anstvene razprave GDK: 17: 181.1 : (497.12 Planina): (497.12 Veliko Kozje) V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline lnteresting Plant Species Growing in Hardly Passable Places of Planina and Veliko Kozje Mountains (Central Slovenia) Marko ACCETTO* Izvleček: Accetto, M.: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline. Gozdarski vestnik, št. 1/2002. V slovenščini. s povzetkom v angleščini, cit. lit. 26. Prevod v angleščino: Marko Accetto in Eva Naglič Gašperšič. Avtor opisuje nova nahajališča 7 rastlinskih taksonov v območjih Planine in Velikega Kozjega (osrednja Slovenija, 9957/1 ), to je v predalpskem fitogeografskem območju Slovenije, v katerem je prvo nahajališče vrste Juniperus alpina, drugo vrste Rhodothamnus chamaecistus, medtem ko so nova nahajališča takso nov Gypsophila repens, Cfematis alpina, Vaferiana saxatifis, Viola biflora in Festuca va/esiaca agg. redka v njegovem vzhodnem delu. Ključne besede: flora, vegetacija, Planina, Veliko Kozje, predalpsko območje, srednja Slovenija. Abstract: Accetto, M.: lnteresting Plant Species Growing in Hardly Passable Places of Planina and Veliko Kozje Mountains (Central Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 1/2002. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 26. Translated into English by Marko Accetto and Eva Naglič Gašperšič . The author describes new localities of seven plant taxa in Planina and Veliko Kozje Mountains (Central Slovenia, 9957/1 ), i.a. in the Prealpine phytogeographic region of Slovenia, where the first locality of Juniperus alpina, and the second of Rhodothamnus chamaecistus species are found, whereas other new localities of Gypsophila repens, Clematis alpina, Vaferiana saxatilis, Viola biflora and Festuca valesiaca agg. plant taxa in the eastern part of the mentioned phytogeographic region are rare. Key words: flora, vegetation, Planina, Veliko Kozje Mountains, Prealpine region, Central Slovenia. *prof. dr. M.A., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdar­ stvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO 24 1 UVOD IN METODA DELA INTRODUCTION AND WORKING METHOD Obe v novejših geografskih kartah (Atlas Slovenije, 1996) imenovani gori Planina (932 m) in Veliko Kozje (987 m) (kvadrant srednjeevropskega kartiranja flore 9957/1) so v preteklosti označevali kar s skupnim imenom Veliko Kozje. Zato pri navedbah najdišč rastlin iz obravnavanih območij v botanični literaturi in na etiketah herbarijskih pol (LJU) ne zasledimo kraja z oznako Planina. Če naštejemo samo nekatere nabiralce rastlin in čas, v katerem so jih nabirali (Dolliner- 1826, Graf- 1867, Logar- 1902, Paulin- 1904, 1905, 1926, 1928, Četina, Derganc -1906, Hayek -1908, Justin -1908, Neumayer - 1910, Dolšak- 1927, 1934, 1937, 1938, Petkovšek- 1928, 1935, 1954, Zalokar- 1935, Mayer- 1955, 19e>8, 1959, M. Wraber- 1965, 1966, T. Wraber- 1960, 1965, 1966, Prekoršek -1968, Knez- 1969, 1971, 1972, 1982, Druškovič- 1970, Druškovič, Kofol- 1978, Lovka, T. Wraber, Podobnik - 1978, T. Wraber, Zupan - 1980, V. Zom - 1983, štusej- 1988 in drugi), je več kot očitno, da rastlinstvo širšega in obravnavanega območja spoznavamo že okoli 180 let ter ga zato tudi dobro poznamo. V okolici obravnavanih gora so kar tri klasična nahajališča rastlin: Si/ene veselskyi (Janka- 1858), Erysimum carniolicum (Dolliner- 1926) in Ranunculus thora f. pseudoscutatus (E. Mayer- 1955) ter nahajališča redkih vrst Cerastium subtriflorum, Waldsteinia trifolia, Adenophora filiifolia, Daphne blagayana in drugih. V zgodovini razi­ skovanja slovenske flore je to res redek primer, da smo na tako majhnem prostoru odkrili tako znamenito floro. GozdV 60 (2002) 1 Accetto, M.: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega .rastejo zanimive rastline Zato se ne čudimo, da so floristično manj raziskani tu ostali samo še težko prehodni kraji (ostenja in skalnati ostri grebeni), na kar kažejo nova nahajališča rastlinskih vrst na Planini in Velikem Kozjem (slika 1) v tokratnem prispevku. Rastlinstvo smo popisovali po ustaljeni metodi z navedbo kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore, kraja, nadmorske višine, lege ter datu­ mom najdbe in določitve rastlin. Vegetacijo smo popisovali po srednjeevropski metodi (BRAUN­ BLANQUET 1964). Nomenklaturni vir MARTINČIČ et al. 1999. Imena krajev po Atlasu Slo­ venije (1996). 