avtorstvo Boža Rakoče-

razstavo. Med izbranimi plakati sta bila »dva, ki vića iz Strip Cora pri obeh plakatih (Bulimia

so jih oblikovali stripcorovci: Bulimia Banquet Banquet in Voodoo Freicore). in Voodoo Freicore« (TIP 1993).

Strip Core je sekcija študentskega kultur-



nega društva Forum, ki združuje mlade

ustvarjalce, ki delujejo na glasbenem in li-

kovnem področju. Iz Strip Cora izhaja glas-

bena skupina 2 2 2 7, na likovnem področju

pa so se slovenski in tuji publiki že večkrat

predstavili z grafiti. Razstavljali in grafitirali

so v klubih in galerijah, lani jeseni so po-

živili ljubljanske ulice z grafiti na panojih

(Mirović 1993: 39).

Katra je plakate za Opero poimenovala »grafi-

ti posterji«. Izpostavila je sodelovanje z Novim

kolektivizmom pri operi Krpanova kobila. Kri-

tično je dodala, da ministrstvo za kulturo njiho-

ve udeležbe na festivalu ni sofinanciralo niti s

povrnitvijo potnih stroškov.

Drugi plakati Strip Cora so največkrat slu-

žili kot promocijsko sredstvo ob koncertih

glasbenih skupin, ki jih je organiziral Strip

Core, in ob lanskem festivalu Druga godba.

▲Slika 41: Plakat Bulimia Banquet. 1993. Foto: Arhiv Grafični izdelki Strip Cora so bili novembra

Strip Core. lani na ogled v Klubu K4 in na Filozofski

144

fakulteti v Ljubljani, letos pa so se s svojimi dejavnosti. Posebno pozornost je posvetil glas-

plakati udeležili grafičnega festivala v Chau- beni skupini 2227, ki se ji je pridružil violinist

montu (Mirović 1993: 39). Vuk Kraković (Poštrak 1994: 22).

Mojca Kumerdej je v reviji za umetnost Ars

O odlični uvrstitvi Stripcorovih plakatov so vivendi leta 1994 napisala članek »Grafiti«. Za-pisale tudi Slovenske novice 11. junija 1993. čela je s kritiko urbanistične in prostorske or-

Predstavile so sodelovanje Strip Cora z nizo- ganizacije družbenega življenja, ki z ogromnimi

zemskimi umetniki, ki so imeli predstavitev ne- brezdušnimi betonskimi površinami kar kliče po

odvisne produkcije v KUD-u France Prešeren, predelavi. Omenila je napisne akcije OF »v času

ter avstrijskimi ustvarjalci pri festivalu Avstrija?. z žico obkoljene Ljubljane in tudi pozneje«. Prvi

Avstrijska založba Nur Schrec je pripravila pro- pravi val urbanih grafitov v Ljubljani je umestila

jekta U-Robot in Musikmaschine, ki sta vsebova- v konec sedemdesetih let, ko je bilo grafitiranje

la projekcije risank, video animacije in koncert strogo sankcionirano, »grafitaši pa – če so jih

skupin glasbenih zvrsti hiphop, cross-over in izsledili – odslej vztrajno preganjani osumljenci

rock‘n‘roll (M. 1993). iz policijskih dosjejev« (Kumerdej 1994: 92). V

osemdesetih letih se je s subkulturno oziroma

Festival Avstrija? je posledica enoletnega so- alternativno sceno grafitiranje »deloma prese-

delovanja med Strip Corom in EICC (Eu- lilo v podzemlje« klubov Disko FV, Mladin-

ropean Informel Cultural Communication) ski center Zgornja Šiška, K4 in drugam. Tam

oziroma njegovo podružnico Kulturkanal iz so potekale prve razstave grafitov pri nas, ki so

Schwertberga. V Avstriji se je predstavilo že vključevale novo občinstvo in avditorij. Mojca

kar nekaj slovenskih glasbenih skupin – Strel- Kumerdej je omenila tudi politične napisne gra-

nikoff, Borghesia, Demolition Group, Polska fite, ki so se razširili zlasti po volitvah leta 1992

malca – zdaj so na vrsti Avstrijci (M. 1993). kot »nova praksa strankarskih (anti)kampanj«.

Bogato slikovno gradivo članka je prikazovalo

Konec leta 1993 so stripcorovci razstavljali v »nov tip slikovnih grafitov, brez izrazite druž-

Avstriji. Kulturkanal je objavil novico, ki jo je bene angažiranosti in velikih sporočil, a s pou-

krasil košček Božovega grafita. Sporočili so, darjeno estetiko«, ki so jih izvajale »predvsem tri

da bo 2. decembra 1993 odprta razstava »Strip skupine; Strip Core, Mizz Art in Mega Medi

Core Ljubljana«, kjer bodo z diaprojektorjem Group« (1994: 92, 93). predstavljena dela grafitarske skupine Strip Mojca Kumerdej je Strip Core opisala kot

Core. Napisali so tudi, da je bila predvidena po- glasbeno-likovno skupino, kjer nekaj članov sesta-

slikava njihove stene prestavljena na leto 1994 vlja bend 2227. Pojasnila je, da Strip Core grafite

(EICC 1993). razume kot umetnost, zato zadnja leta grafitira

Septembra 1993 je potekala zasedba izpra- »predvsem na platna, karton in iverne plošče, po

znjenega vojaškega kompleksa na Metelkovi, naročilu pa poslikavajo tudi pročelja« (1994: 93).

kjer sta imela Mizzart in Strip Core od začetka

pomembno vlogo. Njihove poslikave je bilo mogoče videti ob

Leta 1994 so o Strip Coru izšli trije obsežni nabrežjih Ljubljanice pa na Kersnikovi in

članki v tiskanih medijih za pokrivanje umetno- Metelkovi, kjer so letos opremili tudi svoj

sti. Milko Poštrak je za Dnevnik napisal članek squat lokal, klub Channel Zero. Prvi in ver-

»Pahljača ustvarjalnih dejavnosti«. Povezal je jetno edini stik s slovensko nacionalno insti-

glasbeno, grafitarsko in drugo delovanje kolekti- tucijo so na povabilo vzpostavili leta 1992 in

va ter podrobno naštel vse njegove mednarodne ob stoletnici ljubljanske Opere po naročilu

145

poslikali po Ljubljani postavljena plakatna grafitom, kjer je predstavila zgodovinsko ozad-

mesta za predstavo Krpanova kobila (Ku- je pojava in sodobni razvoj. Posebno se je pog-

merdej 1994: 93). lobila v umetniško naravo grafitov ter tehnične

podrobnosti uporabljenih materialov in pod-

Mojca Kumerdej je predstavila tudi skupi- lag. Navedla je tudi dotedanje mednarodne

ne Mizzart, Mega Medi Group in SK8 Core. dogodke kolektiva. Poleg sledenja svetovnim

Naklonjeno je opisala spontane napisne grafite trendom so marsikje pionirsko premikali meje.

po mestu ter vse skupaj opisala kot del urbane Njihov prodoren dosežek je bil tudi na podro-

kulture (1994: 94). Nekaj let pozneje je ljubljan- čju stripovske produkcije z revijo Stripburger ske grafitarske skupine podobno poglobljeno (Mirović 1994: 84–86). predstavila Jerneja Žuran v Dnevniku (Žu- Leta 1994 je krovno organizacijo kolektiva

ran 1999). Iz njenega članka je podatke črpala ŠKD Forum programsko in pravno nasledil Fo-

Marija Stanonik za svoj znanstveni prispevek rum Ljubljana, Zavod za umetniško in kulturno

o grafitih (Stanonik 2004: 687, 691, 692, 694, produkcijo Ljubljana. Aktivnosti Foruma od leta

700–703). 1994 predstavljajo produkcijo, predstavitev in

Strip Core je leta 1994 dobil podrob- popularizacijo vizualne umetnosti, stripov, novih

no predstavitev v strokovni reviji za grafično medijev in filma (Forum Ljubljana 2023). Sple-

in industrijsko oblikovanje Formart. Prispe- tno strukturo Foruma Ljubljana vzdržuje Dru-

vek je napisala menedžerka Katra. Strnjeno je štvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umet-

predstavila dejavnost kolektiva po najvidnejših nost, ki skrbi tudi za gostovanje spletnih strani in

podskupinah in izdelkih. Začela je z glasbe- elektronske pošte akterjev na Metelkovi. no skupino 2227, sledili so Strip Core grafiti

in nato še Strip Core plakati, na koncu pa je ▼Slika 42: Shema delovanja krovne organizacije FO-predstavila striparsko revijo Stripburger. Ka- RUM LJUBLJANA, Zavod za umetniško in kulturno

tra je v prispevku največ pozornosti posvetila produkcijo Ljubljana (Forum Ljubljana 2023).





146

Med aktivnostmi Foruma Ljubljana ni navede- film, slike, kipi, lutke) in Damjan Kocjančič

ne glasbene dejavnosti. Glasbena skupina 2227, (fotografija) (Borčić 2022). ki je bila v začetku devetdesetih let najaktivnejši

del članstva kolektiva Strip Core, je delovala zelo Zelo aktiven član kolektiva je bil tudi Damjan

samostojno. Imela je tudi več prekinitev delovanja Kocjančič – DK, ki je glasbeno skupino sprem-

zaradi odsotnosti glasbenikov, ki so šli v vojsko. Po ljal na nastopih in turnejah kot šofer in lučkar.

razpadu 2227 v Forumu ni delovala nobena glas- DK je kot umetniški fotograf fotografiral grafite

bena skupina več (Mirović 2023). skupine 2227 in jih med nastopi s projektorjem

projiciral na oder. V okviru Strip Cora je so-





▲Slika 43: Album No Brains No Tumors, ovitek CD-ja deloval na več razstavah in drugih prireditvah,

(notranja stran). 1995. Foto: Arhiv Strip Core. ves čas pa je nastopal tudi samostojno. Ob ve-

liki prepoznavnosti svojega dela, ki je bilo tudi

Barbara Borčić je kot sodelavka kolektiva finančno ovrednoteno, je DK poudaril, da ga sinhrono raziskovala njegovo delovanje in ob- komercialni uspeh ni nikoli zanimal kaj več kot

javljala prispevke o Strip Coru na Postaji DIVA sredstvo preživetja. »Jaz tisto znam, ampak moje in v svojih prispevkih v okviru delovanja na srce ni bilo nikoli pri teh zadevah« (DK v Loški SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Lju- muzej 2021). Čeprav je DK svoje razstave izva-

bljana. Spremljala je celotno dejavnost kolektiva jal v okviru kolektiva Strip Core, je bilo avtor-

in sestavila njegovo časovnico do konca 20. sto- stvo fotografij vedno njegovo in ni bilo prepoz-

letja (Borčić 2022). nano kot delo kolektiva tako kot pri grafitih in

stripih. Fotografske dejavnosti kolektiva zaradi

Leta 1999 se je bend 2-2-2-7 razšel, prav tega ne predstavljam posebej. tako je zamrlo grafitarstvo, pridružili pa so Tudi druge izpostavljene dejavnosti Strip

se posamezniki, ki so bili aktivni že prej, Cora, kot npr. kinetična svetila, kolaž, eksperi-

zlasti na področju vizualnih umetnosti: Ter- mentalni film, video, kiparstvo in lutke (Borčić

rah (kolaži, kinetična svetila), Rok Sieberer 2022), so v večini primerov temeljile na oseb-

- Kuri (video, vonjiva instalacija, futuristični nem avtorstvu umetnika. Čeprav so v določeni

roman), Andrej Štular (strip, eksperimentalni meri nastale s pomočjo kolektiva, niso ustvarile

147

njegovega prepoznavnega sloga, zato jih v razi- 1996 ga je nadomestil festival Predstavitev

skavo nisem vključila. Metelkove v okviru SCCA Urbanija leta 1996,

Na vprašanje, s čim so se preživljali, je ki so mu sledili redni periodični festivali in ma-

Božo razigrano odgovoril: »Tega nihče ne ve, nifestacije kot niz akcij za reševanje Metelko-

z ljubeznijo!« Veliko so koncertirali in izdaja- ve s predstavitvijo njene umetniške produkcije

li kasete. Glasbena dejavnost je prinašala ne- (Korda 2008: 36). Čeprav Božo na Metelkovi

kaj denarja, vendar zelo malo. Navajeni so bili v 21. stoletju ne grafitira več, pogosto sodeluje

skromnega življenja. Vsi so bili še zelo mladi, tudi pri projektih drugih avtorjev. Za Tino Dr-

imeli so veliko energije, ves čas so potekale de- čar je kot fotograf dokumentiral njene murale

monstracije, koncerti, akcije, skvoti – razmere in druge izdelke na Metelkovi (Drčar 2022).

so bile drugačne kot danes. Veliko so potovali. Ukvarja se tudi z arhivom Metelkove. Posebno nepozaben je bil obisk Nemčije leta

1983. Obiskali so Kreuzberg, skvot v Berlinu, Med poznejšimi člani kolektiva, ki so se ukvar-

20 metrov stran od berlinskega zidu. Zahajali jali z likovnim izražanjem in grafitiranjem, je bil

so tudi v druga mesta, obiskovali demonstracije tudi Ilija Terah – Terrah, avtor znanega izreka o

in koncerte. Berlinski zid je bil že tedaj močno Strip Coru, ki ga je uporabila tudi Barbara Bor-

pografitiran, vendar Božo in kolegi takrat še čić pri svoji analizi kolektiva: »Strip Core je stanje niso grafitirali. zavesti in umetnost je reciklaža!«

Terrah je kot umetnostni zgodovinar in ume-

Zdaj se mi zdi zelo čudno, v Berlinu smo bili pol leta. tnik preizkusil veliko ustvarjalnih tehnik. Nekaj

Šli smo za en vikend, zdaj mi sploh ni jasno, kako časa je imel neuradni naziv župan Metelkove.

smo sploh preživeli. Eno pivo in sendvič na dan si že V kolektivu je izvajal tudi grafitarske delavnice,

kje dobil. Pa nismo kradli ali pa kaj takega. Nismo vendar to ni predstavljalo avtorskega sloga kolek-

imeli časa za to, nas je zanimala samo akcija, scena, tiva. Jani Mujić je bil med prvimi člani kolektiva

glasba, koncerti … Čas je bil drugačen. V skvotu smo in edini, ki je poleg Boža veliko grafitiral. Kot je

bili pol leta. Šli smo v druga mesta na demonstracije, poudaril, njegovi grafiti niso bili umetniški ter

koncerte … (Rakočević 2021). so predstavljali izzivalno pisanje in risanje s flo-

mastrom po javnih površinah (Mujić 2023).

Stripcorovo kronološko predstavitev prvih pet-

najstih let delovanja je strnil prispevek Božidar- Če so glasba, koncerti, plakati in grafiti kolek-

ja Zrinskega Mojstrovine/Masterpieces (Zrinski tiva Strip Core v 21. stoletju že preteklost, je

2004), ki je Strip Core opredelil kot nosilca ra- strip še vedno njegova živa in zelo mogočna

zvoja grafitov na Slovenskem v osemdesetih in dejavnost. Kaj so leta 2017 ob svoji 25-letni-

devetdesetih letih 20. stoletja (Zrinski 2004: 48). ci zapisali ustvarjalci revije Stripburger o svoji Posvetil se je njegovi ikonografiji in prehodu gra- šefici Katri? Poimenovali so jo živa sila sloven-

fitov v polje visoke umetnosti. Zrinski je bil kura- skega stripa in prvoborka slovenske alternativ-

tor razstave Grafiti/Graffitist leta 2004 v MGLC, ne stripovske scene (Stripburger 2017). ki predstavlja konec obdobja moje raziskave.

Vloga Strip Cora v celoti in zlasti njegove Katra je stripovska urednica in sinonim za

grafitarske dejavnosti je močno presegala čas Stripburger, a ne riše stripov. Je hardko-

grafitarskega delovanja kolektiva. Strip Core rovka, a jo v pisarni največkrat zalotiš de-

in Mizzart sta v prvih letih po zasedbi izvajala lati v tišini ali ob rolanju Fela Kutija. Je

projekt Poslikava Metelkove, ki je predstavljal glavna šefica Svetlobne gverile, ki zaradi

spontano umetniško zaščito Metelkove. Leta albeda svojih vedno črnih kratkih majic in

148



ostrega, odločnega nastopa svetlobo odda-

ja le preko iskrenega nasmeha rdeče šmin-

ke. Je stara šola, njen javni nastop ni izpi-

ljen, dostikrat improvizatorski, njeno delo

pa daleč od tega – natančno, poglobljeno,

premišljeno (Stripburger 2017).

Od leta 2007 v Ljubljani poteka mednarodni fe-

stival Svetlobna gverila, kjer je Katra kuratorka

in producentka. Festival je posvečen produkci-

ji in predstavitvi del sodobne vizualne in no-

vomedijske umetnosti, katerih osnovno izrazno

sredstvo je medij svetlobe. Festival je vsako leto

priložnost, ob kateri Katra kot vodja kolektiva

Strip Core javno poudari vlogo umetnosti v

vsakdanjem življenju in kakšno vlogo bi moral

imeti umetnik v sooblikovanju javnega prostora.

Pri opisu kolektiva se mi zdi pomembno

upoštevati tudi etnično mešano poreklo večine

članov kolektiva v času slovenske osamosvo-

jitve in bratomornih jugoslovanskih vojn. Po-



rast nacionalizma s sovražnim govorom se je v

Sloveniji nazorno kazal v uradnem političnem

diskurzu. Ustvarjanje osebne in kolektivne

identitete, iskanje sredstev za preživetje in spo-

padanje s krutimi izzivi iz okolja so bili zanje

gotovo zelo obremenjujoči. Ovire so bile tudi

administrativne narave, zlasti pri Vuku, ki je

imel srbsko državljanstvo in zato včasih ni mo-

gel pravočasno pridobiti osebnih dokumentov

za potovanja, da bi lahko skupina 2227 vadila

in odhajala na nastope v tujino. Vodenje kon-

fliktnega kolektiva mladih ustvarjalnih moških

v težavnih osebnih in družbenih okoliščinah je

bilo za menedžerko Katro velik izziv. Težavam

navkljub so delovali kot uglašen instrument,

vendar so se po razpadu močno oddaljili.

⊲Sliki 44 in 45: Grafita Strip Core na hodniku pri ko-

pirnem stroju. Radio Študent, 6. nadstropje. 1. 2. 2019.

Foto: Helena Konda.

Stripcorovi grafiti, ki so krasili notranje ste-

ne Radia Študent, so se ohranili do leta 2020,

149

grafiti na platnih in scenografija za koncerte pa način grafitiranja opisali kot mladostniško obje-

še obstajajo, bodisi na stenah ali v arhivih. stnost (Jani Mujić je s flomastrom pogosto risal

erotične vsebine) ali kot teritorialno referenco

6.2.1 Grafitarske razstave in delavnice pri označevanju svoje prisotnosti v prostoru,

kolektiva Strip Core na Metelkovi in drugje (Mujić 2023; Sieberer

Glasba nikoli ni bila edina dejavnost 2023; Ljubešić 2023).

Hard Core kolektiva. Poleg ukvarjanja



s plakati, zaradi katerih so pobirali

mednarodne nagrade, so se ukvarjali

še z grafitarstvom in stripom.

