1 11 ~------------------- Strokovna razprava GDK: 22l.4: (497.12) Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Distribution, structure and co1nposition of selection (plenter) and uneven-aged forests in Slovenia Dragan MATIJAŠIC*, Andrej BON ČINA** Izvleček Matijašic, D., Bončina, A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 9. Prevod v angleščino : Matijašic in Bončina . Leklura angleškega besedila: Jana Oštir. V prispevku je prikazan razvoj razširjenosti prebiralnih gozdov v obdobju po drugi svetovni vojni ler opisano današnje stanje, struktura ter perspektive prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestojev v Sloveniji. Pri zbiranju, urejanju ter analizi podatkov smo uporabili dva osnovna vira. Pregled zgodovinskega ('azvoja razširjenosti prebiralnih gozdov smo zbrali na osnovi podatkov prve inventure leta 1946-1947 ter iz vseh obstoječih območnih načrtov treh desetletnih obdobij (1971- 1980, 1981-1990 in 1991-2000). Površina prebiraJnih gozdov se je v povojnem obdobju zmanjšala s 707.982 ha na 11.679 leta 2000. Analiza sedanje razširjenosti in značilnosti prebiralnih gozdov temelj i na bazi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Skupna površina prebiral nih ter malopovršinsko raznomemih gozdov v Sloveniji je 43.474 ha oz. 3,8% površine vseh gozdov. Popolni pregled vseh površin prebiralnih gozdov bo končan leta 2007, ko bo zaključen desetletni ciklus inventure gozdov na sestojni ravni . Glede na ekološke, rastiščne in gospodarske razmere so naj primernejši pogoji za pospeševanje prebiralnega gospodarjenja v izbranih jelovo bukovih gozdovih v Kočevje, Novo mesto in Postojna ter v nekaterih smrekovo-jelovih gozdovih v Nazarjah, Sl. Gradcu in Mariboru. Ključne besede: prebiralni gozd, raznomemi gozd, gojit veni sistem, površina prebiralnih gozdov, struktura sestojev, drevesna sestava, gozdnogospodarska območja. Slovenija. Abstract Matijašic, D., Bončina, A. : Distribution, structure and composition of selection (plenter) and uneven-aged forests in Slovenia. Gozdarski vestnik , 60/2002, št. 7-9. Slovene, with abstract in English , lit. quot. 9. Translated into English by Matijašic and Bončina . English language editing by Jana Oštir. The paper presents the development of distribution of selection forests in the period after World War II and the current structure and perspectives of selection forests and uneven-aged forests in Slovenia. Two main sources were used for collecting, editing and analysing the data. The overview of historical development of selection forests was done on the basis of the first forest inventory data from the years 1946-1947 and of all existing regional management pl ans for three 10-year periods (1971-1980, 1981- 1990, 1991-2000). According to the collected data, the surface of the selection forests decreased during the post-war period from 707,982 ha (!947) to 1 L679 ha (2000) . The analysis of the present prevalence and characteristics of selection forests is based on the database of the Slovenian Foresl Service. An inventory and analysis show that at p('esent the total surface of selection and uneven-aged forests is 43,474 ha or 3.8 % of all forest surface. The overview of the surfaces of selection forest s will be comp le ted in the year 2007 , when the l 0-year inventory cycle of forest stands is completed. Considering the ecological, stand and economic conditions, the most suitable conditions for stimulating selection forest management are present in selected fir-beech forests in the Kočevje, Novo mesto and Postojna regions and in the fir-spruce forests of the Nazarje, Slovenj Gradec and Maribor regions . Key words: selection forest, uneven-aged forest, silvicultural system, distribution of selection forests, stand structure, tree species composition, forest management regions, Slovenia. 1 UVOD Odnos do prebiral nega gospodaljenja se je v zadnjem stoletju dvajsetega stoletja zelo spreminjal. Po­ vojnemu obdobju navdušenja je sledilo obdobje razočaranJa in opuščanja prebiral nega gospodarjenja, tako v Sloveniji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru (SCHUTZ 2001). Danes so pogoji gospo- 368 darjenja z gozdom izjemno zapleteni, saj se ob neugodnih gospodarskih pogojih spreminjajo zahteve lastnikov gozdov, pojavljajo se nove z-ahteve javnosti *D. M. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana **doc. dr. A. B. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta. Večna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončtna, A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji do gozda.'