2 KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA OBISKANIH OBMOČIJ 2 BRIEF ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE AREAS VISITED Strma pobočja, grebeni in slikovita ostenja pretežno z gozdom pora­ ščenih gora Planine (932 m) in Velikega Kozjega (987 m), proti severu, severozahodu padajo proti dolini spodnje Savinje, Planina na zahodu tudi proti dolini Save. Njuna z gozdom pokrita južna in jugozahodna pobočja pa že na nadmorski višini 860 do 800 m meje na razmeroma obsežne pašnike -planine (Mrzlo polje, Mrzla planina). Po nadmorski višini spadata med šest najvišjih gora v Zasavju. Reliefno bolj razgibana je Planina s tremi izrazitimi in razbrazdanimi, proti severu nagnjenimi ostrimi grebeni, med katerimi srednji spominja na "miniaturni in sploščeni Firstov rep" v dolini Kolpe. Končujejo se v strmih do prepadnih severnih ostenjih, njihove bočne strani pa največkrat grade zelo strma do prepadne ostenja, ki se nadaljujejo v strmih, z gozdom poraščenih pobočjih, in končujejo v strmih grapah. Veliko Kozje je bolj razgibano le v svojem severozahodnem delu, ki ga grade slikovita in opazna, proti severu, severozahodu in zahodu obrnjena ostenja. Z gozdom poraščena pobočja so skoraj povsod strma do zelo strma, položnejša Je na njegovem hrbtu. V obeh območjih prevladuje svetlo siv masiven debelozrnat dolomit srednjega in zgornjega triasa (BUSER 1977). Lateralno in vertikalno ta ponekod prehaja v masiven apnenec (ibid.), na zahodnem delu Velikega Kozjega prihaja na dan tudi dolomitna breča, ob vznožjih obeh hrbtov in v dobršnem delu globokih grap pa leži pobočni grušč (ibid.). Območja podrobno fitocenološko še niso preučili. Na osnovi bežnih opazovanj in nekaj fitocenoloških popisov sklepam, da med splošno raz­ širjenimi gorskimi bukovji prevladujejo na zelo strmih pobočjih združbe asociacije Arunco-Fagetum s. lat., na globljih rjavih tleh v širših jarkih Lamio orvalae-Fagetum, na manjših površinah v strmih jarkih z navaljen im gruščem gorska javorovja (Aceretum pseudoplatani s. lat.), na toplih legah bukovja s črnim gabrom (Ostryo-Fagetum s. lat.) in na manj strmih pobočjih v nižjih legah podgorska bukovja (Hacquetio-Fagetum s. lat.). V najvišjih krajih na strmih grebenih in pobočjih pa smo na manjših površinah prvič opazili tudi visokogorska bukovja (Rhododendro-Fagetum s. lat. - glej fitocenološki popis na str. 26). V ostenjih so najbolj razširjeni sestoji asociacije Potentilletum cau/escen­ tis s. lat., na skalnatih grebenih in skalnih pečinah na njih pa fitocenoze aso­ ciacije Jovibarbetum hirlae drabetosum aizoidis Accetto 2001 (ACCETIO 2001) ter druge nepre učene nas kalne združbe. GozdV 60 (2002) 1 Slika 1: V ozadju Veliko Kozje, spredaj osrednji greben Planine Figure 1: Veliko Kozje in the back and Planina central ridge in front of the photo Slika 2: Sibirski brin Juniperus alpina na osrednjem, ozkem gre­ benu Planine Figure 2: Juniperus alpina on the central narrow ridge of Planina 25 26 Accetto , M.: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline 3 IZSLEDKI Z RAZPRAVO 3 RESULTS WITH DISCUSSION 3.1 Juniperus alpina S. F. Gray 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, skalnati del srednjega grebena, 860 m n. v., W. Leg. & det. M. Accetto, 18. 8. 2001, LJU 133901. Sibirski brin (slika 2), po splošni razširjenosti arktično-alpsko (OBER­ DORFER 1979) oziroma cirkumborealno vrsto (POLDINI 1991), in širšo regionalno značilnico reda Vaccinio-Piceetafia Br.