Sebastjan Ozmec, 2003

Kolektiv Strip Core je od začetka svojega delo-

vanja sodeloval na več sto prireditvah, na katerih

so bili v prvem desetletju in pol vključeni tudi

njegovi grafiti. Podatkovna baza Moderne ga-

lerije v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20.

in 21. stoletja na Slovenskem v svojih zbirkah

hrani seznam razstav kolektiva Strip Core, ki

pa ne vsebuje razstav v negalerijskih prostorih

(MGL 2023), ki so za raziskovanje grafitarske

dejavnosti kolektiva zelo pomembne.

Med grafitarske razstave in delavnice šteje-

mo ustvarjanje grafitov, ki je vključevalo zakonit

nastanek, organizirano pripravo prireditve in

znano avtorstvo grafitarjev. Navedene prireditve

predstavljajo razstave v javnem prostoru, bodisi

med nastajanjem ali kot predstavitev artefaktov. ▲Slika 46: Risba Vragec. Božo Rakočević, 1999. Foto: Sem ne vključujemo spontanega grafitiranja, Arhiv Strip Core. kakršno je pisanje s flomastrom po steni avtobu-

sne postaje, čeprav so stripcorovci počeli tudi to. Božo je grafitiral predvsem na platna, ki so jih

Prav tako niso vključene projekcije posnetkov na nastopih razvili, izobesili ali pribili na steno

grafitov na koncertih in grafitov kot del scenog- na odru. Nekaj svojih platen je prodal za pri-

rafije na odru, ker so bili v tem primeru grafiti v jateljsko ceno, primerljivo z današnjimi 50 evri,

vlogi dopolnjujoče umetniške prakse, v ospredju še več pa jih je podaril. Šablone ima še vedno

pa je bila glasba. shranjene, vendar ne ustvarja več z njimi. Nje-

Čeprav so grafitirali skoraj vsi člani kolek- gove razstave so bile ponavadi skupni multime-

tiva Strip Core in pred njimi člani HCK-ja, so dijski dogodki v različnih zasedbah. Damjan

vsi kot glavnega grafitarja kolektiva Strip Core Kocjančič je razstavljal fotografije, Terrah je

izpostavljali Boža Rakočevića. Drugi člani ko- imel razstavo kolažev ali svojih slik, zraven pa je

lektiva so svoje grafite najpogosteje opisovali nastopala skupina 2227. kot zelo redke prakse, pri katerih niso ustvarili

lastnega prepoznavnega sloga. Nekateri so svoj

150

Niti ene skice nisem imel nikdar, ampak sem imel skupina Mizzart, s katero je kolektiv Strip

šablone, kakor neke delčke. Krogci, trikotniki, Core tesno sodeloval. parklji, kljuni, ne vem kaj in potem sem tako sesta-

vil neka bitja … Tak nek svoj stil sem imel (Rako- Grafitiranje na obrežju Ljubljanice s kolektivom Miz-

čević 2021). zart, Ljubljana, 1989



Kaj je kolektiv Strip Core sam povedal o svoji

dejavnosti na začetku svojega delovanja?

Poleg organizacije koncertov in izdelave pla-

katov smo kot grafiterji nastopili na milan-

skem bienalu Coloriamo lo sport, spomladi

'90. To je nekakšno svetovno prvenstvo gra-

fiterjev. Istega leta smo v Eindhovnu sode-

lovali na predstavitvi slovenske subkulture.

Projekt ‚92 v KUD-u je predstavil grafite na

razstavi. Konec leta gremo v Venlo na Nizo-

zemskem na festival subkultur (Strip Core v

Hrastar 1992: 5).

Glas kolektiva je v medijih in javnosti predsta-

vljala menedžerka Katerina Mirović – Katra.

Najpomembnejša oseba za grafitarsko dejavnost

je bil Božo Rakočević, ob tem, da so vsi člani ▲Slika 47: Na levem robu slike je Božov grafit, narejen kolektiva in njegovi sopotniki stkali harmoni- s spreji. Desno so poslikave kolektiva Mizzart, nareje-

čen, včasih kaotičen in konflikten, vedno pa zelo ne s čopiči in akrilnimi barvami. Obrežje Ljubljanice,

povezan odnos (Kotarac 2023). 1989. Foto: Arhiv Mizzart.

V nadaljevanju predstavljam seznam prireditev, Grafitiranje na bienalu Coloriamo lo sport, Milano, Ita-na katerih je bilo grafitiranje del programa kot lija, maj 1990 umetniška praksa v živo in razstava, nato pa se-

znam prireditev, na katerih so bili razstavljeni Mesto Milano je hotelo polepšati svoj pristopni del,

grafiti kolektiva Strip Core v materialni obliki zato je organiziralo grafitiranje. Tja smo šli orga-

ali kot njegov posnetek. Seznam sledi Stripco- nizirano z avtobusom. Festival je trajal en teden.

rovi spletni predstavitvi, arhivu in pričevanjem Vsak grafitar je dobil spreje in mesto ob cesti, kjer so

akterjev. bila razpeta na okvirje velika platna. Moj motiv je

povezal sonce in luno. Božo je delal grafit v svojem

6.2.1.1 Festivali in delavnice grafičnem slogu. Ko smo odhajali, smo opazili, da

Nekateri festivali in delavnice so potekali kot mojega grafita ni več, ker je nekdo izrezal pravoko-

mednarodne izmenjave (zlasti sodelovanje z tno luknjo na platno. Moj grafit je bil nekomu tako

Nizozemci), veliko sodelovanj pa je potekalo všeč, da ga je kar ukradel. To se mi je zdelo zelo kul

znotraj Slovenije, zlasti v Ljubljani. Najde- (Kuhar 2023). javnejša skupina na področju velikih poslikav

v javnem prostoru je bila v osemdesetih letih

151

▲Slika 48: Grafitiranje na bienalu Coloriamo lo sport, Festival De Slovenen komen, Venlo, Nizozemska, Milano, Italija, maj 1990 16.–18. januar 1993

Grafitiranje na steno stavbe bivšega Mercatorja,

Festival Pre-stab, 2B, Eindhoven, Nizozemska, Idrija, 27.–28. avgust 1993

1.–4. november 1990 Poslikava kluba Channel Zero na Metelkovi,

Grafitiranje v živo Za Metelkovo, breg Ljublja- Ljubljana, januar 1994

nice, Ljubljana, 1991 Festival Bistriški dnevi ‚94, Ilirska Bistrica, 17.

junij 1994

Grafitiranje na steno stavbe bivšega Mercatorja,



Idrija, 18. avgust 1994



Grafitiranje na Radiu Študent, Ljubljana, marec



1995 in maj 1998

Grafitarska delavnica, Festival Belef, Beograd,



Jugoslavija, 22.–23. julij 2001



6.2.1.2 Razstave in drugi prikazi grafitov



Veliko razstav grafitov v preučevanem obdob-

ju je nastalo v sklopu festivalov in delavnic,



predstavljenih v prejšnjem podpoglavju. V na-



daljevanju navajam razstave, ki niso vključevale



ustvarjanja grafitov v živo, temveč so prikazale



že narejena dela.

▲Slike 49–57: Motivi grafitarskih jumbo plakatov ob

praznovanju stoletnice ljubljanske opere. September

1992. Foto: Arhiv Strip Core.

152



▲Slika 58: Prizor z razstave grafitov kolektiva Strip



Core. Beograd, 1995. Foto: Arhiv Strip Core.



Razstava grafitov in koncert skupine 2227, KUD

France Prešeren, Ljubljana, 21. december 1991

Razstava Projekt 92, KUD France Prešeren, Lju-

bljana, 24. januar 1992

Razstava na Filozofski fakulteti, Ljubljana, 1. de-

cember 1992

Razstava grafitov v prostorih Gauloises Blondes

Club v Kranju, 11. februar–30. april 1993

Projekcija diapozitivov s slikami grafitov na prire-

ditvi SLO Wochenende, v prostorih KV Kultur-

kanal, Schwertberg, Avstrija, 4. december 1993

Razstava grafitov, Tržič, 10.–17. julij 1993

Razstava grafitov, Channel Zero, Metelkova, Lju-

bljana, 12. september–9. oktober 1993

Festival De Ark, Gent, Belgija, 23.–26. september

1993

⊲Slika 59: Sodelovanje na festivalu De Ark, Gent,

Belgija, 23.–26. september 1993. Na sliki: Peter Ko-

tarac, Katerina Mirović – Katra, Jani Mujić, v ozadju je

grafit Boža Rakočevića z naslovom Japanese. Foto:

Arhiv Strip Core.

153

Projekt Anti-Nazi project, Channel Zero, Metel- Razstava in zloženka Strip Core, Loški muzej – Ga-

kova, Ljubljana, 9. oktober 1993 lerija Škofja Loka, 20. februar–16. marec 2003

Razstava na hodniku Galerije Mlin, Ilirska Bi- Razstava in katalog Grafitarji/Graffitists, MGLC,

strica, 9. november 1994 20. februar–16. marec 2004

Festival Kontra-Dibidon, Beograd, Jugoslavija,



1.–4. april 1995

Razstava STRIP CORE 1989–95, Mladinsko

gledališče, Ljubljana, 14. april 1995

Festival Forbidden Fruits Of Civil Society festival,

Sophia‘s palace, Utrecht, Nizozemska, 3.–5.

maj 1995

Razstava STRIP CORE 1989–95, Laboratorio P,

Trst, Italija, 28. maj 1995

Bienale mladih umetnikov, Rijeka, Hrvaška, ju-

nij–september 1995

Strip & Sound festival, Muzej na gradu Skopje,

Skopje, Makedonija, 5.–9. september 1995 ▲▼Sliki 60 in 61: Vabilo na razstavo grafitov Strip Festival Fiat, Podgorica, Jugoslavija, 13.–15. maj Core v lokalu Daktari in predstavitev avtorja Lie Eye.

1997 Ljubljana, 6. 3. 2003. Arhiv: Božo Rakočević.

Festival LUR, Sarajevo, BIH, 13.–14. junij 1997



Razstava Strip Core, Pivka, 30. julij–13. avgust

1998

Razstava Lie Eye – Strip Core: 1989–95, Channel

Zero, Metelkova mesto, 1. september–22. ok-

tober 1998

Razstava Strip Core 8999, MC Velenje, Velenje,

23. oktober–12. november 1998

Razstava Strip Core 8999, Gustav-Pekarna, Ma-

ribor, 18. december 1998

Razstava ob nastopu skupine 2227, klub Jutro,

Ajdovščina, 31. januar 1999

Razstava Strip Core, KUK, Sarajevo, BIH, 14.–

15. maj 1999

Razstava in zloženka Oko in njegova resnica. Spek-

takel in resničnost v slovenski umetnosti 1984–

2001, Moderna galerija, Ljubljana, Slovenia,

26. april–27. maj 2001

Razstava in katalog Metelkova Mesto, Bienale São

Paulo, Brazilija, februar–marec 2002

Razstava Stripburger & Strip Core, Likovni salon,

Celje, 26. marec–2. maj 2002 Poleg navedenih razstav, kjer je bilo avtor-

Razstava Metelkova Mesto v Sao Paulu 2002, Be- stvo grafitov pripisano kolektivu Strip Core,

žigrajska galerija, Ljubljana, 11. julij–20. av- je Božo Rakočević deloval tudi samostojno.

gust 2002 Uporabljal je umetniško ime Lie Eye, navajal pa

154

je tudi povezavo s kolektivom Strip Core. Leta Med številnimi grafitarji, ki so prispevali svoje gra-

2003 je kot Lie Eye razstavljal v lokalu Dak- fite v obravnavanem obdobju, je Božo Rakočević

tari. Leta 2014 je sodeloval pri skupni razstavi razvil svoj prepoznaven slog in tehniko uporabe

Misanthrope: LiEEyE v Galeriji Nočna izložba šablon. Bil je tudi avtor več nagrajenih plakatov

Pešak, ki je del AKC Metelkova (Pešak 2014). kolektiva ter kitarist v skupinah U.B.R. in 2227.



▲Slika 62: Razstava Misanthrope: LiEEyE. Galerija Tudi drugi grafitarji iz kolektivov HCK in

Nočna izložba Pešak, AKC Metelkova. Ljubljana, 1. 8. Strip Core so uporabljali šablone, grafitirali na

2014 (Pešak 2014). festivalih in ustvarjali druge likovne izdelke, zlasti

plakate in majice (Kotarac 2023). Veliko grafitov

Kakorkoli, grafitarski slog Boža Rakočevića z so naredili tudi nelegalno na zidovih hiš in dru-

umetniškim imenom Lie Eye je prepoznan kot gih stavb, niso pa ustanavljali grafitarskih skupin

slog kolektiva, kar je razvidno iz prispevkov oziroma krujev kot kasnejši grafitarji (ZEK in

Barbare Borčić, Božidarja Zrinskega in drugih 1107). Med raziskavo so v pričevanjih vsi pouda-

strokovnjakov. rili, da avtorstvo umetniško priznanih Stripcoro-

vih grafitov pripada samo Božu Rakočeviću.





▲Slika 63: Plakat za multimedijsko razstavo STRIP ▲Slika 64: Detajl grafita Spaceman. 1993. Foto: Arhiv CORE 1989–95, Mladinsko gledališče, Ljubljana, 14. Strip Core.



april 1995. Foto: Arhiv Strip Core.



155





Grafitarsko delovanje kolektiva je od začetka do Skupina 2227 je svoje delovanje od začetka do


konca potekalo v podzemnosti in alternativnosti. konca predstavila na spletni strani kolektiva Strip

Kljub lastni razlagi, da gre predvsem za dopolnilno Core. Svojo zgodovino je duhovito in samoiro-

dejavnost glasbi, so Stripcorovi grafiti zaživeli svoje nično razdelila v pet obdobij, ki so predstavljala

življenje in so jih sprejeli tudi v svet institucionalne tudi stopnje njenega razvoja. Njihovo razdelitev

umetnosti. Povezava med grafitiranjem in glasbe- ohranjam v spodnji predstavitvi skupine, sesta-

no dejavnostjo pa je bila vendarle tako močna, da vljeni iz različnih virov. Podatki s spletne strani

je z razhodom glasbene skupine 2227 zamrlo tudi skupine 2227 so bili posodobljeni po letu 2001,

grafitarstvo kolektiva Strip Core (Borčić 2022). ko skupina ni več obstajala, njena glasba pa je

dostopna na izdanih medijih (kasetah in CD-

-jih) in spletu (Glasbena skupina 2227 1999).

6.3 Glasbena skupina 2227 Za številne vožnje je skupina potrebovala

pomoč. Sprva so uporabljali dva avtomobila, po-

… skupina zveni kot hudičevo uigrana tem pa so najeli kombi. Glasbeniki so bili zlasti

celota – ansambel. po koncertih za vožnjo preveč utrujeni, neka-

teri tudi niso imeli vozniškega izpita. Pogosto

Tomislav Vrečar (2021) je vozil Jovo, občasno Kuri (na dve turneji in

nekaj drugih prireditev), največkrat pa Damjan

Glasbeno delovanje članov skupine 2227 se je za- Kocjančič – DK, ki je deloval v kolektivu in sa-

čelo že leta 1986 pred ustanovitvijo kolektiva Strip mostojno kot fotograf (Sieberer 2023, Ljubešić

Core, vmes je zamrlo in se leta 1990 spet obudilo. 2023). Na turnejah jih je včasih spremljal Ter-

V K4 so imeli v četrtem nadstropju na voljo nekaj rah, ki je s skupino sodeloval, še preden se ji je

pisarniških prostorov za shranjevanje instrumen- pridružil kot član. Poleg DK je bil lučkar Peter

tov in gradiva, glasbene vaje in druge dejavnosti. Kotarac, ki je bil na turnejah po Nemčiji, Italiji,

Prvi koncert skupine 2227 v prenovljeni zasedbi je Avstriji, Nizozemski in Danski (Kotarac 2023).

bil 16. novembra 1991 v Centru za razvoj mladin-



ske kulture v Šempetru pri Novi Gorici:

Zdelo se je, kot bi imeli Victims Family

in Polska malca otroka. Ta je prihrumel na

oder, razdejal vse in se poslovil. A veliko

bolj kot ta zvočna izravnava ter osuplost

nad slišanim, me je takrat presunila podo-

ba lasatega krdela, spetega v drede, prešve-

dranih senc ter neobičajnih gobčkov. Kot

bi ravnokar izstopili iz meni neznanega

stripa in ta strip me je neznansko očaral,

pustil je sled (Vrečar 2021). ▲Slika 65: Glasbena skupina 2227 med vajo. Ljublja-

na, 1995. Foto: Arhiv Strip Core.

V času obstoja med letoma 1986 in 1999 se je

članstvo menjalo, ves čas pa sta bila jedro sku- Glasbena skupina 2227 je izdala štiri albume.

pine Jani Mujić in Božo Rakočević. Za nastanek Leta 1993 je album Stripcore izšel na kaseti in skupine je bilo zelo pomembno delovanje njenih CD-ju ter demo posnetek na kaseti z naslovom

članov na hardkorovski sceni, kjer so bili pionirji. 2227. Leta 1995 je album No Brains No Tumors

156

izšel na kaseti in CD-ju. Tega leta je izšla tudi

mala vinilna plošča s tremi pesmimi. Leta 1998

je izšel album Bibibisabi na kaseti in CD-ju.

Leta 1999 je izšel album Vse živo na kaseti in

dveh CD-jih (prvi in drugi del albuma) (Di-

scogs 2023). Prvi posnetek glasbe skupine 2227

je nastal leta 1986 z delovnim naslovom Demo

1986 (Demo 1986).

6.3.1 1985–1986: Prazgodovina

Skupino so ustanovili trije hardkorovci, ki so

začeli igrati v prvih slovenskih hardkorovskih

skupinah že dve leti prej, ko so ustvarili tudi svoj ▲Slika 68: Vaja skupine 2227. Foto: Arhiv Strip Core. hardkorovski fanzin. Božo Rakočević, kitarist, je

bil pri U. B. R., Jani Mujić, basist, je bil pri Epide- V tem obdobju se je oblikoval Hard Core ko-

miji, Dare Kuhar, bobnar, je bil pri Odpadkih ci- lektiv, ki je bil neformalna skupina, vendar so

vilizacije. Prvi pevec skupine, David Kržišnik, ki bili njeni akterji med sabo močno povezani. V

je bil prej pri skupini KPJ, je urejal fanzin Vrnitev kolektivu je sodelovala tudi Katerina Mirović –

odpisanih. Nenavadno ime 2227 so izbrali zato, Katra, predvsem pri organizaciji različnih de-

ker je bila to številka na osebni izkaznici enega od javnosti in predstavljanju glasbe HCK na Radiu

članov in nima skritega pomena. Študent. Pri Založbi FV so leta 1985 posneli

videokaseto o hardkorovski sceni z dokumen-

▼Sliki 66 in 67: Nastop skupine 2227 na prireditvi tarnimi in igranimi posnetki Iskanje izgubljene-Novi rock 1986 v Križankah. Ljubljana, 1986. (Demo ga časa ter kompilacijo Hard Core Ljubljana kot 1986). prvo zbirko glasbe ljubljanskih hardkorovskih

skupin (Poštrak 1994: 22).