_ Id _so pogosto_tu~i na~protuj~če. P~ebiralno Prvi del podatkov 0 prebiral nih gozdovih gosp~~aiJ~nJ~ l_ahko zruad1 SVOJih ~na~Ilnostl, k~t st_a, ~redstavljajo podatki, ki so bili zbrani pri gozdnih na ~:.Imet tiaJ~ostno_ gospo~aiJenJe ~a maJhnih mventurah za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov povtsl~ah,_ relativno mzek vlozek v goJitvena dela, s prvim letom veljavnosti od 1992 do 1997. Podatki v doloce~1h _ razmerah ~redstavlja optimalen način so zbrani na ravni odsekov po navodilih tedaj crospodafjenJa z o-ozdovt 1" . . o o · ve Javnega Prav1lntka o gozdnogospodarskih 2 NAMEN IN OPREDELITEV PROBLEMA načrtih iz leta 1986. Le ta je med ostalim predpisoval tudi zbiranje podatkov o razvojni fazi >>prebiratni gozd«. V analizo smo vključili tiste Osno~ne značilnosti prebira1nih gozdov so odseke, v katerih so gozdovi, opredeljeni kot (SCHUTZ 2001 ): prebiralni, zavzemali vsaj 30% površine celotnega • prebiralni gozdovi so relativno redkj in zavzemajo majhne ali celo nepomembne gozdne površine; • u·adicionalen ati klasičen sistem prebiranjaje razširjen le v gozdovih z večjim deležem jelke, pretežno v gorskem in visokogorskem vegetacij­ skem pasu; • prebiralni gozdnogojitveni sistem se pocrosto . . c tzvaJa fragmentarna - na majhnih površinah. V razi ska vi smo podali kratek zgodovinski pregled razširjenosti prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji ter analizirali sedanjo razšiijenost tipičnih prebiralnih gozdov kot tudi ostalih malopovršinsko raznomernih sestojev. Hkrati smo analizirali sedanjo strukturo in sestavo prebiralnih gozdov in posamezno ter šopasto raznomernih gozdov ter nakazali območja, v katerih je lahko prebiralno gospodarjenje še posebej aktualno. 3 METODE DELA Pri zbiranju, urejanju ter analizi podatkov smo uporabili dva osnovna vira. Pregled razvoja razširjenosti prebiralnih gozdov v preteklih desetletjih smo analizirali na osnovi podatkov iz območnih načrtov za naslednja desetletna obdobja: 1971-1980, L981-1990 in 1991-2000. Prve podatke o razširjenosti prebiralnih gozdov iz obdobja po drugi svetovni vojni smo povzeli po elaboratu Inventarizacija gozdov 1946 in 1947. Analiza sedanje razširjenosti in strukture prebiralnih gozdov temelji na bazi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2001) . Podatki so zaradi metodologije zbiranja v povprečju stari pet let. Zaradi spremembe načina klasifikacije sestojev v razvojne faze oziroma sestojne tipe smo skupne podatke o prebiralnih gozdovih v Sloveniji zbrali iz treh delov . GozdV 60 (2002) 7~9 odseka. Tako smo analizirali skupaj 1.308 odsekov s skupno površino 33.149 ha. Drugo skupino podatkov o prebiralnih gozdovih predstavljajo tisti podatki, ki so bili podlaga za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov v obdobju 1998-2001. Ti podatki so zbrani skladno z veljavnim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtih (1998), ki predpisuje zbiranje informacij na ravni gozdnih sestojev, ki jih klasificiramo v deset razvojnih faz oziroma zgradb sestojev. Skladno s Pravilnikom (1998) so prebira1ni. gozdovi uvrščeni v sestojni tip »malopovršinsko raznomerni (tudi prebiral ni) sestoji<<. Ker Pravilnik ni predvidel posebnega sestojnega tipa zgolj za prebiralne gozdove, so na Zavodu za gozdove Slovenije leta 1998 z internim aktom desetim sestoj nim tipom dodali še enajstega, kije rezerviran za tipične prebiralne sestoje. Na podlagi teh podatkov so bili do leta 2001/2002 izdelani načrti za skupaj 86 gozdnogospodarskih enot, ki pokrivajo približno 35% površine vseh gozdov. Pri analizi prebira ln ih gozdov smo uporabili nekatere podatke, ki so zbrani le na ravni odsekov (nadmorska višina nagib, gozdna združba, lastništvo, kamnitost: skalnatost, kamnina). Tako smo analizirali 1.532 odsekov s skupno površino 29.450 ha. Tretji del informacij o prebiralnih gozdovih, ki smo jih analizirali, predstavljajo evidence poseka po vrstah sečnje. Uporabili smo podatke o evidencah sečenj za sedem let (od leta 1995 do leta 2001 ). Delež sanitarnih sečenj ter poseka oslabelega drevja, ki smo ga analizirali za tri glavne drevesne vrste prebiralnih gozdov (snu·eka, jelka in bukev) srno uporabili kot posreden kazalec vitalnosti prebiralnih gozdov. 389 lili Matijašic, D. in Bončina , A : Razši~enost , struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 4 REZULTATI 4. 