-81. 1939 (OBERDORFER 1979) smo v Sloveniji doslej opazili le v alpskem in dinarskem fitogeograf­ skem območju (T. WRABER, v: MARTINČIČ et al. 1999). Tokrat sem jo opazil v območju Planine (938 m) nad Obrežjem pri Zida­ nem mostu, kjer je njeno prvo nahajališče v predalpskem svetu. Tod raste v skalnih razpokah na težko prehodnem ozkem, ponekod le za dve stopali širokem in dolgem razgibanem skalnatem grebenu. V takih skrajnih rastiščnih razmerah se druži z vrstam, kot so Amelan­ chier ovalis, Se s/eria caeru/ea subsp. ca/ca ria (=Sesleria varia), Rhamnus saxatilis, Globularia cordifolia, Si/ene hayekiana, Acinos alpinus, Festuca valesiaca agg. in druge. V podobnem okolju uspeva tudi v dolini zgornje Kolpe (ACCETIO 2000). Sibirski brin je zaenkrat v predalpskem svetu flori stična redkost. Z novimi opazovanji težko prehodnih skalnatih krajev in astenij v širšem območju pa bomo to mnenje najbrž kmalu spremenili. 3.2 Rhodothamnus chamaecistus (L.) Reichenb. 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, greben, 900 m n. v., N; Rhododendro-Fagetum s. lat. Leg. & det. M. Accetto, 18. 8. 2001. LJU 133902. 9957/1: Slovenija, Veliko Kozje nad Obrežjem pri Zidanem mostu, stena, 860 m n. v., N do NW; Potentilletum caulescentis s. lat. Leg. & det. M. Accetto, 22. 8. 2001, avtorjev popis. Po splošni vednosti o razširjenosti navadnega slečnika vemo, da je vzho­ dnoalpska vrsta (OBERDORFER 1979, HEGI etal. 1980, POLOINI1991), ki domuje v gorskem do subalpinskem pasu. Fitosociološko ga pojmujejo kot vrsto zveze Erico-Pinion Br.-BI. in Br.-81. et al. 1939 (OBEROORFER 1979, ELLENBERG 1988). V Sloveniji je znan z območja Alp, z notranjskega Snežnika (T. WRABER, v: MARTINČIČ et al. 1999) in Trnovskega gozda (DAKSKOBLER 1998), zunaj omenjenih območij pa v predalpskem svetu le z nahajališča na Zasav­ ski gori (V. Zorn 1983, LJU 1 09005). V alpskem svetu, kjer je najpogostejši, ga najdemo v fitocenozah aso­ ciacij Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti s. lat, Potentilletum caule­ scentis s. lat., Rhodothamno-Pinetum mugos. lat. in drugih, v dinarskem svetu v fitocenozah asociacij Primulo carniolicae-Potentilletum caulescentis, Poten ti/lo clusianae-Campanuletum zoysii Aichinger 1933 var. Primula car­ niolica Dakskobler 1998, Fraxino orni-Pinetum nigrae s. lat. in sukcesijskih razvojnih stopnjah vegetacije (DAKSKOBLER 1998a). V zadnjem času smo spoznali, da je navzoč tudi v visokogorskih bukovjih (Rhododendro hirsuti-Fagetum Dakskobler 1989a ). Tudi na novem nahajališču v območju Planine uspeva v podobnem buko­ vju (Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat.), ki porašča manjši strm greben z neznatno skalnatostjo. Prav v tem skalnatem delu pa raste navadni slečnik. GozdV 60 (2002) 1 Accetto, M.: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline Ker bukovja z dlakavim slečem v tem območju še nismo preučili, prikazujem v spodnjem fitocenološkem popisu združbene razmere, v katerih raste ta alpska grmovnica: Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, greben, geološka podlaga dolomit, nadmorska višina 900 m, lega N, nagib 25°, skal natost 5 %, površina 1 OO m 2 , največji premer 35 cm, največja višina 18 m, 8. 8. 2001; E1 (80 %): Fagus sylvatica 5, Acer pseudoplatanus +; E2 (10 %): Sorbus aria 1, Daphne mezereum +, Fagus sy/vatica +, Fraxinus ornus +; E3 (80 %): Rhododendron hirsutum 4, Ca/amagrostis varia 3, Deschampsia flexuosa 2, Daphne b/agayana 1, Erica ca mea 1, Gentiana asclepiadea 1, Hel/eborus niger 1 , S es/eria caeru/ea subsp. ca lea ria 1, Buphthalmum salicifolium +, Campanula rotundifo/ia +, Cyclamen purpu­ rascens +, Dryopteris fi/ix-mas+, Hepatica nobilis+, Homogyne sy/vestris +, Laserpitium peucedanoides +, Lathyrus vernus +, Luzula /uzuloides +, Mercurialis perennis +, Paederota /utea +, Polyga/a chamaebuxus +, Prenanthes