Leta 1986 je na odmevni prireditvi Novi



rock, ki jo je organiziral Igor Vidmar, poteka-

la predstavitev hardkorovskih skupin. Nastopile

so ljubljanske skupine Tožibabe, III. kategorija,

GUZ (Grdi, umazani, zli), 2227, idrijska skupi-

na SOR (Sistem organizirane regresije) in CZD

(Center za dehumanizacijo) s Trat ter Amebix

iz Velike Britanije. Nastopajoče skupine so bile

nagrajene s plačanim studijskim snemanjem

in predstavitvijo svoje glasbe na glavni radijski

postaji. Vidmar in nastopajoči so se sprli zaradi



različnih pogledov na institucionalno ustvarja-

nje glasbe. Ker se hardkorovci niso hoteli podre-

diti ustaljenemu načinu glasbene industrije, so

nelagodje izražali že med nastopom z iztegnje-

nimi kazalci, obračanjem hrbta in drugimi izra-

zi, po koncertu pa z Vidmarjem niso več sode-

lovali (Kržišnik v Pitt 2016).

157

Skupina 2227 je na podlagi sodelovanja na Maček in Vuk. Ko je bilo besedil več, so v sku-

festivalu Novi rock dobila pravico do plačanega pino povabili novega bobnarja, ker je Maček

snemanja ene pesmi v studiu Top Ten. Skupina postal glavni pevec skupine. Igor Brvar – Jovo,

je v studiu zaporedno posnela štiri pesmi brez bobnar, je bil prej pri skupini Howitzer. odmora. To so bile Ljubil sem te, Bitke je konc,



Sovražim te in Labirint (Demo 1986). Na Ra-

diu Študent so jih vrteli kar vse skupaj kot en

posnetek.

Leta 1988 je založba FV na videokaseti:

Good Morning America (v slovenščini: Dob-

ro jutro, Amerika) izdala posnetke nastopov

hardkorovskih skupin iz HCK »Scream, Go-

vernment Issue, Fang, Social Unrest, Attitude,

Massiah in Emils« (Poštrak 1994: 22). Po letu

1986 je imela skupina petletni odmor, ker so

bili njeni člani odsotni zaradi obveznega služe-

nja vojaškega roka. ▲Slika 69: Nastop skupine 2227. Pojeta Maček in

Vuk. Foto: Arhiv Strip Core.

6.3.2 1991–1993: Reinkarnacija

Leta 1991 je skupina 2227 doživela člansko in Leta 1993 je skupina v samozaložbi Strip Core/

glasbeno prenovo. Božu Rakočeviću in Janiju Mu- Forum Ljubljana v sodelovanju s Katro, vod-

jiću se je pridružil bobnar in pozneje pevec Robert jo kolektiva Strip Core, posnela CD ploščo

Vrtovšek – Maček, ki je bil prej v skupinah Ko- Stripcore. Skupina je oblikovala naslovnico CD makino, Buldogi, Niet in Lublanski psi. Nekdanji plošče in vključila posnetek svojega odmevnega

glasbeni sodelavec skupine Tomislav Vrečar je tako nastopa na festivalu Novi rock 1993. opisal njihov prvi nastop v novi zasedbi:

Stripcore. Sama plošča se z opremo ovitka

16. 11. 1991 so imeli Nirvana koncert v Mi- in drugim slikovnim gradivom tudi tesno

ljah. Na tem koncertu se je Krist Novoselic veže na različne vidike ustvarjanja protago-

s publiko pošalil in ji zabrusil: »Dobro veće, nistov Strip Cora, glasbeno pa hkrati povze-

mi smo Bijelo dugme!« Ni me bilo na tem ma bogato predzgodovino članov zasedbe in

koncertu. Istega večera so v šempeterskem nadaljnjo razgradnjo kopice stilov sodobne

CRMK-ju igrali 2227 iz Ljubljane. Bil sem rock glasbe (Poštrak 1994: 22). med publiko. Sonični udarec, ki sem ga doži-

vel, je bil zame precej nenavaden, čeprav sem V tem obdobju sta bila posneta tudi videospota

imel že takrat kar našpičena ušesa in kljub I’ve Seen That Head before (v prevodu: To glavo rosnim letom precejšnjo koncertno kilome- sem že videl) in Like it like it is (v prevodu: Všeč trino. Ujeli so me nepripravljenega in me mi je, kot je, ali Naj ti bo všeč, kot je). Glasbe-pustili prijetno osuplega (Vrečar 2021). no delovanje kolektiva Strip Core je bilo tako

vpeto v mednarodno delovanje, da je vse svoje

Do leta 1992, ko se je skupini pridružil beograj- predstavitve na spletu pripravljal v angleščini.

ski violinist Vuk Kraković, je skupina nastopala Tudi besedila skupine 2227 so bila v večji meri

predvsem z instrumentalno glasbo. Redka bese- v angleščini oziroma so uporabili kombinacijo

dila, ki so jih ustvarili člani skupine, sta odpela slovenščine, izmišljenih besed in drugih jezikov.

158

Tomislav Vrečar, ki je nekaj časa igral z njimi, je videospot prejel nagrado za najboljši scenarij na

besedila opisal kot »polna ironije ter istočasno prireditvi MCM Atlas Music Awards v Cannesu.

pikra, večjezična, zbadljiva, pregibna in vzklič-



na kot je glasba sama« (Vrečar 2021). »Kaže

nam, kako kompleksen in prepleten je bil kul-

turni prostor bivše države, kako kontrasten in

žilav ter stalno brbotajoč« (Vrečar 2021). Leta

1993 je skupina 2227 v sklopu kolektiva Strip

Core sodelovala pri živahnem dogajanju ob za-

sedbi Metelkove in tudi pri njenem poznejšem

razvoju.

6.3.3 1994–1995: Z možgani in tumorji,

prosim!

Sredi devetdesetih let je skupina 2227 izvedla

koncertna gostovanja v dvanajstih evropskih

državah (Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska, ▲Slika 70: Naslovnica albuma No Brains No Tumors Češka, Nemčija, Švica, Nizozemska, Belgija, skupine 2227 iz leta 1995. Foto: Siniša Lopojda. Arhiv Luksemburg, Francija in Jugoslavija). Strip Core.

Spomladi 1995 je skupina v samozaložbi Strip

Core na kaseti in CD plošči izdala svoj drugi al- Naslovnico albuma pod napisom No Brains

bum No Brains No Tumors (v prevodu: Brez mo- No Tumors krasi fotografija Siniše Lopojde,

žganov, brez tumorjev), ki ga je produciral Dare ki predstavlja abortiran človeški plod v naročju

Hočevar, nekdanji član skupin Laibach in Sokoli. Michelangelovega angela. Kontraverzen motiv

Osnovno zvrst hardcora so dopolnili jazz, etnična je dvignil precej prahu. glasba in violinski solo. Poleg devetih avtorskih pe-

smi in priredbe Toma Waitsa so na album dodali 6.3.4 1996–1997: Gledališče pa pol! štiri dokumentarne posnetke skupine iz leta 1986. Skupina 2227 se je maja 1996 soočila z odho-

Za naslovno pesem No Brains No Tumors dom violinista Vuka na študij v London. Začela

so posneli videospot, v katerem si več kot 520 je iskati nove načine izražanja in sodelovati z

posnetkov sledi v manj kot treh minutah. V vi- zunanjimi sodelavci. Posnela je zbirko predelav

deu je nastopil plesni teater Fourklor, s katerim pesmi Elvisa Presleyja za projekt Elvis de Luxe je skupina pozneje pripravila plesno predstavo. za Theater Grapefruit. Pri tem je poleg violine

Junija 1995 je skupina sodelovala na festiva- eksperimentalno uporabila harmoniko (Matej

lu Druga godba in izdala spominsko zbirateljsko Gerzelj), bisernico – panonski sitar (Ilija Terah

ploščo Šarlo budi nježan (v prevodu: Šarlo, bodi - Terrah) in zvočne odlomke posnetkov Sida

nežen), ki je poklon jugoslovanski skupini Šarlo Viciousa, Nine Hagen, Franka Sinatre in Elvisa

akrobata iz zgodnjih osemdesetih let. Presleyja.

Avgusta 1995 je Oliver Marceta, slikar in Maja 1996 je skupina z Aldom Ivančičem

študent animiranega filma na Dunaju, za sku- v studiu Alien posnela glasbo za skladbo Do I pino 2227 posnel animirani videospot za pesem Dream the Memory Or Do I Remember the Dream

Innocent When You Dream (v prevodu: Nedolžen (v prevodu: Ali sanjam spomin ali se spominjam si, ko spiš). Z risanjem v kavno usedlino je posne- sanj) za plesno predstavo skupine Fourklor. mal svoje otroške risbe. V začetku leta 1998 je Zasedbi se na klarinetu in saksofonu pridruži

159





Sergej Arko, basist in nekdanji član skupine ploščah je bilo objavljenih vseh 28 pesmi s treh


Dicky B. Hardy. albumov s širokim izborom dodatnih posnetkov

Konec oktobra 1996 je skupina nastopila na (Glasbena skupina 2227 1999). multimedijskem projektu The Drug of the Nati-

on v Kopenhagnu, evropski kulturni prestolnici Do leta 1999 smo izvedli skoraj sto koncertov. Z

leta. Leta 1997 je izvedla veliko koncertov in se njimi smo si pokrili stroške, zaslužili pa nismo, saj

pripravila na izid tretje plošče. nikoli nismo prinesli domov kaj več kot 100 mark.

Če bi imeli malo več sreče, bi lahko uspeli na sve-

6.3.5 1998: Bibibisabi? tovni ravni (Rakočević 2021).

Leta 1998 je skupina kot klasični rockovski

kvartet gostovala na Norveškem, Danskem in v Zalomilo se je, ko so bili dogovorjeni za so-

Nemčiji. delovanje z večjimi skupinami, ki pa so odpo-

Tretji album na CD plošči in kaseti z nas- vedale turneje. Če bi bila izvedena evropska

lovom Bibibisabi je izšel v koprodukciji Strip turneja Bad Religion, na kateri bi bili pred-

Core (Forum Ljubljana) in Helidon (ZOM). skupina, bi jih na vsakem koncertu poslušalo

Naslov je bil prirejen iz baskovščine in bi v slov- vsaj pet tisoč ljudi. S tem bi si lahko ustvarili

nično pravilnem izvirniku »bi bi bi zazpi« po- dovolj veliko poslušalstvo in bi bili lahko tudi

menil »dve dve dve sedem«, torej ime skupine. komercialno uspešni. Z glasbo bi se potem

Besedila pesmi so bila napisana v kombinacijah lahko preživljali. slovenščine, angleščine, srbohrvaščine in fran- To je potem že služba, pogodba. Po moje je

coščine. Zraven sta bila tudi dva instrumentalna boljše, da ni prišlo do tega. Mislim, kolikor jaz

posnetka iz predstave Fourklor. poznam nas. Pa smo bili srečni vsi. Videli smo ful

Poleg članov skupine, vključno z Vukom pri sveta, srečali ful ljudi, the best je bilo (Rakočević bonus skladbi, so na albumu sodelovali Sergej 2021).

Arko s saksofonom, Marjan Stanić s tamburico

in bongi ter Maja Pavlin s spremljevalnim voka-

lom. Tudi tokrat je CD knjižico oblikoval Strip 6.4 Revija Stripburger



Core, fotografije pa so delo fotografa Damja- Stripburger, zavržena uboga para, ki je na Kocjančiča, ki je poleg prevažanja skupine v kovčkih prodajala svojo robo ob robu skrbel za luči na koncertih. glasnih koncertov, je uspela preživeti Za pesem Lolitka – The Girl with Ice-Cream četrt stoletja in se uveljaviti kot svetovno Eyes so posneli videospot v režiji Gledališča Ane ime, kar je za kakršnokoli publikacijo Monro in produkciji Foruma Ljubljana. neverjeten dosežek. 6.3.6 1999: Zaključek in Vse živo! Darko Macan, 2017104

Poleti 1999 je skupina razpadla. Na zadnji

evropski turneji se ji Katra ni pridružila, fantje Prva številka revije Stripburger je izšla leta 1992

so se sprli in to je bil konec njihovega skupnega kot stripovski fanzin. Lasten fanzin ali revijo

delovanja. so člani kolektiva Strip Core želeli izdati že od

Na podlagi celotnega gradiva skupine, od začetka skupnega delovanja. Pisati so namera-

glasbenih posnetkov na kasetah in nastopov na vali o vsem dogajanju na alternativni sceni, ki

televizijskih oddajah do posnetkov s turnej, na-

pol pijanih koncertnih intermezzov in radijskih 104 Prispevek Darka Macana v Stripburgerju ob praznovan- džinglov, je nastal album Vse živo . Na dveh CD ju četrt stoletja obstoja (Stripburger 2017: 10).

160



jih je zanimalo. Obiskovali so koncerte, razsta-

ve, videoprojekcije in podobne dogodke. Scena

je bila zelo alternativna, hkrati majhna, ampak

intenzivna (Mirović 2019). Ker so bile zbrane

»recenzije fotografskih razstav in reportaže s

koncertov« po mesecih priprav že zastarele, so

morali zbrano gradivo ustrezno razvrstiti (Mi-

rović v Stripburger 2017: 21).

Strip Core naj bi bil tako združek tega vi-

zualnega in glasbenega, Stripburger pa naše

glasilo, v katerem bi objavljali vse, kar nas

je zanimalo. Strip in burger kot kolekcija,

hamburger, sendvič oziroma kruh, filan z

risanim materialom, hrana za oči in možga-

ne (smeh). To se vidi tudi na prvi naslovki,

ki sta jo narisala Jakob Klemenčič in Božo

Rakočević iz benda 2-2-2-7, tako, da je to

skupna naslovnica dveh avtorjev (Mirović v

Stripburger 2017: 21).

Samo Ljubešić je uredil prvo številko fanzina ▲Slika 71: Naslovnica prve številke fanzina Stripbur-in dajal pobudo, ko so drugi člani kolektiva že ger, oktober 1992. Foto: Arhiv Strip Core. obupavali. Strip v prvi številki je bil skupno

delo več risarjev, skupno izvajanje (angl. jam Po uspešni prvi izdaji je vodenje uredniške ekipe

session). »Eden je začel zgodbo, ki jo je drug prevzel Boris Baćić, ki se je kolektivu šele prid-

avtor na naslednji strani nadaljeval« (Mirović ružil. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem

v Stripburger 2017: 21). Kot študent umetno- je uredniško ekipo postavil na novo. Vzpostavil

stne zgodovine, ljubiteljski risar stripov, li- je sodelovanje z avtorji iz nekdanje Jugoslavije,

kovnik in vsestransko izobražen ustvarjalec je Jakob Klemenčič pa je privabil tuje avtorje še od

imel Samo Ljubešić bistveno vlogo pri zago- drugod. Prvi številki je sledila dvojna številka

nu revije: »Če on ne bi nadaljeval s tem, ne Stripburgerja, ki je bila po Baćićevi zamisli spe-bi bilo nič« (Mirović v Stripburger 2017: 21). cializirana stripovska revija (Mirović v Stripbur-

Ker je bil Samo v začetku devetdesetih zelo ger 2017: 22). zaseden z drugimi stvarmi, zlasti z delom v

KUD-u France Prešeren in nato na Metelko- In namen številke 2-3 je bil prav ta, da se po-

vi, je vodenje uredništva predal drugim (Lju- novno poveže avtorje iz skupnega kulturne-

bešić 2023). ga prostora nekdanje države, saj v tistem času

in na tem prostoru ni bilo nobene domače

stripovske revije. Celo podobnih stripovskih

fanzinov takrat ni bilo, fanzini so bili prete-

žno glasbeni, aktivistični ali literarni, tako da

je Stripburger v tistem času bil unikum (Mi-

rović v Stripburger 2017: 22).

161

Sprva je Stripburger vključeval tudi avtorje iz pri Stripburgerju pozna na tehnični izvedbi,

osrednje stripovske produkcije, nato pa se je osre- na kontinuiteti in zanesljivosti programa, pa

dotočil na alternativne avtorje. Po Baćiću so bili recimo tudi po lektoriranih tekstih ipd. (Mi-

uredniki tudi Jakob Klemenčič, Matjaž Berton- rović v Stripburger 2017: 23). celj, Igor Prassel in drugi, za organizacijo, obli-

kovanje in pripravo za tisk pa je skrbela Katra Člani uredništva so trenutno Katerina Mirović,

kot krovna producentka kolektiva Strip Core. Bojan Albahari, Domen Finžgar, Ana Boga-

Uredniška politika Stripburgerja je kolektivna in taj, Katja Štesl, Tanja Skale in David Krančan.

splošna (Mirović v Stripburger 2017: 22). Stripburger danes kot avtorski strip objavlja

Ob častitljivi starosti in mednarodni prizna- izvirna dela z vsega sveta. V stripih objavlja

nosti Stripburger še vedno ohranja povezavo z ljudske pravljice, biografije, zgodovinske do-

alternativno sceno in fanzinovstvom. Pred njim godke in prevode klasikov ter dobiva nagrade

sta se s stripi v obliki fanzinov ukvarjala le nemški za svoje delo. Kot pravijo sami, se s stripom

Strapazin iz leta 1984 in švedski Galago iz leta ukvarjajo celovito: »Že od nekdaj prirejamo

1979, španski ¡Qué Suerte! pa je prvič izšel leta tudi stripovske razstave, delavnice, natečaje in

1992, tako kot Stripburger. druge dogodke doma in po svetu« (Stripburger

Zaradi visoke strokovnosti dela je fanzino- 2023).

vska oblika Stripburgerja prešla v »t. i. pro-zine, Stripburgerjeve stripovske delavnice so

torej fanzin, ki je videti kot profesionalna revija« vodili uveljavljeni domači in tuji strokovnjaki:

(Mirović v Stripburger 2017: 23). Igor Prassel, Ciril Horjak, Lisa Mandel, Dar-

ko Macan in drugi.

Fanzinovska je motivacija za delo s stripom,

fanzinovski je odnos do materiala, do vsebi- ▼Slika 72: Predstavitev in prodaja revije Stripburger. ne in do scene, DIY-pristop in nizki produk- Foto: Arhiv Strip Core. cijski stroški, medtem ko se profesionalnost





162

Strip Core - Lie Eye



Spaceman (1992)



Venlo (1993) Ilir (1994)



Flys (2003)



163





Spacefish (1996)



Tension (2003)



Chess (2003)



164





La Vie Est Belle (2003)



165





Japanese (1994) Korenini (1993)



Zobko (1993) Rabbits (2006)



166





Bully (1996)



Eyes (1996)



167





She Watch Channel Zero.

Public Enemy (1988)



Poslikave kluba Channel Zero, ki sta jih skupaj naredila Mizzart in Strip Core kmalu po zasedbi Metelkove. Ime kluba izhaja iz pesmi She Watch Channel Zero skupine Public Enemy, s katero se je glasbena skupina 2227 dogovarjala za skupno turnejo. Foto: Arhiv Mizzart.