1 Spreminjanje površine gojitvenih sistemov V povojnem obdobju - v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih, se je površina gozdov s prebiralnim gospodaJ.jenjem zmanjševala. Sbinjamo se lahko z mnenjem (BONČINA 2000), da spre­ membe zgradbe gozdnih sestojev ve1jetno niso bile tako velike in očitne, kot kažejo številke, saj je šlo predvsem za spremembe v načinu razvrščanja gozdov. V prvem povojnem obdobju namreč še niso poznali skupinsko-postopnega gospodrujenja, zato je bila odločitev za prebiralno gospodarjenje predvsem nasprotovanje in alternativa golosečnemu sistemu, saj večina gozdov ni bila primerna za prebiranje. Šele v sedemdesetih letih se je postopoma uveljavilo skupinsko-postopno gospodrujenje. 4. l. 1 Površina prebiralnih gozdov v Sloveniji leta 1947 Površina gozdov, na kateri so v povojnem obdobju dejansko prebiralno gospodarili, nam ni znana. V prvi inventuri slovenskih gozdov je zapisano, da se na približno 85% površine vseh gozdov gospodari na prebiralen način (lnventarizacija gozdov 1947). Če ta odstotek primerjamo s takrat ugotovljeno celotno površino gozda v Sloveniji v istem elaboratu (832.920 ha), lahko ugotovimo, da je bilo leta 1947 predvideno prebiralno gospodarjenje na skupni površini 707.982 ha. V študiji so še posebej poudarili, da ne obravnavajo samo zasebnih gozdov, temveč tudi državne oz. bivše veleposestniške gozdove. Avtor elaborata navaja, da je na podlagi švicarskih in francoskih analiz potrebno določiti »pravilno ali normalno strukturo prebiralncga gozda«~ ki naj bi imela sledečo strukturo lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih: v prvem debelinskem razredu naj bo 15% lesne zaloge, v drugem 50% in v tretiem 35% celotne lesne zaloge. 4. l. 2 Površina prebiralnih gozdov po letu 1947 Leta 1971 so bili izdelani prvi območni gozdno­ gospodarski načrti, ki omogočajo celostni vpogled v tedarDe stanje slovenskih gozdov. Po teh podatkih je bilo v »prebiralno obratovanje« uvrščenih skupaj 248.539 ha gozdov, v »prebiralno ali skupinsko prebiralno obratovanje« pa 101.132 ha. Ker se v dostopnih preglednicah oba podatka praviloma ptikazujeta ločeno in se torej ne prekrivata, lahko sklepamo, da je bila takratna površina prebiralnih gozdov v Sloveniji 349.671 ha, kar predstavlja 36,3% celotne površine tedanjih gozdov. Največ prebiralnih gozdov je bilo izločenih v gozdno­ gospodarskih območjih Kranj, Novo mesto in Maribor (več kot 80 % takratne površine gozdov), medtem ko v Tolminu, Sežani in Murski Soboti tega gozdnogojitvenega sistema niso omenjali. V državnih gozdovih so velik delež nekdanjih prebiralnih gozdov uvrstili v sistem skupinsko­ postopnega gospodrujenja (Postojna), medtem ko v zasebnih gozdovih pogosto omenjajo »kmečko prebiranje« kot dejanski način gospodarjenja v zasebnih gozdovih (Bled, Brežice). Naslednja inventura slovenskih gozdov , ki je bila podlaga za izdelavo območnih gozdno­ gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990, kaže Graf l. Spreminjanje površine prebiralnih gozdov v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni 800000 700000 600000 500000 ~400000 300000 200000 100000 390 o 1940 .. 7(1 17Q8? """""' ~ ~ i ~ 1 1950 1960 -· - -........... ~9.671 1 ~ 1 ~ j 19.986 1 ~b.294 1 1. 6 ~ 43.474 1970 1980 1990 2000 2010 leta GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončina, A. : Razši~enost , struktura in sestava prebiralnlh in malopovršinsko raznomemih gozdov v Sloveniji Kana 1: Današnja razširjenost malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji nadaljnje zmanjšanje površin gozdov s prebi­ ralnim gospodarjenjem, saj je površina pre­ biralnih gozdov leta 1981 znašala 127.086 ha. To je bilo obdobje intenzivnega uvajanja skupinsko­ postopnega gospodarjenja, ki je bil glede na stanje gozdov in rastiščne razmere v splošnem tudi primernejši gozdnogojitven] sistem. Podatki o spreminjanju površin prebiralnih gozdov potrjujejo, da je v tem obdobju prišlo dejansko do popolne zamenjave gojitvenih sistemov. Tako se je površina gozdov s prebiralnim gospo­ darjenjem v območju Kranj zmanjšala s 85,3% na 1,8% celotne površine, v območju Novo mesto z 88,8% na 3,7% in v območju Maribor z 80,9% na 20,2%. Bili pa so tudi primeri, ko so nekatera območja prvič po letu 1947 omenjala skupinsko prebiralno gospodarjenje (na primer območje Tolmin). Po podatkih iz območnih načrtov 1991-2000 je leta 1990 površina gozdov s prebiralnim gospo­ darjenjem dosegla svojo najnižjo vrednost v povojnem obdobju. V takratnih območnih načrtih prebiralnemu gospodmjenju, razen v Kočevju in Postojni, niso namenjali veliko pozornosti. V večini območij so se odločili za prehod na skupinsko­ postopno gospodarjenje- tudi