168





7 RAZLIKA MED UMETNIŠKIM

DELOVANJEM OBEH

KOLEKTIVOV



Kolektiva Mizzart in Strip Core sta bila v času Poudarjali so, da niso pisci političnih gesel, in

aktivnega delovanja močno povezana v oseb- svoja družbenokritična stališča izražali na druge

nem in ustvarjalnem smislu. Njuna prepletenost načine.

je bila največja v času aktivističnega delovanja Ključnim značilnostim termina »proto stre-

na zasedeni Metelkovi. Pred tem sta imela vsak et art« Strip Core ustreza le deloma. Dejansko

svoj slog, ki ga lahko ponazorimo tudi z razliko so bili bolj grafitarji kot street artisti. Časovni

med likovno ulično umetnostjo in grafiti. okvir ustreza, saj je grafitarsko delovanje kolek-

Kolektiv Mizzart je popolno utelešenje li- tiva zamrlo pred letom 1998. Glavni grafitar

kovne ulične umetnosti, ki je sicer izhajala iz skupine Božo Rakočević se je neformalno izučil

grafitarstva, vendar se je od njega v likovnem v več likovnih tehnikah, kar so mu z nagradami

smislu v celoti odcepila. Mizzart ni uporabljal in vabili na razstave priznali tudi predstavniki

sprejev, ki so bili v devetdesetih letih oprede- institucionalne umetnosti. Vsi člani kolektiva so

ljujoč dejavnik likovnega grafitiranja (Mirović sodelovali pri izvedbi umetniških grafitov, ne-

2012). Njihov eklektičen slog je temeljil na kla- kateri tudi z likovnim prispevkom, večinoma pa

sični slikarski tehniki. Vsi člani kolektiva so se so izdelovali grafite, ki niso imeli umetniškega

izobraževali na umetniških smereh in kasneje potenciala, zlasti perverzne sličice, teritorialne

vsaj nekaj časa poklicno delovali na področju li- zaznamke prostora in drugače izzivalne napise.

kovne umetnosti. Pregled Mizzartove zapuščine Kolektiv se je festivalov udeleževal z organizi-

povsem izpolnjuje predstavljene ključne značil- ranimi delavnicami likovnega grafitiranja in se

nosti termina »proto street art«. prijavljal na razpise za sredstva, ob tem pa je

Kolektiv Strip Core je v umetniškem smis- še vedno deloval samostojno, aktivistično in v

lu deloval povsem drugače. Šlo je za multime- skladu z lastno ideologijo. Ikonografija njego-

dijski kolektiv, ki se je v osnovi predstavljal kot vih prepoznavnih likovnih izdelkov je bila av-

glasbena skupina 2227. Njegovo grafitarsko de- torsko dovršena, izdelava anonimnih grafitov pa

lovanje je bilo prepleteno z izdelovanjem pla- je bila neumetniška. Stripcorove velike likovne

katov, videoprojekcijami, scenografsko posta- stvaritve na Metelkovi in drugje so pomembno

vitvijo na koncertih in založniško dejavnostjo. prispevale k upomenjanju prostorov samonikle-

Prepoznavne likovne grafite kolektiva, ki jih je ga umetniškega izražanja. Narejene so bile pre-

avtorsko zasnoval Božo Rakočević, so razume- mišljeno in imele velik učinek na širše okolje. S

li kot umetnost. Zavestno so zavračali ameriški svojim likovnim delovanjem Strip Core ni slu-

vpliv oziroma »divji slog« zapletene tipografije. žil denarja. Grafite in plakate je sprva izdeloval

169





zaradi oglaševanja svoje glasbe, nato pa je svoj tudi besedilo. Za podlago so večkrat uporabljali


umetniški dialog z javnostjo temeljito nadgradil. papir in lepili izdelke na stene kot posterje.

Odstopanja od termina »proto street art«

pri Strip Coru lahko ponazorimo z razvojnimi Poudarjali so spontanost izražanja, spro-

stopnjami njegovega likovnega delovanja. Gra- ščenost, govorili so o grafitih kot o načinu

fitologija analizira produkcijo grafitov in street življenja. Z grafiti so se srečali v ljubljanskih

arta s pojasnjevanjem namena njihove komuni- klubih in na stenah prostorov na Kersniko-

kacije.105 Grafitarsko delovanje kolektiva Strip vi 4 v Ljubljani ustvarili svoje prve slikovne

Core glede na namen komunikacije njegovih grafite (Zrinski 2004: 48). izdelkov delim na tri faze: začetniško, subkul-

turno in umetniško. Subkulturna faza predstavlja njihov najpre-

Začetniška faza pomeni uporabo grafitov poznavnejši slog. Ko so postali bolj vešči, so

za oglaševanje nastopov svoje glasbene skupi- ustvarjali večje izdelke na različnih podlagah.

ne 2227. V sklopu HCK so začeli s šablonskim Izdelovali so tudi grafite na platnu, ki so jih

grafitiranjem na majice106 in plakate. To je bil razstavljali na prvih razstavah, ter posebne se-

čas, ko so se šele seznanjali s tehnikami in mate- rije grafitov po naročilu.108 Glede grafitiranja na riali. Ponudba sprejev je bila zelo pičla, saj so bili premične površine je Katra kot predstavnica ko-

na voljo predvsem laki za barvanje avtomobilov. lektiva Strip Core pojasnila: Strip Core je organiziral tudi nastope drugih

glasbenikov ter sodeloval na festivalih Druga Težko je delati zunaj. Za poslikavo navadno

godba in Novi rock. V tem okviru je kolektiv rabiš vsaj pet, šest ur, medtem pa se mimo

izdeloval predvsem grafitarske plakate za ogla- nekajkrat pripelje in ustavi avtobus in vsi,

ševanje teh koncertov (Mirović 1993: 39). ki izstopijo, se poženejo naravnost h grafi-

Z grafiti so tudi označevali prostore, ki so jih tarjem: Kdo pa vam je dovolil? Koliko vam

zasedli oziroma zaskvotali (sprva na Kersnikovi, pa plačajo? O prasci, kok so vam mal dal ...

nato pa na Metelkovi).107 Uporabljene tehnike No, na splošno se naključni opazovalci vselej

so bile osnovne, saj je bil njihov namen terito- razdelijo na tiste, ki se zgražajo, in tiste, ki so

rialnost in oglaševanje. Strogo jezikovne grafi- navdušeni (Kumerdej 1994: 93). te so risali le v redkih primerih – večinoma so

ustvarjali z likovnimi grafiti, ki so vključevali Svoje grafične izdelke je Strip Core razstavljal v

Sloveniji in tujini (Mirović 1993: 39). Sodeloval

105 Epistemološka izhodišča teoretske smeri »grafitolo- je na mednarodnih grafitarskih dogodkih,109 kjer

gija« so: kontekst, namen in učinek oziroma recepcija so njegovi člani ustvarjali na stene in podobno

(Velikonja 2022: 12, 35). Pri grafitološki analizi Stripco- podlago v odprtem prostoru. Najprepoznavnejši



rovih grafitov uporabljam predlagana izhodišča v sklopu so bili njihovi grafiti na koncertih, ki so bili na- več poglavij. Kontekst predstavlja oris družbenih oko- rejeni na platna kot scenska kulisa, hkrati pa so liščin v času njihovega nastanka, produkcija osvetljuje namen komunikacije predstavljenih podzvrsti grafitov, podobe grafitov s projektorji projicirali na oder recepcija pa njihov diskurzivni vidik v sklopu razlage kot posebne svetlobne učinke. grafitov kot vizualnih simbolov teritorialnih reprezenta- cij v skvotih.

106 Poleg nanašanja motivov hardkorovskih in drugih glas-

benih skupin na majice s spreji in šablonami so uporabl-

jali tehniko sitotiska (Kotarac 2023). 108 Naročilo Novega kolektivizma, jumbo plakati ob praz-

107 Predhodnik kolektiva Strip Core je bil Hard Core kolek- novanju stoletnice ljubljanske opere za predstavo Krpa-

tiv (HCK), v katerem je potekalo njihovo prvo seznan- nova kobila.

janje z grafiti (Hrastar 1992: 5; Suhadolnik 1990: 40). 109 Italija, Nizozemska.

170

Mislili so, da so grafiti lahko umetnost in da Platno je v njihovem primeru postalo le še

jih je treba ločiti od vsakdanjih čečkarij. Gra- eno od sredstev, na katero je moč izliti svojo

fitov niso delali samo na stene, temveč tudi domišljijo, vizije, pogled na svet, ne pa pro-

na platna, kartone, kovinske in lesene pod- storska omejitev. S tem, da se Strip Core

lage, ter jih uporabljali za sceno na koncertih identificira z različnimi prostori kot podlago

skupine 2227 (Zrinski 2004: 48). svoji ustvarjalnosti, nastopa kot tisti, ki ob-

vladuje prostor (Mirović 1994: 85).

Stripcorovci so bili povabljeni tudi h grafitiranju

drugih prostorov, predvsem glasbenih klubov, pa Katra je oblikovala tudi svojo definicijo ali vi-

tudi notranjih sten Radia Študent. Začetek 21. denje grafitov, pri čemer je kot opredeljujočo

stoletja je prinesel nove družbene spremembe in okoliščino navedla spontanost, med tehnikami

preoblikovanje Metelkove, vendar grafitarskega je izpostavila uporabo šablon, med materiali pa

izražanja kolektiva takrat, z izjemo sodelovanja uporabo sprejev. na prestižni razstavi leta 2004, ni bilo več.

Umetniška faza predstavlja razstave v manj- Iz primera Strip Core lahko zaključimo, da

ših galerijah, na gostujočih razstavah in na pre- sta specifika grafitov spontanost pri njiho-

lomni razstavi Grafitarji v MGLC leta 2004 v vem oblikovanju ter uporaba določenih teh-

svetu visoke umetnosti. Kljub odsotnosti for- nik (šablon npr.) in sredstev (avtolak spre-

malne likovne izobrazbe so kritiki izdelke Boža jev). Tu ne gre vedno za čisto spontanost, saj

Rakočevića, glavnega grafitarja kolektiva, po- so grafiti slike lahko posledice poprejšnjega

gosto pozdravljali. načrta, oblikovanega na skico. Vendar pa so

grafiti slike tiste, ki v nasprotju z drugimi

Zavedali so se ameriških korenin grafitov, a likovnimi zvrstmi nastajajo čez noč, v nekaj

so razvili svojevrstno ikonografijo, ki jih veli- urah (Mirović 1994: 85, 86). ko bolj povezuje s klasičnim slikarstvom kot

pa s »klasičnim« ameriškim oz. newyorškim V začetni fazi, ko so bili še del Hard Core kolek-

grafitom. […] Ustvarili so svojevrstni svet tiva, so z javnostjo komunicirali zelo enostran-

fantastičnih bitij, fantastičnega podnebja, sko, saj so grafite uporabljali za sporočanje – iz-narave in fantastičnega razpoloženja (Zrin- kazovali so teritorialnost,110 oglaševali koncerte ski 2004: 49). in simbolično širili svojo prepoznavnost. V zreli

fazi, ko so se že vzpostavili kot Strip Core in se

Božo je pohvale strokovnjakov cenil in s svo- uveljavili kot glasbena skupina 2227, so z grafiti

jim umetniškim imenom Lie Eye izvedel nekaj na svojih koncertih povečevali svoj subkultur-

manjših razstav. V svojem likovnem ustvarjanju ni kapital (Thornton 1995: 26). Tudi v tej fazi

je užival, ni pa ga načrtno razvijal. Med pripravo so grafite uporabljali kot teritorialno referenco,

grafitov na svoji zadnji razstavi grafitov je poza- ker so z njimi označili svoj klub Channel Zero,

bil na zaščito dihal in se zato s hlapi od sprejev kjer so prirejali koncerte in se družili. Diskurz je

zastrupil. Po okrevanju, ki je trajalo nekaj mese- potekal z dvosmerno interakcijo z občinstvom

cev, ni več grafitiral. in drugo javnostjo. Umetniška faza, ki obsega

Grafitarsko dejavnost kolektiva je Katerina sodelovanje na grafitarskih festivalih in razstave

Mirović – Katra predstavila s kratkim opisom

uporabljanih tehnik in materialov. 110 Grafiti so kot poseg v javni prostor zelo močno teri-

torialno dejanje, ki se je v pričujoči raziskavi pokazalo

pri zasedbah prostorov na Kersnikovi 4, nato pa tudi na

Metelkovi.

171

grafitov, je bila interakcija z javnostjo, tokrat Glede funkcionalnosti in sporočilnosti grafitov

tudi s predstavniki »visoke« ali institucional- v slovenskem prostoru so razložili: ne umetnosti. To je bila edina faza, ko njihovi

grafiti niso bili podrejeni glasbi kot dopolnilna Gre za spontan izraz želje po okrasitvi, se-

dejavnost, temveč so bili primarni rezultat ume- veda pa so lahko tudi naročene, npr. za sve-

tniške prakse. tovno prvenstvo v Milanu. Lokacija za grafit

Božidar Zrinski in Lilijana Stepančič sta mora biti vidna in seveda taka, da te med ri-

grafite kolektiva Strip Core uvrstila na sam za- sanjem ne dobi policija. Grafiti imajo impli-

četek razstave Grafitarji/Graffitists v MGLC. citno ali eksplicitno sporočilnost, ki pa je od-

Pomembno mesto so dobili tudi v katalogu visna od vsakega grafita posebej. So likovni

razstave (Zrinski 2004: 48–49). S tem so bili način izražanja sveta. Kar se tiče minljivosti

vsaj začasno simbolično sprejeti v svet visoke – vsak slikarski medij je minljiv, res pa je, da

umetnosti na Slovenskem. so grafiti od vseh najbolj minljivi (Strip Core

Dober vpogled v Stripcorovo razumevanje v Hrastar 1992: 5). grafitiranja lahko dobimo s pregledom njihovih

intervjujev v času njihovega največjega likovne- Čeprav je Strip Core, skupaj s predhodnim de-

ga ustvarjanja. Leta 1992 so imeli za sabo že več lovanjem v HCK, razvijal lasten izvirni slog, je

mednarodnih dogodkov in razstav (Coloriamo bil seznanjen z grafiti v Evropi, zlasti v Nemčiji

lo sport v Italiji leta 1990, festival v Eindhovnu, na berlinskem zidu, in z ameriško sceno. O raz-

razstava v KUD-u France Prešeren). Na vpraša- likah med njima so povedali: nje,111 ali so grafiti del umetnosti, so odgovorili:

Evropa sledi Ameriki, a je bolj obremenje-

So. Če je že vse razvrščeno na politiko, kul- na s kulturo in tradicijo. V ZDA grafite že

turo, znanost in umetnost, potem so grafiti raziskujejo, tako z likovnega kot sociološkega

umetnost. Sedaj se že prirejajo razstave gra- stališča. V Ljubljani je scena nepovezana in

fitov v galerijah. V Evropi je bila taka razsta- ni tako intenzivna. Imamo malo možnosti

va v Nemčiji okoli leta 1976. Sicer so grafiti za delo, saj je težko narediti grafit brez težav.

ameriška iznajdba. Najstniki so na zidove za- Navadno je potrebno za poslikavo pridobiti

pisovali imena gangov in se trudili, da bi bili uradno dovoljenje. Da so v KUD-u organi-

najboljši. Sčasoma so vpletli ornamentalne zirali razstavo, je bil že korak naprej. Seveda

motive. Danes so grafiti vse od preprostih or- bi bila boljša razstava na ulici, a bi zahtevala

namentalnih napisov do velikih kompozicij. poseben pristop in kmalu se bi ujeli v mrežo

Motivno so različni. Od motivov iz slikarstva birokracije. Upam, da bo okolje bolj prijazno

20. stoletja do čisto vsakdanjih. V primerjavi do uličnih poslikav, saj so okrasitev prostora

s slikarstvom je to sproščen način izražanja, (Strip Core v Hrastar 1992: 5). ker je v sodobnem slikarstvu še vedno precej

akademizma. Grafitiranje pa je prvotni način Iz stališč Strip Cora je razvidno, da so bili dobro

izražanja, še iz prazgodovinskih časov (Strip seznanjeni s svetovnimi smernicami, obenem

Core v Hrastar 1992: 5). pa so ustvarjali umetnost v lastnem izvirnem

prepoznavnem slogu. K temu je veliko prispe-

vala dobro delujoča izmenjava pisnega, glas-

111 Odgovore kolektiva Strip Core povzemam kot obliko benega in drugega gradiva po hardkorovski

pričevanja iz sekundarnega vira. Intervju z njimi je na- mreži, razpleteni po Evropi in širše, imeno- redila novinarka Mateja Hrastar in ga leta 1992 objavila vani tudi »hard core internacionala« (Poštrak kot članek v časopisu Dnevnik (Hrastar 1992: 5).

172

1994: 22). K dobri strokovni podlagi je precej pristopom zelo izkazala, kar so pohvalili v

prispevala tudi izobrazba producentke Katre, kolektivu in zunaj njega. Nesporen dokaz so

ki je poleg etnologije in kulturne antropolo- tudi dosežki kolektiva na različnih področjih,

gije diplomirala iz sociologije kulture na Fi- od plakatov, grafitov, koncertov in stripov do

lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Katra sodobne umetnosti, kjer je osnovno izrazno

se je s strokovnostjo in ustreznim človeškim sredstvo svetloba.



173

Bitke je konc. 2227 (Demo 1986)



Poslikave v legendarnem klubu Bunker oz. Klub B-51 sredi študentskega naselja na Gerbičevi ulici v Ljubljani. Klub je nastal iz preurejenega voja-škega zaklonišča. Ljubljana, 1993. Foto: Arhiv Mizzart.

174





8 SKLEPNE MISLI





Termin »proto street art« ali »predhodna likov- demilitarizacija, spolna svoboda in to velja

na ulična umetnost«, skrajšano tudi »proto ulič- tako za Ljubljano kot za Maribor (Kordiš

na umetnost«, je nova tema akademskega razi- 2014: 27).

skovanja zgodovine in specifičnosti grafitiranja.

Sodobne raziskave popularne kulture so na po- Devetdeseta leta so se začela z osamosvojitveno

dročju raziskovanja ulične ustvarjalnosti zelo vojno in nadaljnjimi družbenimi sprememba-

razpršene ter še vedno brez enotnega sistema mi. Na področju grafitarskih praks je bil zlasti

klasifikacij in kategorizacij. Uporaba metodolo- v drugi polovici devetdesetih let opazen vpliv

gije preučevanja ulične umetnosti iz 21. stole- hiphopa, ki je prinesel razmah slovenskih li-

tja pri analizi primerkov iz zgodnejših obdobij kovnih grafitov. Pri jezikovnih grafitih so bili v

omogoča celovitejše retrospektivno razumeva- ospredju politični napisi, tudi tisti, ki so že od

nje umetniškega izražanja v urbanem prostoru konca osemdesetih let širili sovražni nacionali-

v daljšem časovnem obdobju. stični diskurz.

Ljubljana se lahko kot glavno mesto

majhne države ponaša z močnimi zgodo- V devetdesetih letih je hkrati s Strip Co-

vinskimi primeri grafitov in likovne ulične rom delovalo še nekaj drugih skupin, npr.

umetnosti sočasno s svetovnimi trendi. Miz- Mizz Art, SK8 Core, Mega Medi Group

zart in Strip Core sta v Sloveniji in Evropi in malo pozneje Klon Art Resistance. Že

ustvarila edinstveno zapuščino minljive urba- iz samih imen je mogoče sklepati, da so

ne dediščine. bile to organizirane ustvarjalne skupine, ki

Nemirna osemdeseta leta v Ljubljani so bila imajo določen program, koncept in način

čas velikih družbenih, političnih in gospodar- umetniškega ustvarjanja in oblikovanja.

skih sprememb. Prinesla so razcvet alternativ- Posvetile so se predvsem poslikavi klubov,

nih umetniških praks, ki so vključevale uporabo lokalov, raznih studiov, oblikovalskih ate-

predmetov iz vsakdanjega življenja, mešanje ele- ljejev, manj aktivne pa so bile na podro-

mentov »visoke« in popularne kulture ter upora- čju grafiti poslikav mestnih ulic (Zrinski

bo novih tehnologij. 2004: 52).

Za alternativne prakse osemdesetih v Slove- Kolektiva Strip Core in Mizzart sta se močno

niji so značilni boj za prostor, človekove pra- razlikovala od grafitarskih skupin ali krujev,

vice, ugovor vesti in avtonomna kreativnost, ki so se začeli na Slovenskem pojavljati konec

175

devetdesetih let 20. stoletja.112 Množični mediji street art, omogoča osvetlitev pomembnih razlik

so izkazovali naklonjeno stališče do novih ume- med posameznimi akterji, ki bi se pri analizi na

tniških praks, ki so jih kolektivi Irwin, Mizzart makroravni izgubile, saj lahko znotraj iste sce-

in Strip Core vnašali v družbeni prostor. Medij- ne obstajajo velike razlike. Kot ugotavlja Mitja

ski diskurz je o subkulturah, grafitih in alterna- Velikonja glede talenta in izkušnj ustvarjalcev

tivni umetnosti v obravnavanem obdobju precej grafitov in street arta: »Nekateri med njimi so

napredoval od nepoznavanja do rednega naklo- mojstri, drugi pač ne« (Velikonja 2022: 70).

njenega poročanja. Kolektiva Mizzart in Strip Core sta svoje

Zgodovinsko gledano je umetniško delova- mojstrstvo velikokrat dokazala. V zgodovino sta

nje kolektivov Mizzart in Strip Core potekalo se zapisala s priznanji institucionalne umetnosti,

v času, ko so status umetniškega dela pričele še bolj pa sta prisotna v dragocenih spominih

»podeljevati« družbene institucije, zlasti galerije, ljubiteljev njunih uličnih umetnin. kustosi in likovni kritiki. Tudi strokovnjaki so

ulični ustvarjalnosti namenili pohvalne ocene in

jo obravnavali na ravni institucionalnih umetni-

ških praks (Zrinski 2004; Borčić 2022).

Okoliščine prehoda grafitov v galerijski

prostor so bile povezane s spremembami v svetu

umetnosti na svetovni ravni. Sodelovanje z in-

stitucionalno umetnostjo pa ni vplivalo na izgu-

bo podzemnosti in alternativnosti njunih ume-

tniških praks, ki so se v svoji izvirnosti ohranile

in razvijale z novimi področji delovanja.

Razpon petnajstih let sočasnega likovnega

delovanja je bil pri kolektivih Mizzart in Strip

Core zelo različen, čeprav sta večkrat ustvarjala

skupaj. Opazimo pa lahko podobnosti pri pri-

merjanju z grafitarji iz drugih obdobij. Precej

mlajša grafitarska skupina Klan 1107, ki je za-

čela delovati leta 2002 pod vplivom hiphopa, je

bila ob nastanku predvsem glasbena skupina. Z

grafiti je sprva predvsem oglaševala svoje nasto-

pe, nato pa je razvila lasten prepričljiv grafitarski

in uličnoumetniški slog. Ta razvoj je enak kot

pri kolektivu Strip Core, ki je sprva grafitiral le

za svoje glasbene potrebe – plakati za koncerte,

ovitki za kasete in majice z oznakami priljublje-

nih glasbenih skupin.

Osredotočanje na mikroraven pri raziskova-

nju globalnega urbanega pojava, kot so grafiti in

112 Najdejavnejša naslednika v Ljubljani sta bila ZEK in

Klan 1107. Izhajala sta iz hiphoperskega »divjega sloga«,

nato pa so njuni člani razvili več lastnih prepoznavnih

umetniških slogov.

176

177





LITERATURA IN VIRI Antikvarijat Vremeplov 2023 Pozivnica za izložbu: Mandić Dušan – Morilec brez trupla, ljubimec brez objek-A-Infoshop ta, truplo brez morilca. Vabilo na razstavo. 2023 Antimilitarizem_ od zasedbe Metelkove do 3. svetovne vojne. Objava na omrežju knjige/umjetnost-kultura-i-znanost/kata-Facebook v sklopu prireditve 30. obletnica lozi-umjetnost/pozivnica-za-izlozbu-man-AKC Metelkova mesto. dic-dusan-morilec-brez-trupla-ljubimec-cebook.com/events/6442372802484903/?a--brez-objekta-truplo-brez-morilca-mur-c o n t e x t = % 7 B % 2 2 r e -derer-without-a-corpse-a-lover-without-f%22%3A%2252%22%2C%22action_his--an-object-a-corpse-without-a-murderer>, tor y%22%3A%22[%7B%5C%22sur-pregledano: 7. 5. 2023. face%5C%22%3A%5C%22share_lin-k % 5 C % 2 2 % 2 C % 5 C % 2 2 m e c h a n i -Appadurai, Arjun sm%5C%22%3A%5C%22share_lin-1986 The Social Life of Things: Commodities in k % 5 C % 2 2 % 2 C % 5 C % 2 2 e x t r a _ d a -Cultural Perspective. Cambridge: Cambrid-ta%5C%22%3A%7B%5C%22invite_link_ ge University Press. id%5C%22%3A201278342962058%7D%7 D]%22%7D>, pregledano: 6. 9. 2023. Art & popular Culture 2022 Anthropophyteia. The Art and Popu-Abram, Sandi lar Culture Encyclopedia. 12. 12. 2021. 2008 Komodifikacija ter komercializacija grafi- tov in street arta v treh korakih. Časopis za Anthropophyt%C3%A9ia>, pregledano: 6. kritiko znanosti 36(231–232): 34–49. 6. 2023.




2013 Grajenje skupnosti v uporu: Metelkovsko Art in the streets mesto v rokah Axt und Kelle. Časopis za 2025 Art in the Streets. Richard Hambleton. Hi-kritiko znanosti 41(253): 92–106. storical exhibition of graffiti and street art organized by Jeffrey Deitch Inc, 76 Grand Ajduk, Marija Street, New York NY 10013. 2018 An analysis of the concept of locality on tinthestreets.org/artist/richard-hamble-the example of Slovenia‘s new-wave music ton>, pregledano: 5. 5. 2025. scene. Anthropological notebooks 24(3): 5–24. Alva, Freddy 2025 Artsper



2019 F*cking REVS: Interview on BSA by bleton. Spletna predstavitev umetnikov. The Artsper marketplace. Richard Ham-Freddy Alva. January 23, 2019. Intervju <https://www.artsper.com/si/contempo- z umetnikom na spletni strani Brooklyn rary-artists/united-states/56401/richard- Street Art. -hambleton>, pregledano: 5. 5. 2025.

ew-on-bsa-by-freddy-alva/>, pregledano: Artsy 7. 5. 2025. tart.com/2019/01/23/fcking-revs-intervi-

2018 The Tumultuous, Tragic Life of Street Art



2018 A History of Graffiti - The 60's and 70's. article/artsy-editorial-tumultuous-tragic-SprayPlanet by Montana colors. 16. avgust -life-street-art-pioneer-richard-hamble-2018. ton>, pregledano: 5. 5. 2025. Angelo, L. ur. Aug 19, 2018. Pioneer Richard Hambleton. Tom Seymo-

gs/news/a-history-of-graffiti-the-60s-an-

d-70s>, pregledano: 1. 8. 2025. Babić, Jasna

Andrews, George F. znanosti 2013 Metelkova, mon amour. Časopis za kritiko 41(253): 12–20.

1980 Architectural graffiti and the Maya elite. Au-

stin: University of Texas Libraries. 2016 V vrtincu subkultur. Ljubljana: Sophia.



178

Babič, Vanda Blanché, Ulrich

2016 Študijsko-metodološki priročnik glagol- 2015 Street Art and related terms. SAUC–Street

ska pismenost na zahodnem Balkanu od Art and Urban Creativity 1(1), 32–39.

10. do 16. stoletja. Slavistična revija 64(3): 2019 German Street Art 1970 - 2000. V: Street Art 401-406. & Urban Creativity Scientific Journal, special

issue: Framing Graffiti & Street Art (ur. Comoy

Baldini, Andrea Lorenzo Fusaro, E.). 38-47.

2022 »What Is Street Art?«, Estetika: The Euro-

pean Journal of Aesthetics 1(LIX/XV), 1–21. Bobnič, Robert in Sandi Abram DOI: https://doi. org/10.33134/eeja.23. 2008 Barbarsko koloniziranje in civilizirano deko-

riranje urbane krajine: Medijska reprezenta-

Baskar, Bojan cija grafitiranja in street arta v Sloveniji. Časo-

2013 Kako geografi, antropologi in literarni teo- pis za kritiko znanosti 36(231–232): 212–240.

retiki pripovedujejo o prostorskem obratu.

Primerjalna književnost 36(2): 27–42, 303. Borčić, Barbara

1999 Recepcija video produkcije v slovenskem

Bašin, Igor kulturnem prostoru. Videodokument. V:

1999 Punkerji – punk ni mrtev, punkerji so! V: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–

Urbana plemena: Subkulture v Sloveniji v de- 1998 (ur. Borčić, Barbara). OSI-Slovenia, vetdesetih (ur. Stankovič, Peter, Gregor Tomc SCCA-Ljubljana, 1999–2001. in Mitja Velikonja). Ljubljana: ŠOU-Štu-

dentska založba. 125–134. Brake, Michael

1985 Comparative youth culture. The Sociology of

Baudrillard, J. Youth Cultures and Youth Subcultures in Ame-

1975 Kool Killer ou l’insurrection par les signes. rica, Britain and Canada. New York: Rou-

lpdme.org 2005>, pregledano: 10. 10. 2023. tledge & Kegan Paul.

Bennett, Andy Bulc, Gregor

1999 Subcultures or neo-tribes? Rethinking the 2008 Tag kot umetnina: grafiti in režimi vred-

relationship between youth, style and musi- notenja. Časopis za kritiko znanosti 36(231– cal taste. Sociology 33(3): 599–617. 232): 73–92.

Berzano, Luigi in Carlo Genova Caleb, Neelon

2015 Lifestyles and subcultures: History and a new 2021 Who Did It First? Wed, Mar 10, 2021.

perspective. New York, London: Routledge. BEYOND THE STREETS.

beyondthestreets.com/blogs/articles/

Bibič, Bratko who-did-it-first?srsltid=AfmBOoo2rxzp-

2003 Hrup z Metelkove: Tranzicije prostorov in MLAX1QvmkUxk5LTlL18FSvI-DT_Ht-

kulture v Ljubljani. Ljubljana: Mirovni in- gMcojdD6q4QkM3T>, pregledano: 6. 6.

štitut, Inštitut za sodobne družbene in poli- 2024.

tične študije.

2013 Improvizacije na temo 93/13. Časopis za kri- Chang, Jeff

tiko znanosti 41(253): 170–196. 2005 Can‘t stop won‘t stop: A history of the hip-hop gene-

ration. New York: Picador, St. Martin‘s Press.

Bizjak, Simon

1991 Mreža za Metelkovo M‘ZIN (glas Mreže za Cockburn, James S.

Metelkovo), št. 2–3. Ljubljana, april 1991. 1978 Reviewed Work: The Elizabethan Un-Tribuna: študentski časopis 40(9): 41. derworld by Gãmini Salgãdo. Journal of So-

cial History 11(4): 594–596.

Blackman, Shane in Michelle Kempson

2016 The Subcultural Imagination: Theory, Research Cohen, Albert K.

and Reflexivity in Contemporary Youth Cultu- 1955 Delinquent boys: The culture of the gang. Glen-res. New York: Routledge. coe, IL: Free Press.



179

Cohen, Phil Demo

1997 (1975) Subcultural conflict and working class 1986 2227 - demo 1986. Objava glasbenega

community. V: The Subcultures Reader (ur. demo posnetka skupine 2227 iz leta 1986

Gelder, Ken in Sarah Thornton). London: in fotografija skupine med nastopom, pro-

Routledge. 83–89. fil dule klc2 na platformi YouTube. 9. 5.

2013. <https://www.youtube.com/wa-

Cooper, Martha in Henry Chalfant tch?v=WStosyeqcJQ>, pregledano: 5. 9.

1986 Subway art. London: Thames and Hudson. 2023.

Cordova, Cary Discogs

2025 Proyecto Mission Murals. Digital Publica- 2023 Diskografija skupine 2227.

tion. April 2025. discogs.com/artist/371916-2227>, pregle-

org/research-materials/national-mural- dano: 19. 9. 2023.

s-network-community-newsletter-

-fall-1979/>, pregledano: 24. 4. 2025. Diva

2023 Klon:Art:Resistance - Video Klon Art.

Cross, Alan Predstavitveni video spot urbane umetniške,

2023 Where Did the Phrase »Sex, Drugs and grafitarske skupine KlonArt. Digitalni video

Rock’n’Roll« Actually Come From? A Jou- arhiv.

rnal of Musical Things. art_resistance>, pregledano: 5. 5. 2023. rnalofmusicalthings.com/phrase-sex-drugs-

-rocknroll-actually-come/>, pregledano: 10. Društvo Mreža za Metelkovo 5. 2023. 1992 Pismo poslancem mestne skupščine. Delo, 7.

3. 1992.

Čeferin, Barbara

2016 Zasedba Metelkove, 1993. Fotografska raz- Dugac, Željko

stava v Moderni galeriji. 9. 6. 2016. 1999 Freske in grafiti kot priče množične

www.mg-lj.si/si/dogodki/1958/barbara- smrti. Etnolog 9(1): 247–252.-ceferin-%3Cem%3Ezasedba-metelko-

ve%3Cem%3E-1993/>, pregledano: 6. 2. Dundes, Alan

2023. 1966 Here I sit – A study of American latrina-

lia. Kroeber Anthropological Society Papers 34,

Ćosić, Vuk 91–105.

1993 Metelkova še vedno jaha. Dnevnik, 29. 11.

1993. Elam, Reagan

2023 Hip-Hop History Month: Graffiti & The Evo-

D. Š. lution of Hip Hop Into Art. Reach Media /

1992 Ljubljana, Ljubljana – osemdeseta leta v Radio One Digital. 8. 11. 2022.

umetnosti in kulturi. Časopis za kritiko zna- blackamericaweb.com/2022/11/08/hip-

nosti 20(144–145): 145–146. -hop-history-month-graffiti/>, (pridoblje-

no: 12. 7. 2023)

Darnell, Regna in Judith T. Irvine

1997 Edward Sapir. V: Biographical Memoirs. Na- Erjavec, Aleš

tional Academy of Sciences. Volume 71 (ur. Ra- 2004 Ljubezen na zadnji pogled. Avantgarda, este-ven, Peter, H.). Washington, DC: The Nati- tika in konec umetnosti. Ljubljana: Založba onal Academies Press. 281–299. ZRC.

Delo Erjavec, Aleš in Marina Gržinić

1992 Kako je propadla ljubljanska Opera SNG. 1991 Ljubljana, Ljubljana: Osemdeseta leta v

Delo, 26. 9. 1992. umetnosti in kulturi. Ljubljana: Mladinska

knjiga.



180

Fajt, Mateja in Mitja Velikonja dokumen.tips/documents/akc-metelko-

2006 Ulice govorijo. Časopis za kritiko znanosti va-mesto-arhiv-1990-2004-kud-mre-

34(223): 22–29. -2017-6-11-ljubljana-v-mesto.html?pa-

ge=1.>, pregledano: 5. 6. 2022.

Fekner, John

2023 Jon Fekner, spletna stran. Art of Trespass. Ganz, Nicholas

<https://www.johnfekner.com/>, pregleda- 2004 Graffiti World; Street Art from Five Conti-no: 10. 10. 2023. nents. New York: H.N. Abrams.

Ferletič, Andrej Gastman, Roger in Caleb Neelon

2007 Propagandni in politično-propagandni na- 2011 The History of American Graffiti. Harper De-

pisi ter grafiti na Primorskem v letih pred, sign, New York.

med in po drugi svetovni vojni. Zgodovinski

časopis 61(1–2): 113–140. Gastman, Roger, Caleb Neelon in Chris Pape (ur.)

2015 Wall Writers: Graffiti in Its Innocence. Rich-

Ferrell, Jeff mond: Gingko Press Incorporated.

2016 Graffiti, street art and the politics of com-

plexity. V: Routledge Handbook of Graffiti and Gelder, Ken

Street Art (ur. Ross, Jeffrey Ian). London, 2007 Subcultures. Cultural histories and social practi-New York: Routledge. 30–38. ce. New York: Routledge.

Flander, Benjamin Gesamtkunstwerk Metelkova

2015 Nova radikalna kriminologija: očrt postmo- 2023 KUD Mreža 1997–2023.

dernističnih in poststrukturalističnih krimi- za.org/gesamtkunstwerk-metelkova/>,

noloških teorij. Revija za kriminalistiko in pregledano: 3. 4. 2023. kriminologijo 66(3): 195–207.

Gordon, Milton M.

Foucault, Michel 1947 The Concept of the Sub-Culture and Its 1967 O drugih prostorih (predavanje v Cercle Application. Social Forces 26(1): 40–42.

d’études architecturales, Pariz, 14. marec

1967. Grafenauer, Petja

2008 Ko galerija gosti grafit. Časopis za kritiko

1984 Des espaces autres (conférence au Cercle znanosti 36(231–232): 351–357.

d‘études architecturales, 14 mars 1967).

Architecture, Mouvement, Continuité, (5), GraffitiStreet

46–49. 2025 Uradna spletna stran spletne galerije in tr-

govine GraffitiStreet.

Fortič Jakopič, Tina tistreet.com/about/>, pregledano: 4. 1. 2025.

2021 Razmah slovenske zasebne galerijske scene v

devetdesetih letih. Časopis za kritiko znanosti Gregorčič, Marta

49(283): 63–87. 2006 Umetnost in aktivizem. Časopis za kritiko

znanosti 34(223): 19–21.

Forum Ljubljana

2023 Predstavitev krovne organizacije Forum Griffin, Kevin

Ljubljana, Zavod za umetniško in kultur- 2017 Vancouver artist took art to street. The Pro-no produkcijo na spletni strani Ljudmila. vince. 13. 11. 2017. Pressreader.

, pregle- www.pressreader.com/canada/the-provin-

dano: 5. 9. 2023. ce/20171113/281556586112116>, pregle-

dano: 5. 6. 2025.

Gantar, Pavel

1990 Boj za kulturo, boj za prostor. Dnevnikova Gržinić, Marina

podmornica, 18. 9. 1990, str. 4. AKC Me- 1988 Katalog Galerije Škuc 1978–87. Ljubljana: telkova mesto 1990–2004 arhiv. Tone Tomšič.



181

2002 Punk: Strategija, politika in amnezija. V: Javornik, Matjaž

Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci (ur. 2016 Varnost in policijsko delo: Kriminaliteta v Lovšin, Peter, Peter Mlakar in Igor Vidmar). urbanih središčih – preverjanje teorije raz-

Ljubljana: Cankarjeva založba in ROPOT. bitih oken. Neobjavljeno diplomsko delo.