v tistih gozdovih, ki so bili včasih uvrščeni med prebira1ne. Skupna prikazana površina prebiralnih gozdov v Sloveniji je bila leta 1990 10.294 ha - v območju Kočevje 5.685 ha in v območju Postojna 4.609 ha. V nekaterih gozdnogospodarskih načrtih območij so omenjali fragmentame ostanke prebiral nih sestojev, Preglednica 1: Pregled razširjenosti prebiralnih gozdov v nekaLerih sredi~jeevropskih državah (SCHUTZ 2001) Država Površina (ha) Odstotek celotne gozdne površine (%) Avstrija 60.000 <2,0 Nemčija 60.000 <2,0 Slovenija 43.000 3,8 Švica 50.000 5,3 GozdV 60 (2002) 7-9 391 Ili Matijašic, D. in Benč ina , A. : Razširjenost , struktura in sestava prebira/nih ln malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Kan a št. 2: Razširjenost prebiralnih gozdov v sred1~eevropskem prostoru (po Schutz, 2001) predvsem v območjih s tradicijo prebiranja (na primer Nazarsko gozdnogospodarsko območje). nekateri načrti pa omenjajo, da hirajoča jelka onemogoča nadaljevanje tradicije prebiranju (na primer območje Maribor). V osnutku območnih načrtov 2001-2010 se tipični prebiralni sestoj kot sestojni tip evidentirani na skupni površini 11.679 ha, kar predstavlja 1,0% površine vseh gozdov. Dejanska površina je večja, saj sem niso všteti malopovršinsko raznomerni gozdovi ter raznomerno struktUiirani sestoji, ki tudi vključujejo prebiralne sestoje. Tipičnih prebiralnih sestojev je največ na Kočevskem (49,5% površine vseh sestojev v Sloveniji), v Nazarjah (31,9%), Novem mestu (11,5%) in Mruiboru (6 ,2%). LEGENDA 1. Francoska Jura (CH) 2. Kanton Neuenburg (CH) 3. Emmental (CH) 4. Schwarzwald (O) 5. Področje Bregenz (A) in Allgau (D) 6. Prebiralni bukovi gozdovi v deželi Thi.iringen (0) 7. Prebiralni smrekovo jelovi gozdovi severovzhodne Slovenije 8. Jelovo bukovi gozdovi Dinarskega pogorja v Sloveniji 4.1. 3 Karta sedanje razširjenosti prebiralnih gozdov v Sloveniji in primerjava z nekaterimi srednjeevropskimi deželami V analizi sedanje razširjenosti in strukture prebiralnih gozdov srno vključili sestojna tipa »tipični prebiralni gozdovi« in »posamično in šopasto raznomerni gozdovi« (glej poglavje 3). Oba sestojna tipa v nadaljnjem besedilu obravnavamo skupaj ter jih imenujemo >>malo­ površinsko raznornerni gozdovi«. Iz karte 1 je razvidno, da so malopovršinsko raznomerni gozdovi razširjeni predvsem v gozdnogospodarskih območjih Bled, Kočevje, Postojna, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor. >>Tipični prebiralni gozdovi« so zastopani predvsem v območje Kočevje, Postojna, Nazarje in Maribor, medtem ko v Preglednica 2. Površina malopovršinsko raznomernih gozdov po gozdnogospodarskih območjih 1 1 "" ~ li (.) ro "" o o o o o E ., "O .... ..... -~ "" c ">' ~ r: o .D "" '2 = -~ o "[? ..0 o c !:! 8 [::j .~ ;:1 ~ a:i ~ o o o ~ ~ Q) ;;56 Cl., ~ z co z či) U') Površina (ha) 232,5 17757,3 251,0 1.172.4 2.696.1 5.496,3 1.446.3 2.242,6 1.134,6 3.552,3 7.207,6 285,5 43.474,3 Delež(%) 0.5% 40,8% 0,6% 2,7% 6,2% 12.6% 3,3% 5,2% 2,6% 8.2% 16,6% 0,7% 100,0% 392 GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončina , A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Pregledni ca 3. Pregled gozdnih združb (v%) v malopovršinsko raznomernih gozdovih po gozdnogospodarskih območjih -o <1> as Omphalodo-F age rum Omphalodo - Fagerum var. geogr. Anemone tri{olia Neckero Abieretum Oalio ro_ rundifolii-Abietetum Bazzanio Abiererum Bleclmo Faf.(etum Luzulo Fa~etum, Querco Luzulo Fagerum Hacquetio Fa~etllm Lal/ii o orvalae-F agetum var. geogr. Dentaria penraphvlios Anemono 1 r!foliae-F agetum 47,7 Ostale gozdne združbe 52,3 Skupaj 100,0 ostalih območjih (Bled, Kranj , Brežice ... ) prevladujejo skoraj izključno kmečki raznomerni sestoji. Po najnovejših podatkih (SCHUTZ 200 l ), zavze­ majo prebiralni gozdovi v srednji Evropi približno 400.000 ha. V preglednici 1 so prikazani deleži gozdov v nekaterih srednjeevropskih državah. 4. 2 Značilnosti sedanje razširjenosti malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 4. 2. 