66–85. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za

varnostne vede.

2005 O repolitizaciji umetnosti skozi kontamina-

cijo. Filozofski vestnik 26(3): 115–131. Jeffs, Nikolai

2006 Nelagodna razmišljanja o nekaterih para-

Hebdige, Dick doksih politike, umetnosti in aktivizma. Ča-

1993 The function of subculture [izvleček iz Sub- sopis za kritiko znanosti 34(223): 80–98.

culture: The Meaning of Style]. London:

Methuen, 1979. V: The Cultural Studies Rea- Jeršek, Davorin

der (ur. During, Simon). London: Routled- 1961 Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v Lju-ge. 441–450. bljani v letih 1941–1942. Časopis za sloven-

sko krajevno zgodovino 9(2): 65–82.

1997 Subculture: The Meaning of Style. V: The

Subcultures Reader (ur. Gelder, Ken in Sarah Kelling, George L. in Catherine M. Coles Thornton). London: Routledge. 130–144. 1996 Fixing Broken Windows: Restoring Order and

Reducing Crime in Our Communities. New

Haden-Guest, Anthony York: Touchstone.

1996 True Colors: The Real Life of the Art World.

New York: Atlantic Monthly Press. Kelling, George L. in James Q. Wilson

2015 Anthony Haden-Guest’s Intrepid Lives of 1982 Broken windows: The police and ne-

the Street Artists, Part I. Street artists are ighborhood safety. The Atlantic, 1. 3. 1982. never more than two steps away from be-

ing on the street. Artnet. 6. 8. 2015. Kluckhohn, Clyde

news.artnet.com/art-world/anthony-ha- 1949 Mirror for Man: The Relation of Anthropology den-guests-intrepid-lives-street-artists- to Modern Life. New York: McGraw Hill. -part-323101>,pregledano: 6. 6. 2025.

Kolmančič, Petra

Hesmondhalgh, David 2001 Fanzini: Komunikacijski medij subkultur. 2009 Recent concepts in youth cultural studies: Ceršak: Subkulturni azil.

Critical reflections from the sociology of

music. V: Youth Cultures: Scenes, Subcultures Komelj, Miklavž

and Tribes (ur. Hodkinson, Paul in Wolfgang 2009 Kako misliti partizansko umetnost? Oranžna

Deicke). New York: Routledge. 37–50. zbirka. Ljubljana: Založba /*cf.

Hostelworld 2023 Majakovski, ulica in vesolje. Kralji ulice. De-

2022 Hostel Celica. cember 2023. Št. 210. Vrabec anarhist. Lite-

com/st/hostels/p/6013/hostel-celica/>, rarna priloga, str. 18–21. pregledano: 5. 5. 2022.

Konda, Helena

Hrastar, Mateja 2016 Ljubljanski grafiti med drugo svetovno

1992 Grafiti so prvoten način izražanja. Delo, 5. 8. vojno. Časopis za kritiko znanosti 44(265):

1992, str. 5. 264–278.

Hribar, Tine 2017 Grafiti v Ljubljani: Zgodovina, grafitarji,

2002 Pankrti, tovariši in drugi. V: Punk je bil prej: mesto. Ljubljana: Znanstvena založba Filo-

25 let punka pod Slovenci (ur. Lovšin, Peter, zofske fakultete.

Peter Mlakar in Igor Vidmar). Ljubljana:

Cankarjeva založba in ROPOT. 5-7.



182

2017a Grafiti kot vizualni simbol teritorialnih re- Kropej, Monika

prezentacij v Rogu. Časopis za kritiko znano- 2008 »Končno nam je uspelo«. Castleman, Craig.

sti 45(270): 168–190. Getting Up: Subway Graffiti in New York.

The MIT Press. London. 1982.‘ Časopis za

2018 Slovenski odporniški grafiti med drugo sve- kritiko znanosti 36(231-232): 274–284.

tovno vojno. Glasnik Slovenskega etnološkega

društva 58(1–2): 27–42. Kučić, Lenart J.

2019 Povzetek preiskave: Mladina kot primer ran-

2019 Lepota je na ulici. Glasnik Slovenskega etno- ljivosti medijev v Sloveniji. Pod črto, zavod

loškega društva 59(2): 33–44. za ustvarjanje kakovostnega novinarstva. 3.

7. 2019.

2021 Kratka kulturna biografija grafitov in likov- skave-mladina-kot-primer-ranljivosti-me-

ne ulične umetnosti ter razlikovanje med dijev-v-sloveniji/>, pregledano: 6. 3. 2023.

njima na podlagi teorije družbenega življe-

nja stvari. Ars & Humanitas 15(1): 213–228. KUD Mreža

2025 Opis Celostne umetnine Metelkova na sple-

Kopytoff, Igor tni strani KUD Mreža. Gesamtkunstwerk

1986 The cultural biography of things: Commodi- Metelkova, umetniški posegi v javni prostor

tization as process. V: The Social Life of Thin- znotraj Metelkove in njeni bližnji okolici.

gs: Commodities in Cultural Perspective (ur.

Appadurai, Arjun). Cambridge: Cambridge -metelkova/>, pregledano: 3. 3. 2025. University Press. 64–92.

Kumerdej, Mojca

Korda Andrić, Neven 1994 Grafiti na ulici. Ars vivendi 23(oktober): 2008 Alternativna kulturna produkcija. Diplom- 92–94.

sko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede. Kušar, Gal

2015 Mehiška zgodovina na muralih Diega Rivi-

2013 Pogled z mojega balkona. Časopis za kritiko ere v Nacionalni Palači. Svet in Ljudje april

znanosti 41(253): 116–129. 2015: 68–72. <https://www.galkusar.com/

wp-content/uploads/2015/07/sil-2015-4.

Kordiš, Meta pdf>, pregledano: 23. 5. 2024.

2014 Konstruiranje dediščine alternativnih

ustvarjalnih praks 80-ih v Mariboru v sen- Kuzle

ci vstaj pozimi 2012/2013. ARGO – Časopis 2020 Spletni portal glasbene skupine Kuzle. Punk slovenskih muzejev 57(2): 19–35. bend iz Idrije, Slovenija, delujoč 1980–1982.

, pregledano: 2. 6. 2020.

Kos, Drago

1999 Paralelni urbani prostori – projekt »Mreža Kvir papir

za Metelkovo«. V: Metamorfoze Agore Metel- 2022 Zgodovina LGBTQIA+ skupnosti v Slo-kove (ur. Hren, Marko). Ljubljana: Društvo veniji: 1976–2004. Društvo DIH – Ena-

za razvijanje preventivnega in prostovoljne- kopravni pod mavrico.

ga dela. 26–28. files/uploads/KvirPapir_A2_02_pride_web.

pdf>, pregledano: 7. 9. 2023.

Kozinc, Nina

1992 Vojašnic je premalo. Delo, 5. 5. 1992. Laibach

2023 Uradna stran skupine Laibach. Biography.

Kreft, Lev The Story So Far.

1989 Gesamtkunstwerk in Neue Slowenische bio/>, pregledano: 1. 2. 2023.

Kunst. Filozofski vestnik 10(2): 55–68.

Lalić, Dražen, Anči Leburić in Nenad Bulat

1991 Grafiti i subkultura. Zagreb: NIP Alinea.



183

Lebarič, Vasja Makarovič, Gorazd

2008 Grafiti + institucija = šminka. Časopis za kri- 1981 Slovenska ljudska umetnost: zgodovina likovne

tiko znanosti 36(231–232): 55–59. umetnosti na kmetijah. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Lefebvre, Henri

1968 Le Droit à la ville. Pariz: Anthropos. Manco, Tristan

2002 Stencil Graffiti. London: Thames and

1996 The Right to the City. V: Writings on cities Hudson.

(ur. Kofman, Eleonore in Elizabeth Lebas).

Cambridge, Massachusetts: Wiley-Blac- 2020 The Stencil Graffiti Handbook. London: Tha-

kwell. 147–159. mes and Hudson.

2013 Produkcija prostora. Ljubljana: Studia Markusen, Ann in Greg Schrock

humanitatis. 2009 Consumption-Driven Urban Development.

Urban Geography 30(4): 344–367.

Lefever, Gregory

2011 American Scenic Murals. American early life. Marx, Karl

June 2011 (56–65). 2012 Kapital I. Kritika politične ekonomije. Lju-efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https:// bljana: Založba Sophia. www.gregorylefever.com/pdfs/Murals.pdf>,

pregledano: 20. 5. 2025. Maskell, Shayna

2015 Noise as Power: Bad Brains and the Aesthe-

Linton, Ralph tics of Race in Hardcore Punk. V: Music at

1936 The Study Of Man. New York: the Extremes: Essays on Sounds Outside the

Appleton-Century-Crofts. Mainstream. (ur. Wilson, Scott A.). North

Carolina: McFarland. 30–44.

1942 Age and Sex Categories. American Sociologi-

cal Review 7(5): 589–603. McRobbie, Angela in Jenny Garber

1975 Girls and Subcultures. V: Resistance Through

Loški muzej Rituals: Youth Subcultures in Post-war Britain

2021 Loški muzej Škofja Loka. Pogovor z ume- (ur. Hall, Stuart in Tony Jefferson). London:

tniškim fotografom DK ob njegovi razstavi Hutchinson. 209–223. Trn v Galeriji Ivana Groharja 16. 3. 2021,

vodil ga je kustos razstave Boštjan Soklič. Mead, Margaret

<https://www.youtube.com/watch?v=iIe- 1928 Coming of age in Samoa: a psychological study

zR8d19Hw>, pregledano: 20. 9. 2023. of primitive youth for western civilisation.

New York: W. Morrow & Company.

Lüdecke, Hugo Ernst Von

1907 Grundlagen der Skatologie. V: Anthro- Mehle, Borut

pophytéia: Volume 4 (ur. Krauss, Friedrich 2005 Ko je bilo najhuje, je bilo najlepše. Dnev-Salomo). Leipzig: Deutsche Verlagsactien- nik, 17. 9. 2005. gesellschaft. 316–328. si/141513>, pregledano: 5. 5. 2019.

M. Mercurio, G.

1993 Avstrijci v KUD-u. Slovenske novice, 11. 6. 2005 Keith Haring: In The Moment. An essay,

1993. published on The Keith Haring Foundation,

2005.

Macarol, Bogdan writing/keith-haring-in-the-moment>,

2011 Tu smo Slovenci! Primorske novice, 7. 10. pregledano: 12. 10. 2023.

2011.

7-Val/Tu-smo-Slovenci!.aspx>, pregledano: Metelkova mesto

6. 1. 2016. 2022 Objava na spletni strani AKC Metelkova

mesto GENTRIFIKATORJI, ODJEBITE!



184

1. 5. 2013. Morovič, Andrej in Neven A. Korda org/?mode=static&id=5405>, pregledano: 5. 2013 Projekt Metelkova je (bil) družbenopoli-

5. 2022. tično stališče. Časopis za kritiko znanosti

41(253): 79–91.

2011 Program 18. obletnice AKC Metelkova

mesto, 8.–10. september 2011. http://me- Mrevlje, Neža

telkovamesto.org/index.php?mode=stati- 2015 Kako je pank pomagal osamosvojiti Slove-

c&id=3028, pregledano: 3. 3. 2024. nijo. Siol.net. 24. 6. 2015.

trendi/glasba/kako-je-pank-pomagal-osa-

MGL mosvojiti-slovenijo-373927>, pregledano: 1.

2023 Podatkovna baza Moderne galerije v Lju- 2. 2020.

bljani o razstavah in umetnikih 20. in 21.

stoletja na Slovenskem. 2023. <http://razu- 2019 Palma – klub, kjer so se v 80. letih zabavali

me.mg-lj.si/umetnik.php?id=3752&pum_ Ljubljančani in Ljubljančanke. Siol.net. 29.

sortby=3>, pregledano: 2. 3. 2023. 3. 2019.

palma-klub-kjer-so-se-v-80-letih-zabava-

MGLC li-ljubljancani-in-ljubljancanke-493989>,

2023 Od klasične grafične produkcije do celostnih pregledano: 1. 2. 2020.

transformacij prostora: Zgodovina razstavne

dejavnosti v MGLC. Muggleton, David in Rupert Weinzierl mglc/dejavnosti/zgodovina-razstavne-de- 2003 What is »Post-subcultural Studies« Anyway? javnosti-v-mglc/>, pregledano: 6. 5. 2023. V: The Post-Subcultures Reader (ur. Muggle-

ton, David in Rupert Weinzierl). New York,

MHŠ Oxford: Berg Publishers. 3–7.

1992 Unikatni plakati za rojstni dan, Dnevnik, 22.

4. 1992. Muršič, Rajko

1994 Rokovska alternativa na Štajerskem – preno-

Mirović, Katerina vljena civilna družba ali nostalgija? V: Bili ste

1993 Mednarodni grafični festival. Jazz, pop, rock zraven: Zbornik o rock kulturi v severovzho-

v Chaoumontu. Marketing Magazin, julij/ dni Sloveniji [You have been involved. On rock

avgust 1993: 39. culture in north-east Slovenia] (ur. Beranič,

Gorazd in Dušan Hedl). Ptuj: ZKO Pesnica

1994 Strip Core. Formart: revija za vprašanja gra- Frontier. 15–22.

fičnega in industrijskega oblikovanja, oktober

1994: 84–86. 1995 Center za dehumanizacijo: Etnološki oris rock

skupine. Pesnica: Frontier, ZKO Pesnica.

Mitchell, W. J. T.

1994 Slikovna teorija. Ljubljana: Študentska 2000 Trate vaše in naše mladosti: zgodba o mladin-

založba. skem rock klubu. Ceršak: Subkulturni azil.

Mladina 2006 Nova paradigma antropologije prostora:

1992 Plakat naš vsakdanji. Mladina, 1. 9. 1992. Prostorjenje in človeška tvornost. Glasnik

SED 46(3–4): 48–54.

2010 20 let Mizzarta. January 19, 2010. <https://

www.mladina.si/82795/20--let-mizzarta>, 2011 Napravi sam: nevladna samonikla prizorišča, pregledano: 10. 10. 2023. tvornost mladih in medgeneracijsko sodelova-

nje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozof-

Moma ske fakultete Univerze v Ljubljani.

2023 Moma, Helen Levitt. American, 1913–2009.

Art and artists. The Museum of Modern Nabergoj, Saša

Art. , 2013 Gesamtkunstwerk Metelkova mesto. Časo-pregledano: 11. 7. 2023. pis za kritiko znanosti 41(253): 29–41.



185

2014 Celostna umetnina Metelkova mesto in nje- Peden, Alexander J.

ni mojstri. Likovne besede, št. 99, str. 75–80. 2001 The Graffiti of Pharaonic Egypt: Scope and Ro- les of Informal Writings (c. 3100–332 B.C.). ads/essay_nabergoj.pdf>. Leiden, Boston, Köln: Brill.

NSK Laibach Pešak

2015 Predstavitev razstave NSK (Neue Sloweni- 2014 Razstava Misanthrope: LiEEyE. Graffiti art

sche Kunst) Od kapitala do kapitala. Do- 1993–1998 (1. 8. 2014–1. 9. 2014).

godek zadnjega desetletja Jugoslavije. 11. pesak.org/misanthrope-lieeye/>, pregleda-

5.–6. 8. 2015. , no: 9. 9. 2023.

pregledano: 5. 6. 2022.

Peterson, Richard A. in Andy Bennett

Neumann, Alfred R. 2004 Introducing Music Scenes. V: Music scenes: 1956 The Earliest Use of the Term Gesamthun- local, translocal & virtual (ur. Peterson, Ri-

stwerk. Philological Quarterly 35: 191. chard A. in Andy Bennett). Nashville: Van-

derbilt University Press. 1–15.

Novi punk val

1981 Zvočna kaseta. RTV Ljubljana. Narodna in Pitt, Jack

univerzitetna knjižnica. 22. 7. 2019. 2016 Hardcore Ljubljana: Novi rock 1986. 13. 10.

2016.

Oak, Jacquelyn com/2016/10/novi-rock-1986_13.html>,

2020 »Those Wandering Thugs of Art«. Ninete- pregledano: 6. 9. 2023.

enth-century Itinerant Painters by Jacqu-

elyn Oak Education Department, Shelbur- Podlesnik, Mateja

ne Museum, Shelburne, Vermont. Historic 2014 Spletna predstavitev samostojne razstave New England Fall 2020. Dušana Mandića: Vojak D. M. Die Welt ist

historicnewengland/docs/hne.fall2020fi- Schön, december 2013. <http://www.mgml.

nal/s/11837306>, pregledano: 24. 5. 2025. si/mestna-galerija-ljubljana/arhiv-razstav/

dusan-mandic-vojak-d-m-die-welt-ist-

Old Delo -schon-samostojna-razstava/>, pregledano:

2006 Metelkova kliče na pomoč, 11. april 2006. 22. 1. 2016.

Delo, Kultura. <https://old.delo.si/kultura/

metelkova-klice-na-pomoc.html>, pregle- Polsky, Anton

dano: 27. 4. 2025. 2018 Conceptual Post-Street Art in Russia.

SAUC–Street Art & Urban Creativity Scien-

Ozmec, Sebastijan tific Journal 4(2): 103–109.

2003 Otroci bogatih staršev. Dvajsetletnica lju-

bljanskega hard cora. Mladina. 29. 10. 2003. 2018a Specifics of Periodization in Russian Street Art. SAUC–Street Art & Urban Creativity gatih-starsev>, pregledano: 15. 6. 2020. Scientific Journal 4(2), 122–123.

2006 Združba iz kleti. Dvajsetletnica založbe FV

in obletnica nastanka kolektiva FV 112/15. Pop Shop

Mladina. 26. 1. 2006. < https://www.mladi- 2020 Predstavitev spletne trgovine Keitha Harin-na.si/97967/zdruzba-iz-kleti/>, pregledano: ga.

15. 6. 2020. ring-pop-shop-history>, pregledano: 15. 5.

2020.

OZN (Organizacija združenih narodov)

2020 Rooted in the decade that gave rise to the Poštrak, Milko

global environmental movement. Internati- 1994 Pahljača ustvarjalnih dejavnosti. Dnevnik, onal Mother Earth Day 22 April. Backgro- 14. 6. 1994, str. 22.

und. 2020-04-06. <https://www.un.org/

en/observances/earth-day/background>, 2002 Uporniške mladinske subkulture: Razka-pregledano: 20. 5. 2025. zovanje lastne drže. V: Cooltura: Uvod v



186

kulturne študije (ur. Debeljak, Peter Stanko- Rendla, Marta

vić, Gregor Tomc in Mitja Velikonja). Lju- 2018 Alternativna kulturna gibanja in »konglo-bljana: Študentska založba. 157–173. merat FV« v osemdesetih letih v Slove-

niji. Prispevki za novejšo zgodovino 58(2):

Potokar, Andreja 139–159.

1985 ,Pank u Lublan.’ V: Punk pod Slovenci. Knji-

žnica revolucionarne teorije 17. Ljubljana: Repe, Božo

Univerzitetna konferenca ZSMS, Republi- 2002 Vloga slovenskega punka pri širjenju svobo-ška konferenca ZSMS, str. 45. de v samoupravnem socializmu sedemdese-

1985a Mladinske subkulture skozi etnološki vidik. tih let. V: Punk je bil prej: 25 let punka pod

Neobjavljeno diplomsko delo. Ljubljana: Slovenci (ur. Lovšin, Peter, Peter Mlakar in Oddelek za etnologijo in kulturno antro- Igor Vidmar). Ljubljana: Cankarjeva založ-

pologijo, Filozofska fakulteta. Univerza v ba in ROPOT. 54–65. Ljubljani.