1 Po gozdnogospodarskih območjih Današnjo razširjenost malopovršinsko raznomernih gozdov smo povzeli iz baze podatkov o slovenskih gozdovih, ki jo vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS 2001) Sedanja razširjenost teh gozdov znaša 43.474 ha, kar predstavlja 3,8% površine vseh slovenskih gozdov (preglednica 2). Malopovršinsko raznomerni gozdovi se pojav­ ljajo predvsem v dveh ločenih geografskih območjih- v Dinarskem pog01ju in severovzhodni Sloveniji. Površina »tipičnih prebiralnih gozdov« v južni Sloveniji (območja Postojna, Kočevje in Novo mesto) zavzema skupaj slabo četrtino vseh malopovršinsko raznomernih gozdov Slovenije, medtem ko je v severovzhodni Sloveniji (Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor) teh gozdov 11.894 ha oziroma 27 ,3%. vseh malo površinsko raznomernih gozdov. V gozdnogospodarskih območjih Bled, Brežice, Kranj , Sežana in Ljubljana je prikazan predvsem sestojni tip »posamično in šopasto raznomerni gozdovi«. Odsotnost malopovršinsko GozdV 60 (2002) 7-9 «J G) 8 11.) .... . ...., c ~~ ';::;' -~~ o ~o = ~~ o o .o c. ~N "; · ;::: > ti> [;3 > "" ::::1 o o o 11.) <1> ~o "' ·~o ~ o.. ::.:: z E d3 z ~ GO er., 62,0 90,5 57,8 5,0 17,0 7,0 L.6 9,2 5,8 2,4 6,6 5,1 0,2 0,9 1,3 0,3 31,2 4,8 42,2 3,4 8,6 1,? 14,3 7.2 3,6 3,4 - 1,8 0,2 0,1 17,3 17,5 2,0 2,1 27,1 22,4 24,5 2.4 7,0 4,3 8,6 26,7 12,9 3,3 0,1 3,3 6,3 4,0 8,4 0,1 16,8 2,1 1,9 18,2 27,1 1,6 29,8 64,9 16,3 38,3 20,4 30,9 36,7 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 raznomernih sestojev v Murski Soboti je glede na rastiščne razmere in fitogeografski položaj pričakovana, medtem ko je to v Celju posledica načina razvrščanja sestojev v preteklosti. 4. 2. 2 Rastiščne razmere v gozdovih Oceno rastiščnih razmer smo opravili glede na zastopanost gozdnih združb v tistih odsekih, v katerih je delež malopovršinsko raznomernih gozdov presegel trideset odstotkov njegove površine. Rezultati analize ocene so prikazani v preglednici 3. Ocenjujemo, da so gozdne združbe, ki so primerne za prebiralno gospodarjenje predvsem Omphalodo-Fagetum, Omphalodo­ Fagetum var. geogr. Anemone trifolia, Neckero­ Abietetum, Galio rotundifolii-Abietetum in Bazzanio-Abietetum. Če pogledamo razširjenost prebiralnih gozdov po posameznih območjih, potem ugotovimo, da v območju Postojna 69% vseh prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov uspeva na rastiščih Omphalodo-Fagetum in Neckero-Abietetum, v območju Kočevje 97% na rastišču Omphalodo-Fagetwn, Neckero-Abietetum in Galio rotundifolii-Abietetum, v območju Novo mesto je 60% prebiralnih gozdov na rastišču Omphalodo-Fagetwn, Neckero-Abietetwn in Galio rotundifolii-Abietetum, v območju Nazarje je 53% gozdov na Omphalodo-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia, Galio rotundifolii-Abietetwn in Bazzanio-Abietetwn in v območju Maribor je 55% prebiralnih gozdov na rastiščih Omphalodo­ Fagetum, Galio rotundifolii-Abietetum in Baz.zanio­ Abietetum. 393 Matijašic. D. in Bončina . A.: Razširjenost. struktura in sestava prebiralnih in malopovrsinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Pregl ednica 4. Pregled površin (ha) malopovršinsko raznomernih sestojev po 200-metrskih višinskili pasovih < ~ ::::? "' '"' z ~ ~ ·- c g 1) c o -~ 'i? u Č5 ~.:: "' ~ '§ ::> -~ § c <) <.> ., .::;, )~ ;> tl c > ""2 -~ ..c ;N ., >"O ';;j ~~ o ;:;; ~ ;; :=> > g_ o i!5 ~ ::l o o e u z ~8 :::2 ....l ~ !- :.J' Cl. :.::: z c:: ~C/) C/) (Jl do 200m o o o o o o 14 118 o o o o 132 0,3% 200 do 400rn o o !3 34 o o 230 673 6 41 813 o 1.810 4,2% 4{) 1 do 600rn o 53 26 152 o 5 259 970 580 650 1.075 204 3.974 9,1 o/o 601 do 800rn 61 549 11 366 94 419 626 352 204 1.025 2.987 78 6.772 15,6% 801 do 1000 m o 1.699 75 219 954 2.393 312 129 - 132 826 1.844 3 8.586 19,8% 100 l do !200m 79 2.259 81 128 1.031 2.526 5 o 175 522 445 - o 7.251 16,7% \201 do 1400m 17 1.505 22 200 249 149 o o 14 119 43 o 2.318 5,3% 1401 do l600m 76 3.815 o 62 368 4 o o 25 171 o o 4.521 10,4% več kot 1600 o 7.878 23 Il o o o o o 199 o o 8.111 18,7% Skupaj 232 17.757 251 1.172 2.696 5.496 1.446 2.243 1.135 3.552 7.207 285 43.474 100% Povprečna nrnv 1.140 1.495 993 898 \.088 995 646 473 705 885 699 559 1.095 Preglednica S. Pregled nagibov terena (stopinje) malopovršinskih raznomernih sestojev po območnih enotah (v ha) ~ "' ., "' § '"' ., · § ~~ '2 '§ '2 ~ c c. ~ > o o ~ ;:J o o o cl; !- i!5 :.J' Cl. :.::: z Do 10° o 463 15 27 11 105 222 od 11°do20° 33 2. 182 4 355 308 1.861 1.019 od 21° do 30° 179 4.228 31 441 1.384 1.775 17!1 od 31° do 40v 17 5.823 27 3 11 897 1.206 16 več kot40° 3 5.061 174 38 96 550 11 Skupaj (ha) 232 17.757 251 1.172 2.696 5.497 1.446 Povprečni nagib 25 34 42 25 28 26 4. 2. 3 Prebiralni gozdovi po nadmorskih višinah in nagibih V preglednici 4 je prikazana porazdelitev gozdov po višinskih pasovih ter gozdnogospodarskih območjih. Povprečne nadmorske višine, ki so izračunane kot tehtane srednje vrednosti glede na površino, kažejo na nekaj zanimivih izsledkov. Tako lahko ugotovimo povprečno višje nadmorske višine prebiralnih sestojev v območju jugozahodne Slovenije (Dinarsko pogorje), kjer se gibljejo od 646 m pri Novem mestu do 1.140 m v Tolminu. Povprečne nadmorske višine prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestoji v severo­ vzhodni Sloveniji pa zavzemajo vrednosti od 699 m v Mariboru do 885 m v Slovenj Gradcu. Če izvzamemo podatke za območje Bled (v katerem so v malopovršinsko raznomerne gozdove vklju­ čene tudi vege površine gozdov na gozdni meji) se 70% vseh malopovršinsko raznomernih gozdov nahaja v višinskem pasu med 600 in 1.200 m. 394 16 < o z ., -~ ::; ~5 "' C:l:l c: u ;;... (.) '" ., o .::;, ~ ~ >"o:::> ·;; ~~ o ~ l:J .52 e ....l cD u z C/) C(j 2: ~ C/) C/) (Jl !96 210 2!1 508 21 1.806 841 406 101 1.609 94 8.792 875 296 1.035 3.331 168 13.921 271 162 1.380 1.194 3 11.307 59 60 1.008 566 o 7.647 2.242 1.134 3.552 7.208 286 43.473 21 20 36 25 20 29 Povprečni nagib malopovršinsko raznomernih gozdov znaša 29". Večja odstopanja od povprečnega nagiba so le pri Kranju ( 42") in Sl. Gradcu (36"), medtem ko so gozdovi na območju Dolenjske (Brežice, Novo mestu) po pličakovanju bolj položni (nagibi pod 20'} Razlaga za presenetljivo nizek povprečni nagib v Nazarjah je v tem, da so prebiralni gozdovi razširjeni predvsem v območju Homa, kjer je tudi nizka povprečna nadmorska višina. 4. 2. 4 Lastniška struktura malopovršinsko raznomernih gozdov Analiza strukture prebiralnih gozdov po lastništvu predstavlja trenutno oceno stanja. Natančne površine gozdov, ki je v procesu denacionalizacije že prešla v zasebno last, ni mogoče ugotoviti. Podatki o lastništvu prebiralnih gozdov 'kažejo zelo podobno sliko kot velja za vse slovenske gozdove, saj je slabih 30% vseh prebiralnih gozdov v državni lasti, in sicer največ v območju Kočevje ( 45% vseh državnih prebiralnih gozdov), okoli 10% v območju GozdV 60 {2002) 7-9 Matijašic , D. in Bonč ina , A.: Razširjenost , struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Pregl ednica 6. Pregled lastniške strukture malopovršinsko raznomernih gozdov (v ha) o "' "' o El c:: c:: "' c I lastništvo .E ·~ z . [ o 1l > "' o o ~ ~ o iii :J' Il.. ~ z Zasebni 136 8490 188 892 1.879 2.126 544 Osmle pravne o o 12 o 58 J 1 osebe Drža,·ni 96 9267 St 281 759 3.367 900 Občinski gozdovi o o G o o o 2 Skupaj 232 17.757 251 1.172 2.696 5.497 1.446 Postojna, v Novem mestu, Mariboru in Sl. Gradcu. Največji delež zasebnih prebiralnih gozdov (več kot 6.000 ha) je v območju Maribor, saj je tam 36% vseh zasebnih prebiralnih gozdov, manj pa v območju Slovenj Gradec, Postojna, Kočevje in Brežice. 4. 3 Struktura in sestava sedanjih malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 4. 3. 1 Drevesna sestava Drevesna sestava malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji potrjuje tezo, da v tovrstnih gozdovih Srednje Evrope prevladujejo tri drevesne vrste: smreka, jelka in bukev. Tako je delež jelke v lesni zalogi vseh analiziranih rnalopovršinsko raznomernih gozdov 17,2%, smreke 39,7% in bukve 26,7%. Podroben pregled strukture drevesnih vrst je predstavljen v preglednici 7. ~ ::: z o ., lil "2u .2 12!3 "' l) "' 'f? " " ·~ ;> ~N >""' li ~~ o !:! d :l o e ....l ca z Vi O :.:'E ~Ul U) U) 1.897 1.049 2.886 6.307 197 26.591 58 l o 85 o 218 287 85 666 816 89 16.664 o o o o o 3 2.242 1.135 3.552 7.208 286 43.474 Iz podatkov je razvidno, da glede na drevesno sestavo v nekaterih območjih (npr. območje Brežice) nikakor ne moremo govoriti o tipičnih prebiralnih gozdovih. Tukaj so v analizo zajeti predvsem malopovršinsko raznornerni gozdovi nižinskega in giičevnatega pasu, na kar kažejo tudi specifične rastiščne razmere (preglednica 3). Tipična drevesna sestava prebiralnih gozdov je opazna v gozdnogospodarskih območjih Postojna, Kočevje, Novo mesto, Nazarje in Maribor. V Slovenj Gradcu je zaradi načina gospodarjenja v preteklosti (zasrnrečenje) delež jelke v skupni lesni zalogi izjemno nizek (le 3,1 %). 4. 3. 2 Lesna zaloga in debelinska struktura Ocena lesne zaloge in debelinske strukture je zaradi metodološkega razloga le približna ocena, saj smo v analizo vključili celotne odseke. V vseh območjih so lesne zaloge malopovršinsko raznomernih Pregl ednica 7: Deleži drevesnih vrst v lesni zalogi malopovršinsko raznomernih gozdovih po območjih(%) C':l o o o 1-< ....... Drevesna c:: ';;;:' '6' (.) o ·~ o o (.) ·~ o o .a C':l (': "O o ;> t; ;N >"' ·~ ~o Q., vrsta o >(.) o ~ o E: t;O := CE o o o o e:O ~ ..:.: Q.. ~ z s z č/)~ oo TJJ Srn reka 58,7 20,4 18,1 20,3 8,0 58,7 61,2 39,5 34,1 39,7 Jelka 3,3 39,8 38,2 25,5 2,6 21,4 3,1 25,2 6,7 17,9 Bor 1,3 2,6 0,3 0,9 5,9 5,7 11,2 5,0 5,2 3,2 Macesen 6,1 0,0 