Republika

Prigoff, James in Robin J. Dunitz 1993 Grafiti za Martina Krpana, Republika, janu-2000 Walls of Heritage, Walls of Pride: African Ame- ar 1993, str. 3.

rican Murals. Portland: Pomegranate.

Ross, Jeffrey Ian

Pristovšek, Jovita 2016 Effects of graffiti and street art: How Ma-

2015 Urbani likovni projekti skozi teoretično op- jor Urban Centers in the United States

tiko sprememb prostora. Praznine: glasilo za Respond to Graffiti/Street. V: Routledge arhitekturo, umetnost in bivanjsko kulturo 9: Handbook of Graffiti and Street Art (ur. Ross, 22–27. Jeffrey Ian). London, New York: Routledge.

389–403.

Radio Študent

2012 Arhivska spletna stran Zavoda Radio Ross, Jeffrey Ian in John F. Lennon

Študent. Splošne informacije 1. 5. 2012. 2018 Teaching about graffiti and street art to un- dergraduate students at U.S. Universities:

php?&newlang=slovene>, pregledano: 23. 3. Confronting challenges and seizing oppor-

2022. tunities. Journal of Interdisciplinary Studies in

2022 Spletna stran Zavoda Radio Študent. Info. Education 6(2): 1–19.

, pregledano:

23. 3. 2022. Ross, Kristin in Henri Lefebvre

1997 Lefebvre on the Situationists: An Interview.

Radošević, Lilijana V: Guy Debord and the Situationalist Inter-

2013 Graffiti, Street Art, Urban Art: Terminolo- national (ur. McDonough, Tom). London,

gical Problems and Generic Properties. V: Cambridge: The MIT Press. 69–83. New Cultural Capitals: Urban Pop Cultures

in Focus (ur. Koos, Leonard R.). Oxford: Rusjan, Marko

Inter-Disciplinary Press. 3–14. https://doi. 2014 Strah pred svobodo, hardkor in upor. Solkan:

org/10.1163/9781848881778_002. Kulturno umetniški klub 13. brat.

Reddington, Helen Samorok

2007 The Lost Women of Rock Music. Female Mu- 2025 spletna stran zavoda SAMOROK Zavod

sicians of the Punk Era. London, New York: za ohranitev rokodelstva, Ljubljana. Usta-

Routledge. novitelji. https://www.srce-me-povezuje.si/

samorok-rokodelci/index.php?lng=sl&t=o-

Reisner, Robert in Lorraine Wechsler -nas&id=3881, pregledano: 1. 5. 2023. 1974 Encyclopedia of Graffiti. New York:

Macmillan. Sandomir, Richard

2017 Richard Hambelton, ‚Shadowman‘ of the ’80

Art Scene, Dies at 65. Osmrtnica v časopisu



187

The New York Times. 3. 11. 2017. Soja, Edward W.

woodwardgallery.net/wp-content/uplo- 1989 Postmodern Geographies: Reassertion of Space ads/2023/11/Richard-Hambleton-Obitua- in Critical Social Theory. London, New York: ry-New-York-Times.pdf>, pregledano: 5. 6. Verso.

2025.

Sommer, Robert

Sapir, Edward 1975 Street Art. Links Books, New York.

1932 Cultural Anthropology and Psychiatry. Jou-

rnal of Abnormal and Social Psychology 27(3): Sperling Cockcroft, E. 229–242. 1995 Contradiction or Progression: The Main-

streaming of a Mural Movement. V: Distant

Schacter, Rafael Relations: Chicano, Irish, Mexican Art and

2014 The ugly truth: Street Art, Graffiti and the Critical Writing (ur. Ziff, T.). Santa Monica,

Creative City. Art & the Public Sphere 3(2): CA: Smart Art Press. 200–201. 161–176.

Inter-Disciplinary Press

2016 Street Art Is a Period. Period. Or the

Emergence of Intermural Art. Hyperaller- Stanković, Peter

gic! July 16, 2016. <https://hyperallergic. 1994 Nov pristop k preučevanju subkultur. Teorija

com/310616/street-art-is-a-period-perio- in praksa 31(5–6): 558–564.

d-or-the-emergence-of-intermural-art/>,

pregledano: 12. 8. 2023. Stanković, Peter in Sandi Abram

2008 Nisem se imel za grafiti umetnika, šlo je za

2017 Street Art is a Period. Period (Or, classi- prisvajanje prostora. Časopis za kritiko zna-

ficatory confusion and intermural art). V: nosti, letnik 36, številka 231/232, str. 251-254.

Graffiti and Street Art: Reading, Writing and

Representing the City. Konstantinos Avrami- Stanonik, Marija

dis in Myrto Tsilimpounidi, ur. New York, 2004 Grafiti. Časopis za zgodovino in narodopisje London: Routledge. Str. 103–118. 40(2–3): 683–714.

Sedej, Ivan Stepančič, Lilijana

1985 Ljudska umetnost na Slovenskem. Ljubljana: 2004 Grafiti kot sodobni spomeniki. V: Grafitarji

Mladinska knjiga. = Graffitists (ur. Stepančič, Lilijana in Boži-

dar Zrinski). Ljubljana: Mednarodni grafič-

Shankman, Paul ni likovni center. 9–36.

2009 The Trashing of Margaret Mead: Anatomy of

an Anthropological Controversy. Madison: Stewart, Jack

University of Wisconsin Press. 2009 Graffiti Kings: New York City Mass Transit

Art of the 1970s. New York: Melcher Media.

Simson, Eve

1976 Chicano Street Murals, Journal of Popular Stele, France

Culture10(3), 642–652. 1936 Umetnostno leto 1935. Dom in svet (Lju-

bljana) 49(1/2): 94–105.

Slovenec

1992 Ljubljana, foto: Aleš Pavletič, Slovenec, 8. 9. 1992. Strehovec, Janez

2003 Od umetniškega artefakta k umetniški stori-

Sodnik, Melita tvi. Filozofski vestnik 24(1): 183–200.

2013 Ohranjeni Škucevi fanzini: zgodovinski

kontekst in intermedialne navezave. Di- Stripburger

plomsko delo. Ljubljana: Univerza v Lju- 2017 Tristo besed za četrt stoletja. Stripburger št. bljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgo- 70, 26. letnik. November 2017. Ljubljana:

dovino, Oddelek za primerjalno književnost Forum Ljubljana.

in literarno teorijo.



188

Suhadolnik, Gorazd Vallen, Mark

1990 Strip Core. Mladina, 18. 12. 1990, str. 40. 2013 HYPERLINK "https://art-for-a-change.

com/blog/category/chicanarte-chicano-art"

ŠKUC družbena gibanja Chicanarte-Chicano art. Chicano Park &

2023 ŠKUC – družbena gibanja. Predstavitev na Chile. "Copper for Chile" - Street mural by

spletni strani Škuc. <https://skuc.org/druz- the Ramona Parra Brigade. Circa 1972. Sep-

bena-gibanja>, pregledano: 7. 9. 2023. tember 11, 2013.

com/blog/2013/09/sept-11-chicano-park-

The Art Story -chile.html>, pregledano: 1. 10. 2025.

2025 Summary of Federal Art Project of Works

Progress Admin. The Art Story, New York. Velikonja, Mitja

https://www.theartstory.org/definition/ 1999 Drugo in drugačno: Subkulture in subkul-

federal-art-project-of-the-works-progress- turne scene devetdesetih. V: Urbana pleme-

-administration/, pregledano: 1. 5. 2025. na: Subkulture v Sloveniji v devetdesetih (ur.

Stankovič, Peter, Gregor Tomc in Mitja Ve-

The New York Times (neznani avtor) likonja). Ljubljana: ŠOU-Študentska založ-

2003 Ted Joans, 74, Jazzy Beat Poet Known for ba. 14–22.

‚Bird Lives‘ Graffiti. The New York Times,

18. 5. 2003, str. 43. 2008 Politika z zidov: Zagate z ideologijo v grafi-

tih in street artu. Časopis za kritiko znanosti

The Tate Modern 36(231–232): 25–32.

2025 Street Art at Tate Modern. 23 May – 25

August 2008, London. 2022 Podobe nestrinjanja: politični grafiti in stre-tate.org.uk/whats-on/tate-modern/stre- et art postsocialistične tranzicije. Ljubljana: et-art https://old.radiostudent.si/sections. Mladinska knjiga.

php?&newlang=slovene>, pregledano: 23. 3.

2025. Velikonja, Varja

2003 Ko se mrtve prebudimo: re vizija kot način pi-

Thornton, Sarah sanja. Ljubljana: Škuc.

1995 Club Cultures: Music, Media Subcultural Ca-

pital. Cambridge, Oxford: Polity Press. Vevar, Rok

2012 Kaj je res alternativa? Razmišljanja ob

TIP 15-letnici Mladih levov. V: Levopis: zbor-

1993 Strip Core v ožjem izboru. Dnevnik, 4. 6. nik ob petnajsti obletnici festivala Mladi levi

1993. (ur. Štaudohar, Irena in Alma R. Selimović).

Ljubljana: Bunker. 36–46.

Tomc, Gregor

1989 Druga Slovenija: zgodovina mladinskih gi- Vranješ, Matej

banj na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana: 2002 Družbena produkcija prostora. Geografski

Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica vestnik 74(2): 47–57.

revolucionarne teorije.

Vrečar, Tomislav

1995 Profano, kultura v modernem svetu. Ljubljana: 2021 2227 – No Brains No Tumors. 13. 2. 2021.

Študentska organizacija Univerze. , pregle-

dano: 31. 5. 2023.

Tonry, Michael

1994 Race and the War on Drugs. University of Waclawek, Anne

Chicago Legal Forum: Vol. 1994, Article 4. 2009 From Graffiti to the Street Art Movement: Chicago Unbound. Negotiating Art Worlds, Urban Spaces, and

Visual Culture, c. 1970–2008. Concordia

Ule, Mirjana University, Montreal, Quebec.

1988 Mladina in ideologija. Ljubljana: Delavska

enotnost.



189

Whitmore, Janet Železnikar, Jaka

2003 Janet Whitmore, Exhibition review of Ame- 2003 HC20 – Multimedijski dogodek ob 20

rican Sublime: Landscape Painting in the letnici hard cora v Ljubljani. Mladi-

United States, 1820–1880, Nineteenth-Cen- na. 21. 10. 2003.

tury Art Worldwide 2, no. 3 (Winter 2003), si/63023/21-10-2003-hc20_-_multime-

<http://www.19thc-artworldwide.org/win- dijski_dogodek_ob_20_letnici_hard_core-

ter03/american-sublime-landscape-paintin- a_v_ljubljani/?utm_source=dnevnik%2F-

g-in-the-united-states-1820-1880>, pregle- 21-10-2003-hc20_-_multimedijski_dogo-

dano: 24. 6. 2025. dek_ob_20_letnici_hard_corea_v_ljublja-

ni%2F&utm_medium=web&utm_campa-

ign=oldLink>, pregledano: 7. 9. 2023.

Zadruga Urbana

2023 Alternativna tržnica – extra; ob XXX. oble- Žerdin, Ali H.

tnici AKC Metelkova. Objava na omrežju 2002 Kratki kurz zgodovine punka. V: Punk je bil Facebook v sklopu prireditve 30. Obletnica prej: 25 let punka pod Slovenci (ur. Lovšin, Pe-AKC Metelkova mesto. ter, Peter Mlakar in Igor Vidmar). Ljubljana:

cebook.com/events/164893769975286/?a- Cankarjeva založba in ROPOT. 8–53. c o n t e x t = % 7 B % 2 2 r e -

f%22%3A%2252%22%2C%22action_his- Žuran, Jerneja

tor y%22%3A%22[%7B%5C%22sur- 1999 Zid ne izbere grafitarja. Dnevnik, 28. 10. face%5C%22%3A%5C%22share_lin- 1999, str. 18–19.

k % 5 C % 2 2 % 2 C % 5 C % 2 2 m e c h a n i -

sm%5C%22%3A%5C%22share_lin- 9.1 Drugi viri

k % 5 C % 2 2 % 2 C % 5 C % 2 2 e x t r a _ d a - ZVKD-1

ta%5C%22%3A%7B%5C%22invite_link_ Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS,

id%5C%22%3A262457513344742%7D%7 št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 9

D]%22%7D>, pregledano: 6. 9. 2023. 0/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg)

Zgonik, Nada MG+MSUM

2013 Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945: 2025 Podatkovna baza Moderne galerije v Lju-

pojmi, gibanja, skupine, težnje. Ljubljana: bljani o razstavah in umetnikih 20. in 21.

Študentska založba. stoletja na Slovenskem. < https://razume.

mg-lj.si/>, pregledano: 5. 5. 2025.

Zidarič, Tjaša

2011 Institucionalizacija in komercializacija MG+MSUM, Mizzart

subkulturnih grafitov. Etnolog 21 = 72(1): 2025 Podatkovne baze Moderne galerije v Ljubljani

139–161. o razstavah in umetnikih 20. in 21. stoletja

na Slovenskem.

2012 »Greš za to idejo, za to gibanje. Da se nekaj umetnik.php?id=5311>, pregledano: 5. 5.

le končno zgodi.« Etnolog 22 =73(1): 21–44. 2025.

Zlatkov, B. MG+MSUM, Avguštin, Boštjan Franc

2017 Richard Hambleton. Widewalls. November 2025 Podatkovna baza Moderne galerije v

6, 2017. Ljubljani. Umetnik: Avguštin, Boštjan

richard-hambleton/>, pregledano: 12. 10. Franc.

2023. php?id=2088>, pregledano: 5. 5. 2025.

Zrinski, Božidar MG+MSUM, Golja, Matic

2004 Mojstrovine. V: Grafitarji = Graffitists (ur. 2025 Podatkovna baza Moderne galerije v

Stepančič, Lilijana in Božidar Zrinski). Lju- Ljubljani. Umetnik: Avguštin, Boštjan

bljana: Mednarodni grafični likovni center. Franc.

43–72. php?id=23527> pregledano: 5. 5. 2025.



190

MG+MSUM, Šuštaršič, Dušan 2018 AgitProp – propagandni plakati Vladimirja 2025 Podatkovna baza Moderne galerije v Lju- Majakovskega, nastali med letoma 1917 in

bljani. Umetnik: Golja, Matic. 1922. Naloženo: 10. julij 2018. https://com-

razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1999> mons.wikimedia.org/wiki/File:Plakat_maya-

pregledano: 5. 5. 2025. kowski_gross.jpg, pridobljeno: 25. 6. 2025.

MG+MSUM, Hočevar, Aleš

2025 Podatkovna baza Moderne galerije v Lju- 9.2 Arhiv Strip Core

bljani. Umetnik: Hočevar, Aleš. Strip Core

razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=34516> 2009 Predstavitev kolektiva na arhivski sple-pregledano: 5. 5. 2025. tni strani Strip Core. 2009. http://www.

ljudmila.org/stripcore/o.html, pregleda-

STA no: 5. 4. 2020.

1999 Skupinska razstava »Okus po mestu« v ga-

leriji Škuc. 5. 11. 1999. Projekt SC 8777

si/444801/skupinska-razstava-okus-po- 1999 Projekt Strip Core 8999 – obeležitev dese--mestu>, pregledano: 6. 9. 2020. tega leta delovanja multimedijske združbe

Strip Core. Objava na arhivski spletni stra-

Style Wars ni Strip Core. <http://www.ljudmila.org/

1983 Dokumentarni film o pojavu subkulture stripcore/sc8999/sc8999.htm>, pregleda-

hiphopa v New Yorku v poznih sedem- no: 5. 4. 2020.

desetih in zgodnjih osemdesetih letih 20.

stoletja. Režija: Tony Silver. Glasbena skupina 2227

1999 Predstavitev glasbene skupine 2227 na ar-

Vžigalica hivski spletni strani Strip Core.

2025 JOHN FEKNER. Samo John ... in tako www.ljudmila.org/stripcore/2227bio.

naprej / Just John ... and so on, Galerija Vž- htm>, pregledano: 5. 4. 2020. igalica, Ljubljana, Slovenija 10. 12. 2024–19.

1. 2025. Spletna objava in razstava. https:// Grafiti SC

mgml.si/sl/galerija-vzigalica/razstave/686/ 2003 Predstavitev izbranih grafitov kolektiva na john-fekner/, pregledano: 3. 5. 2025. arhivski spletni strani Strip Core.

www.ljudmila.org/stripcore/graf.htm>,

Wild Style pregledano: 5. 4. 2023.

1983 Igrani film o grafitarjih iz južnega Bronxa

v času razcveta hiphopa. Režija: Charlie Stripburger

Ahearn. 2023 Predstavitev na spletni strani revi-

je Stripburger. Kdo smo? https://www.

Wall Writers stripburger.org/o-reviji/, pregledano: 9. 9.

2016 Dokumentarni film o grafitarjih iz New 2023.

Yorka v času hiphopa. Režija: Roger

Gastman. Naloženo: 1. 4. 2023. Prireditve Strip Core

www.youtube.com/watch?v=9VKtEl- 2023 Predstavitev prireditev z grafitiranjem kolek-5DI1M>, pregledano: 25. 6. 2025. tiva Strip Core.

stripcore/glive.htm>, pregledano: 5. 4. 2020.

Wikimedia Commons

1923 Boljševiški propagandni vlak. »Leninov« EICC

vlak literature in propagande. Ustvarjeno 1993 EICC – European Informel Cultural leta 1923, naloženo: 1. 4. 2022 Communication. Kultur Kontakt. »Auss-

en.wikipedia.org/wiki/Agitprop#/media/ telung Strip Core Ljubljana«. 2. 12. 1993

File:1923_Bolshevik_propaganda_train. (Dela grafitarske skupine Strip Core bodo

jpg>, pregledano: 25. 6. 2025. prikazana s projektorjem 2. 12. 1993) (Ar-

hiv Strip Core).



191

9.3 Korespondenca in pričevanja

Katerina Mirović – Katra, 2012–2023

Božo Rakočević, 2021–2023

Tina Drčar, 2020–2022

Nataša Serec, 2019, 2022

Barbara Borčić, korespondenca in poslano

gradivo 26. 1. 2022

Ilija Terah – Terrah, 2021

Rok Sieberer – Kuri, 2023

Samo Ljubešić, 2023

Dare Kuhar, 2023

Peter Kotarac, 2023

Jani Mujić, 2023

Barbara Abram, 2023

Dušan Šuštaršič – Mazga, 2023

Darja Šipec, 2023

Primož Karba, 2016, 2022

Marko Rusjan, 2023

Rajko Muršič, 2023

Esad Babačić, 2019

Jasna Babić, 2019



192





Povzetek


Umetniška kolektiva Mizzart in Strip Core, ki

sta v osemdesetih in devetdesetih letih 20. sto-

letja izvajala izvirne umetniške prakse v sloven-

skem javnem prostoru, sta se s svojim delova-

njem uveljavila tako doma kot v tujini. Knjiga

predstavlja prvo celovito akademsko obravnavo

njunih umetniških praks, ki jih imenuje »proto

street art«.

Termin »proto street art« je kot materialna

in ideološka kategorija novost na področju aka-

demskega raziskovanja grafitov in »street arta«.

Monografija se teoretsko navezuje na klasifika-

cijo Rafaela Schacterja in njegovo periodizacijo

umetniškega obdobja »street art« v letih 1998–

2008. Izvirno opredelitev termina »proto street

art« sestavljajo ključni elementi, kot so časovni

okvir dejavnosti, izvajalci, spontanost/suvere-

nost, ikonografija, specifičnost lokacije, nedono-

snost in interakcija z javnostjo.

Znotraj družbenozgodovinskih okoliščin

raziskave so v publikaciji opredeljene stopnje ra-

zvoja hardcora na Slovenskem s pričevanji nje-

govih začetnikov. Vzporedno smo očrtali razvoj

Avtonomnega kulturnega centa Metelkova od

zasedbe vojašnice do nastanka »celostne ume-

tnine«. Mizzart in Strip Core sta sočasno s sve-

tovnimi trendi ustvarila edinstveno zapuščino

minljive urbane dediščine v Sloveniji in Evropi.

Publikacija premierno objavlja obsežen del nju-

nega slikovnega arhiva.



193





Abstract


The art collectives Mizzart and Strip Core pra-

cticed original artistic practices in the Slovenian

public space in the 1980s and 1990s. They both

have gained public recognition at home and ab-

road. The publication represents the first compre-

hensive academic coverage of their artistic practi-

ces, labeling them »proto street art«.

The term »proto street art« as a material and

ideological category represents a novelty in the

field of academic research of graffiti and »street

art«. The monography theoretically derives from

Rafael Schacter s classification and proposed pe-

riodization of the »street art« as an artistic peri-

od from 1998-2008. The definition of the term

»proto street art« is original and it consists of the

key elements: time frame of the activity, perfor-

mers, spontaneity/sovereignty, iconography, loca-

tion specificity, non-profitability and interaction

with the public.

The socio-historical background of the re-

search in the publication outlines the stages of

the development of hardcore in Slovenia, backed

with the testimonies of its pioneers. At the same

time, it describes the development of the Auto-

nomous Cultural Center of Metelkova, starting

with the occupation of the abandoned army

complex and progressing to the creation of the

»Gesamtkunst«.

Mizzart and Strip Core created a unique le-

gacy of ephemeral urban heritage in Slovenia and

Europe simultaneously with the global trends. An

extensive part of the collectives’ artistic archive is

shown in the publication for the first time ever.



194





IMENSKO KAZALO




3TTMan 13 Baudrillard, Jean 19, 30 Broz, Josip – Tito 42, 100

Baumgärtel, Thomas 40 Brvar, Igor – Jovo 139, 142,

A Belting, Hans 5 158

Abram, Barbara 95, 106–108, Bennett, Andy 61, 98 Bulat, Nenad 25

110, 112, 131–132, 135 Beranič, Gorazd 103 Bulc, Gregor 26, 53–55 Abram, Sandi 6, 22, 26–27, Bertoncelj, Matjaž 162 Bulić, Dragan 98

54, 69, 79, 84 Berzano, Luigi 58 Burton, James 18

Ajduk, Marija 91, 98–99 Beuys, Joseph 40

Albahari, Bojan 162 Bibič, Bratko 76, 80–81, C

Alfaro Siqueiroso, David 83–84, 110 Caine, I. 20

27 Bitenc, Brane 90, 92 Castleman, Craig 21

Alva, Freddy 45 Bitenc, Dušan 95, 141 Celan, Danilo 102

Andrews, George F. 19 Bizjak, Simon 104 Cepanec, Toni 105 Appadurai, Arjun 15 Blackman, Shane 58, 61 Cerar, Miro 143 Arko, Sergej 160 Blanché, Ulrich 6, 17, 22–23, Chalfant, Henry 36 Aydelotte, Frank 61 40, 45 Chang, Jeff 20

Blek le Rat 10, 24, 40–41, Cijan, Valter 105

B 45 Clemente Orozco, José 27,

Babačić, Esad 95 Bloch, Iwan 18 40

Babič, Vanda 38 Blu 13 Cockburn, James S. 61

Babić, Jasna 56, 62, 66, 74–76, Blümml, Emil Karl 18 Cockraft, Eva 10

78, 80–81, 84 Boas, Franz 18, 58, 60 Cohen, Albert K. 19, 61 Badovinac, Zdenka 83 Bobnič, Robert 26, 54 Cohen, Phil 62 Baloh, Rudi 104 Bogataj, Ana 162 Cooper, Martha 36

Baltić, Admir 26 Bolčina, Andreja 69 Cordova, Cary 30

Banksy 11, 24, 54 Bor, Matej → glej Pavšič, Cornbread → glej McCray, Baskar, Bojan 74 Vladimir Darryl

Basquiat, Jean-Michel 21, 36, Borčić, Barbara 6, 51–53, Cortese, Dario 140

40, 54 147–148, 155–156, 176 Cross, Alan 71

Bašin, Igor 69–71, 101, 104 Borofsky, Jonathan 21, 54, 98 Curry, Caledonia 11 Batist, Marko 53 Brake, Michael 60, 64–65

195

Č Ferletič, Andrej 27, 42 Haring, Keith 21, 23, 32, 35,

Čáp, František 63 Ferrell, Jeff 15–16 40, 46

Čeferin, Barbara 77–78 Finžgar, Domen 162 Hebdige, Dick 56, 61–63, 96 Čeferin, Nataša 77 Flander, Benjamin 19 Hedl, Dušan 101, 103

Flynt, Henry 36 Hermannstädter, Dolf 72

Ć Fortič Jakopič, Tina 49 Hesmondhalgh, David 61

Ćosić, Vuk 80 Foucault, Michel 5, 19, 83 Hidalgo Paredes, Sergio 13

Franc Avguštin, Boštjan 107– Hočevar, Aleš 107, 132, 137,

D 108, 132 159

da Silva, Francisco Rodrigues Freud, Sigmund 18 Holzer, Jenny 32, 40

13 Fuller, Astrid 10 Horjak, Ciril 162

da Urbino, Raphael 27 Futura2000 → glej McGurr, Horvat, Miha 53 da Vinci, Leonardo 27 Leonard Hilton Hranjec, Sinišia 69

Dahn, Walter 40 Hrastar, Mateja 139, 141, 143,

Danto, Arthur 5 G 151, 170, 172

Darnell, Regna 58 Gantar, Pavel 75 Hribar, Tine 89

Debeljak, Aleš 66 Ganz, Nicholas 23 Hvala, Tea 26

Debord, Guy 5, 43 Garber, Jenny 62

Destovnik, Karel – Kajuh 41 Gastman, Roger 16, 18, 20 I

Deutsche, Rosalyn 83 Gelder, Ken 57, 61–62 Invader 11

Dickens, Charles 61 Genova, Carlo 58 Ivančič, Aldo 93, 159 Dijan, Hrvoje 105 Gerzelj, Matej 159

Dimc, Iztok 105 Goebbels, Joseph 97 J

Dokupil, Jiří Georg 40 Golja, Matic 107, 131–132, Jackson, Phil 62 Downey, Brad 32 136 Januzzi, James 10

Drčar, Tina 56, 84, 148 Gordon, Milton M. 60 Japelj, Jana 131–132 Dugac, Željko 26–27 Gorkič, Tomaž 104 Jazbinšek, Miha 78 Dundes, Alan 18–19 Gosler, Jure 69, 103 Jeffs, Nikolai 76, 86 Dury, Ian 71 Grafenauer Krnc, Petja 26 Jeršek, Davorin 25, 42, 96

Gregorčič, Marta 86 Jezernik, Božidar 18

E Griffin, Kevin 35 Joans, Ted 19

El Tono 13 Gržinić, Marina 48–52, 77, 83, Johnson Heade, Martin 39 Elam, Reagan 20 90, 103 Jokič, Gregor 132

Engels, Friedrich 56 Guerrero, José García 40 JR 13

Erfurter, Thorner 18 Gupta, Akhil 74 Južnič, Stane 64

Erjavec, Aleš 5, 44, 48–49

ESPO → glej Powers, Steve H K

Haden-Guest, Anthony 35–36 Kahlo, Frida 27

F Hagen, Nina 159 Kaluza, Stephan 40

Fajt, Mateja 26 Hall, Stanley 60 Karba, Primož 78–79, 107, Fekner, John 10, 24, 31–35, Hambleton, Richard 14, 31, 111, 131–132, 137

39–40, 43–46, 56 35–38, 40, 45 Kardelj, Edvard 42

Felder, Heinrich 18 Hanna, Kathleen 92 Karpov, Gregor – Gigi 95, 140 Ferguson, James 74 Kaurič, Dare 90

196

Keller 52 Kuvačić, Ivan 64 Marx, Karl 77

Kelling, George L. 16–17 Kvesič, Matija 103 Marzidovšek, Mario 103 Kelly, Gerard 30 Kwongchi, Tseng 36 Maskell, Shayna 92

Kempson, Michelle 58, 61 Mastnak, Tomaž 64

Kidrič, Zdenka 42 L Mazurka 40

Klemenčič, Jakob 161–162 Lalić, Dražen 25 McCray, Darryl 20 Kluckhohn, Clyde 60 Lapanja, Bojan 97 McGurr, Leonard Hilton 10, Knoedel, Imi 40 Lebarič, Vasja Ris 26, 54 24, 40

Kocjančič, Damjan 147, 150, Leburić, Anči 25 McRobbie, Angela 62

156, 160 Lefebvre, Henri 19, 43, 74, 82, Mead, Margaret 60 Kohlhöfer, Ingrid 40 85, 87 Mehle, Borut 75, 79, 90

Kolmančič, Petra 71, 101–105 Lefever, Gregory 39 Mercurio, G. 47 Komelj, Miklavž 38, 41–42 Leicht, Don 32, 35 Merklin, Dušan – Mick 55 Konda, Helena 15–18, 26–27, Lennon, John F. 15–16 Mežnarič, Irma 51

32–35, 41–43, 46, 53–55, Levitt, Helen 19 Michelangelo 27, 159

57, 76, 84, 88, 96, 149 Lie Eye 138, 154–155, 171 Mikola, Maša 26 Kopytoff, Igor 15 Linton, Ralph 58–59 Milković-Biloslav, Gašper 26 Korda Andrić, Neven 64, 72, Ljubešić, Samo 79, 139, 142, Mirović, Katerina – Katra 55,

74, 76, 79 150, 156, 161 72–73, 84, 93, 95, 111–112,

Kordiš, Meta 175 Loomit → glej Köhler, Mathias 139, 141–147, 151, 153, Kos, Drago 83 López Petit, Santiago 83 157, 161–162, 169–171 Kosovel, Srečko 4 Lopojd, Sinišia 159 Mitchell, William John Tomas Kosta-Théfaine, Olivier 11 Lorenzo Baldini, Andrea 25, 47 5 Košir, Matjaž 105 Lrvine, Judith T. 58 Mlinar, Matjaž 99

Kotarac, Peter 68, 78, 93, 95, Lupinc, Andrej 51 Moennig, Peter 40

139, 141–142, 151, 155– Morović, Andrej 76, 78

156, 170 M Mozetič, Brane 103

Kozinc, Nina 77 Macan, Darko 160, 162 Mrak, Matjaž 103 Kraković, Vuk 145, 158 Macarol, Bogdan 42 Mrevlje, Neža 96, 98–99 Kralj, France 48 Mailer, Norman 21 Muggleton, David 62, 79 Krančan, David 162 Majakovski, Vladimir 38, Mujić, Jani 73, 94–95, 139– Krauss, Friedrich Salomon 18 40–41, 44 140, 142, 148, 150, 153, Kreft, Lev 82, 84 Makarovič, Gorazd 26 156–158

Krips, Marcus 40 Malinowski, Bronisław 60 Muršič, Rajko 56, 62, 64–68, Krisch, Mojca – Krischka 140 Manco, Tristan 23 70–72, 74–75, 90, 96, 99, Kroeber, Alfred 58 Mandel, Lisa 162 101–103, 105, 141

Kropej, Monika 21, 26 Mandić, Dušan 50–52, 98 Mussolini, Benito 41–42 Kržišnik, David 103–105, 141, Manzelli, Julian 11

157 Marceta, Oliver 159 N

Kučić, Lenart J. 141 Markič, Aleks 104 Naar, Jon 21

Kuhar, Dare 93, 95, 105, 139, Markič, Simon 104 Nabergoj, Saša 75–76, 79,

142, 151, 157 Markusen, Ann 16 83–84

Kumerdej, Mojca 145–146, 170 Marsenič, Alenka – Marsa Naegeli, Harald → glej Sprayer Kušar, Gal 28 71–72, 92, 101, 140 of Zurich

197

Nano 4814 → glej Swaney, Potočki, Sabina 79 S

Michael Potočnik, Potočnik 141 Salgādo, Gāmini 61

Neelon, Caleb 16, 18–20 Potokar, Andreja 64 Sandomir, Richard 14, 35 Neumann, Alfred R. 82 Povše, Irena 68–69 , 72, 141 Sapir, Edward 58–59 Novoselic, Krist 158 Powers, Steve 11 Schacter, Rafael 6, 10–13, Nunca → glej da Silva, Prassel, Igor 162 15, 17, 24–25, 31, 38–40,

Francisco Rodrigues Presley, Elvis 159 45–46, 193–194

Nuria 13 Prešeren, France 42 Scharf, Kenny 40

Pristovšek, Jovita 75, 83 Schrock, Greg 16

O Privšek, Silvo 103 Schwiters, Kurt 82, 84

O’Neal, Hank 14, 36 Prou, Xavier → glej Blek le Rat Sedej, Ivan 26 Obst, Bernhard 18 Puhar, Alenka 64 Sengstacke, Robert A. 29 Ogrinc, Jože 104 Serec, Nataša 84

Ogrinc, Marjan 64 R Seronde, Adele 10

Os Gemeos → glej Pandolfo, Radosavljevič, Miroš 103 Shadowman → glej

Otavio in Pandolfo, Radošević, Lilijana 22 Hambleton, Richard

Gustavo Rakočević, Božo 70, 75, 78–80, Shankman, Paul 60 Ozmec, Sebastijan 71, 91–93, 94–95, 105, 112, 138–144, Shields, Rob 85

100–101, 150 148, 150–151, 153–158, Sieberer, Rok – Kuri 68, 76,

160–161, 169, 171 94, 100, 105, 139, 141–142,

P Reddington, Helen 91–92 147, 150, 156

Palaia, Franc 37 Reiskel, Karl Sieverson, William 10

Palmer, Vivien 58 Reisner, Robert 19 Simson, Eve 29

Pandolfo, Gustavo 11, 13 Rendla, Marta 49, 90, 96–101, Sinatra, Frank 159 Pandolfo, Otavio 11, 13 111 Siqueiros, David Alfaro 27, 40

Pape, Chris 18 Repe, Božo 93 Sixeart → glej Hidalgo Paredes, Parker, Charlie 19 Repše, Gorazd 103 Sergio

Parsons, Talcott 59–60 REVS & COST 10, 24, 45 Skaberne, Monika 73, 142 Pavlin, Maja 160 Rivera, Diego 27, 40 Skale, Tanja 162

Pavšič, Vladimir 41 Rogovin, Mark 30 Slak, Jože – Đoka, 52 Peden, Alexander J. 14, 18 Rolih, Leon 69 Sodnik, Melita 92, 102, 104 Per, Tomo 105 Rollins, Henry 95 Soja, Edward W. 74

Peterson, Richard A. 98 Roosevelt, Franklin Delano Sommer, Robert 7–10, 17, Pirnat, Jani 32 28 28–30, 38–40, 45

Pitt, Jack 157 Ross, Jeffrey Ian 15–17 Sperling Cockcroft, Eva 28, Podlesnik, Mateja 50, 98 Ross, Kristin 43 30, 43–44, 46

Polič, Vasko 135 Roškar, Jolanda 104 Spok 13

Polsky, Anton 6, 17, 24, 31, Rozman, Andrej – Roza 68 Sprayer of Zurich 40, 45

40 Rupel, Dimitrij 78 STAK → glej Kosta–Théfaine,

Pop, Iggy 95 Rupnik, Lidija 140 Olivier

Porter, Rufus 39 Rusjan, Jernej 105 Stanić¸Marjan 160

Poštrak, Milko 58–59, 62, 64, Rusjan, Mark 56–57, 71–72, Stanković, Peter 66, 69–70, 74,

66–69, 140, 145, 157–158, 74, 94 99

172 Rusjan, Rene 53 Stanonik, Marija 25–26, 146

198

Stepančič, Lilijana 53–54, Trahndorf, Karl Friedrich Z

172 Eusebius 82 Zgonik, Nada 49–51

Sterle, Jadran 64 Tratnik, Suzana 103 Zidarič, Tjaša 26–27

Stewart, Jack 20–21 Trplan, Tomaž 103 Zlatkov, B. 45

Stewart, Susan 55 Zrinski, Božidar 6, 26, 54,

Stik 24 U 84, 148, 155, 170–172,

Strehovec, Janez 6 Ule, Mirjana 64 175–176

StudioChu → glej Manzelli,

Julian V Ž

Suhadolnik, Gorazd 140–141, Vallen, Mark 28, 44 Žegarac, Jasmina 103

170 Vattimo, Gianni 5 Železnikar, Jaka 94

Swaney, Michael 13 Velikonja, Mitja 6, 15, 21–22, Žerdin, Ali H. 89–90, 92–94, Swoon → glej Curry, 25–27, 56, 66, 85, 170, 97

Caledonia 176 Žižek, Slavoj 64, 93

Velikonja, Varja 68–69, 72–73, Žuran, Jerneja 146

Š 95

Šefran, Iztok 139, 142 Vevar, Rok 89, 93

Šelih, Mario 95 Vicious, Sid 159

Šetinc, Zlatko 89, 97 Vidmar, Igor 64, 90–91, 93,

Šipec, Darja 107, 132, 134 96–97, 103, 142, 157

Škerlj, Božo 64 Vipotnik, Miha 52

Školjč, Jožef 97 Vogrinc, Jože 102

Škrinjar, Aleksij 104 Volčina, Andreja 139

Šmid, Aina 103 Volk, Anamarija 131–132

Štamcar, Miha 96 Von Lüdecke, Hugo Ernst 18,

Štesl, Katja 162 23

Štrajn, Darko 64 Vranješ, Matej 85

Vrečar, Tomislav 142, 156,

Štular, Andrej 147 158–159

Šuštaršič, Dušan 107–108, Vrtovšek, Robert – Maček 139,

110–112, 132–134ž 142, 158

T W

Tempest, Gene Marie 45 Waclawek, Anna 21

Terah, Ilija – Terrah 56, 79, Wagner, Richard 82

84, 112, 137, 147–148, 150, Walker, William 10, 28–29

156, 159 Wechsler, Lorraine 19

Thornton, Sarah 56, 58, 62, 98, Weinzierl, Rupert 79

100, 171 Wendell Holmes, Oliver 39

Tolkien, John Ronald Reuel 29 Wheeler, Gerald 18

Tomaszewski, Henryk 43 Whitmore, Janet 39

Tomc, Gregor 63–64, 66, 90, Wilson, James Q. 16–17

95, 98–99 Wojnarowicz, David 32, 98



199