O,C 0,0 0,6 0,6 5,0 0,6 1,2 2,4 Ostali iglavcl o 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 Bukev 28,1 32,1 36,9 33,0 44,7 7,9 11,4 15,2 32,9 26,7 Hrast o 0,0 0,1 6,6 14,7 2,2 1,C 3,9 3,2 2,3 PI. list. 1,4 4,5 6,2 4,8 4,6 1,4 5,8 3,5 7,2 3,8 Dr. tr. list. 0,7 0,5 0,2 8,5 17,1 1,8 0,8 5,2 8,7 3,3 Meh. list. 0,4 0,1 0,0 0,4 1,5 0,3 0,4 1,8 0,7 0,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,C 100,0 100,0 100,0 GozdV 60 (2002) 7-9 395 ili Matijasic, D. in Boncina, A. : Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Preglednica 8: Lesna zaloga (m 3 /ha) malopovršinskih razoomernih in njena debelinska struktura(%) \GG Območje ad too 30cm !Nad 30do Več kot LZ (rr?/ha) S09m 50 cm. iglavci 22 Bled listavci 49 iglavci 20 Postojna lista v ci 41 ig1avci 16 Kočevje lista v ci 21 iglavci 17 Novo mesto lista v ci 30 iglavc~ 39 Brežice listavci 46 ig1avci 34 Nazarje Ii stavci 50 iglavci 37 Sl. Gradec listavci 56 iglavci 23 Maribor li stavci 37 iglavci 33 Ostala GGO Jist~vci 45 iglavci 24 Skupaj Lista v ci 39 gozdov razmeroma visoke, njihova ocenjena povprečna vrednost je 260 m 3 /ha. Nižje vrednosti lesnih zalog beležimo v območjih Tolmin, Bled. Kranj, Brežice in Sežana, kjer so lesne zaloge v intervalu od 68 m 3 /ha (Sežana) do 242 m 3 /ha (Brežice). Najvišje lesne zaloge prebiralnih gozdov so v Kočevju (387m 3 /ha), medtem ko so v Postojni, Mariboru, Novem mestu, Nazarjah in Slovenj Grad­ cu nekoliko nižje (od 264m 3 /ha do 306 m'lha). Povprečna debelinska struktura lesne zaloge prebiralnih gozdov za celotno Slovenijo znaša p1i iglavcih A(24%) : B(51%) : C(25%) ter pri listavcih A(39%) : B(45%) : C(l6%). Debelinska struktura malopovršinsko raznomernih gozdov se med območij znatno razlikuje, tako je največji delež 54 23 43 8 201 50 30 49 11 269 47 38 52 27 387 46 37 46 24 291 46 15 41 13 242 57 10 40 10 299 48 15 37 7 264 50 27 46 17 306 54 13 43 12 69 51 25 45 16 260 debelega drevja (povprečni prsni premer je večji od 50 cm) v skupni lesni zalogi v območjih Kočevje in Novo mesto, in sicer 37 oz. 38% pii iglavcih ter 27 in 24% pri listavcih. Za gozdove območij Nazarje in Sl. Gradec je značilen visok delež tanj šega drevja listavcev (50 oz. 56% lesne zaloge v debelini do 30 cm), kar kaže na vraščanje listavcev in verjetno povečevanje njihovega deleža v skupni lesni zalogi v prihodnosti. Delež debelega drevja je znaten tudi v mariborskem gozdnogospodarskem območju. 4. 3. 3 Pomlajevanje Oceno pomlajevanja smo izvedli na podlagi inventure deleža in strukture pomlajene površine Preglednica 9. Deleži smreke, jelke, bukve v pomladku malopovršinsko raznomernih gozdov ~ o c:l <':S ~ ~ ... c:l c ';;:' E ~ 4) .2 u o '(;' "§ o u " !? 4) ~ .Cl d "O 4) ;N ;:."O · ra ~ c. o ~ 'It) ;:.. e N o ;-s = o o <':S o ..:.: co ::..:: z ~ z v.i<3 :::E IJJ S mre ka 27,2 30,4 34,1 23,0 50,4 66,4 41,8 38,6 43,0 Jelka Ni 4,1 19 ,2 t0.7 10,5 1,8 4,8 29,2 3,9 podatka 19,3 Bukev 54,8 45,7 30,6 42,7 11,9 10,4 14,1 48,8 23,3 396 GozdV 60 (2002) 7-9 Matlja§lc, D. ln Benčina , A. : Rwlrjenost, struktura ln sestava preblralnlh ln malopovršlnsko raznomernlh gozdov v SloveniJ I Preglednica 10. Prikaz snnitumega poseka in poseka oslabelega drevja smreke, jelke in bukve v mnlopovršinsko raznomernih gozdovih. ~ G.) l o 8 G.) ~ l ·~ '>' s 'f ~§ J ] s )~ ;J::l ~ = ~ ~ S mre ka 28% 27% 24% Jelka 27% 29% 36% Bukev 29% 10% L 1% pri prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestojih. To informacijo pridobimo ob inventuri gozdov za obnovo načrtov gozdnogospodarskih enot od leta 1998 naprej. Podatek predstavlja oceno deleža drevesnih vrst v pomladku malopovršinsko raznomernih gozdov. Pri analizi smo prikazali deleže treh glavnih drevesnih vrst (preglednica 9). Očitno je, da je delež jelke v pom1adku, povsod zelo nizek. Njen delež se giblje večinoma med 4 in 10%, izvzeta je območje Kočevje z 19% in Maribor z 29%. V Dinarskem pogorju (Postojna, Kočevje in Novo mesto) v pomladku prevladuje bukev, v severozahodnem delu Slovenije pa smreka. 4. 3. 4 Vitalnost Vitalnost je ocenjena na podlagi deleža sanitarnih sečenj ter poseka oslabelega drevja treh nosilnih drevesnih vrst v sedmih letih, od leta 1995 do 2001. Upoštevana površina pri pose ku je bila 44.444 ha. Po­ datke smo primeJjali med območji. (preglednica lO). Če spregledamo nekatere izjemne dogodke (visok delež sanitarnega poseka smreke v Tolminu, Brežicah in Kranju je posledica poseka zaradi 1ubadarjevih sušic ter zaradi hudih poškodb po vetrolomu v devetdesetih letih) je opazna razlika v vitalnosti jelke v območjih Postojna, Kočevje in Novo mesto na eni strani, kjer je visok delež sanitarnega poseka (tudi do 40% v Postojni) ter nižjega deleža ( 14% do 23%) v območjih Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor 5. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Prebiralno gospodarjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Odnos do prebiranja se je spreminjal - od obdobja navdušenja do obdobja razočaranja in streznitve ter popolnega opuščanja GozdV 60 (2002) 7-9 ~ ~ - ~ -l = z Cll Cll 30% 29% 24% 24% 17% 22% 27% 39% 11% 20% 14% 23% 19% 31% 11% 8% 6% 14% 4% 14% 12% prebiralnega gospodarjenja. Prebiralno gospodar­ jenje ima nekatere prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi gojitvenimi sistemi, vsekakor pa je aktualno za slovenske razmere. V prihodnosti se je treba za prebiranje odločati povsod tam (BON­ ČINA/DEVJAK 2002), kjer je to najbolj racionalna oblika gospodarjenja, upoštevaje naravne razmere (rastišča in sestoj ne razmere) ter cilje gospodarjenja, ki določajo, katere funkcije gozda borno pospe­ ševali. Ocena površine prebiralnih gozdov ter posa­ mezno in šopasto raznomernih gozdov še ni popolna, saj bodo inventure gozdov na ravni gozdnih sestojev dokončane do leta 2007. Kjub temu lahko trdimo, da je površina prebiralnih gozdov v Sloveniji v vsakem primeru nizka, če jo presojamo glede na možne površine za prebiranje in tudi prednosti, ki jih tak obrat ponuja. Vetjetno bo kazalo v prihodnosti nekoliko povečati delež prebiralnih gozdov, kar je izziv za gozdarsko stroko. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da gre za zahteven gojitveni sistem, saj lahko ob nestro­ kovnem ravnanju poslabšamo sestojne zasnove gozdov. Vsekakor so ideje prebiralnega gospo­ darjenje aktualne tudi v vseh gozdovih, v katerih v okviru svobodne tehnike gojenja gozdov kombi­ niramo elemente skupinsko-postopnega in prebi­ ralnega gospodarjenja. Potencialno površino (BONČINA 2000) prebi­ ralnih gozdov lahko opredelimo na osnovi sledečih parametrov: delež jelke v lesni zalogi slovenskih gozdov je 9,9%, dinarski in predalpski jelovo­ bukovi gozdovi zavzemajo 14,1% celotne površine gozdov, jelovja in srnrekovja pa 6,3%, relief je izjemno razgiban, poprečni nagib v slovenskih gozdovih je 21 stopinj, varovalna funkcija pa je poudrujena na dob1i peti ni celotne gozdne površine. Po nekaterih ocenah (BONČINA 1 DIA CI 1 CENČIČ 397 1 11: Matijašic, D. in Boncina, A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 2002) je prebiranje kot gojitveni sistem aktualno na približno 15% celotne površine slovenskih gozdov. Povečanje površine prebiralnih gozdov v Sloveniji ogroža predvsem slaba vitalnost jelke in ponekod tudi divjad, ki selektivno vpliva na pomlajevanje posameznih drevesnih vrst. Iz sestave drevesnih vrst, debelinske strukture in deleža drevesnih vrst, deleža sanitarnih sečenj in strukture podmladka je očitno, da se bo delež jelke v prihodnjih desetletjih še naprej zmanj­ _ševal. V prihodnosti je treba na osnovi razpoložljivih podatkov identificirati območja, kjer je prebiralno gospodarjenje optimalen način gospodarjenja glede na naravne danosti in cilje gospodatjenja. To so predvsem nekateri predeli v območjih Postojna, Kočevje, Novo mesto, Nazarje, Sl. Gradec in Maribor. Relativno visok sanitarni posek oz. posek oslabelega drevja povsod nekoliko otežuje načrtno prebiralno gospodarjenje s temi gozdovi - še posebej je to značilno za sklenjene gozdne komplekse Dinarskega pogorja. 398 Popolni pregled tipičnih prebiralnih kot tudi ločen pregled malopovršinsko raznomernih sestojev bo končan leta 2007, ko bo zaključen desetletni ciklus inventure gozdov na osnovi enotnega klasifikacijskega ključa. 6 VIRI BONČINA , A., 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih - nekatere značilnosti, dileme in predlogi, Gozd. vest. 58 : 2, Ljubljana BONČINA, A. , DIACI, J. , CENČIČ , L. , 2002. Comparison of the two main types of selection forests in Slovenija: distribution, site conditions, stand structure, regene­ ration and management Forestry 75,4,s. 365-375. SCHUTZ, J. P., 2001. Der Plenterung und weitere Formen strukturierter und gemischter Walder, Parey , Berlin Inventarizacija gozdov 1946- 1947, Anonymus. Načrti gozdnogospodarskih območij 1971-1980, 1981-1990. 1991-2000. Načrti gozdnogospodarskih območij 2001-2010 (osnutki), september 2001. Pravilnik o gozdnogospodarskih načrtih , 1984, MKGP . Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, l998, MKGP. Baza podatkov o gozdovih, Zavod za gozdove Slove­ nije, 2002. GozdV 60 (2002) 7-9