purpurea +, Rosa pendulina +, Salix appendiculata +, Salvia g/utinosa + 1 Spiraea chamaedryfo/ia +, Rhodothamnus chamaecistus +, Valeriana tripteris + 1 Vincetoxicum hirundinaria +. Groba primerjava našega fitocenološkega popisa s popisi fitocenoz podo­ bnih sintaksonov z dinarskega sveta (DAKSKOBLER 1998) in popisom fitocenoze s Kočevskega (ACCETIO 1996) je pokazala, da se v florističnem oziru kažejo razlike predvsem v številčnosti alpskih taksonov: največ jih je v fitocenozah sintaksonov s Trnovskega gozda (DAKSKOBLER 1998), najmanj na Kočevskem (ACCETIO 1996) 1 medtem ko je števičnost le-teh v obravnavanih gorah nekje med obema skrajnostima. Podrobnejša primer­ java bo mogoča, ko bomo popisali fitocenoze bukovij z dlakavim slečem tudi v obravnavanem območju . V ostenjih Velikega Kozjega raste navadni slečnik v najbolj skrajnih rastiščnih razmerah, v skalnih razpokah sten, kjer so navzoče še Valeriana saxatilis, Ses/eria caerulea subsp. calcaria, Erysimum sy/vestre, Gypsophila repens, Paederota lutea, Patenti/la cau/escens in druge. Gre torej za fitoce­ noze asociacije Potentilletum cau/escentis s. lat., ki jih je v širši okolici fito­ cenološko popisoval že Petkovšek (1954 )~ vendar te vrste tu ne omenja. Tudi za to vrsto domnevam, da jo bomo v težko prehodnih krajih našli tudi drugod v Zasavju. 3.3 Gypsophila repens 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, greben, 860 m n. v., E; Leg. & det. M.Accetto, 18. 8. 2001, LJU 133904. 9957/1: Slovenija, Veliko Kozje nad Obrežjem pri Zidanem mostu, stena, 860 m n. v., NW; Det. M. Accetto, 22. 8. 2001 1 avtorjev popis. Južnosrednjeevropska gorska (HE GI et al. 1980), mediteransko-montan­ ska (POLDINI1991) plazeča sad ren ka in značilnica združb na apnenčastih meliščnih [Thlaspietea rotundifolii (OBERDORFER 1979)] je v Sloveniji najbolj pogosta v alpskem svetu, zunaj njega (predalpski in submediteranski svet) pa predvsem kot naplavljenka ob rekah (T. WRABER, v: MARTINČIČ et al. 1999). Nova nahajališča so, kakor ponekod v alpskem svetu, v ostenjih, kjer se največkrat v strnjenih blazinicah pridružuje že omenjenim vrstam v razdelku 3.2, to je v združbah asociacije Potentifletum caulescentis s. lat. V bližnji in daljni okolici jo doslej nismo opazili, najbljižja nahajališča so ob Savi pri Tacnu (Dolšak 1938, LJU 40857). GozdV 60 (2002) 1 27 2 8 Accetto, M.: V težko prehod nih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastl ine 3.4 C/ematis alpina 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, greben, 640 m n. v., E; Det. M. Accetto, 26. 8. 2001, avtorjev popis. Po nedavnem odkritju planinskega srobota na Gorjancih (ACCETTO 2001) bi lahko zapisali, da ta, amfisubarktično-alpska vrsta {HEGI et al. 1980) in značilnica podzveze Rhododendro-Vaccinienion (OBERDORFER 1979, ELLENBERG 1988) v Sloveniji ni bila opažena le še v submedite­ ranskem svetu. V Planini sem jo opazil v skalovju na sedlu izrazitega najbolj zahodnega ozkega grebena, kjer se stikata bukovje z dlakavim slečem in neoprede­ ljeno travišče s pisano vilovino. To je zet zdaj v bližnji in daljni okolici edino nahajališče, vsa druga doslej poznana so precej oddaljena, še najbližja na Paš kem Kozjaku (Keglevič 1985, LJ U 116801 ). 3.5 Valeriana saxatilis 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, stena, 860 m n. v., NE; Det. M. Accetto, 26. 8. 2001, avtorjev popis. S kalna špajka, v najširšem vzhodnoalpska (OBERDORFER 1979, HE GI et al. 1980) oziroma alpinska vrsta (POLDINI1991}, se na splošno pojav­ lja na različnih rastiščih, meliščih, skalnih razpokah astenij in traviščih. V Sloveniji je do sedaj nismo opazili le v preddinarskem in subpanonskem svetu, v submediteranskem območju pa le na Sabotinu (T. WRABER, v: MARTINČIČ et al. 1999). V okolici obravnavanih gozdnih območij so jo že zgodaj opazili pri Zida­ nem mostu, Velikem Kozjem, pri Jurkloštru (PETKOVŠEK 1935, v: PET­ KOVŠEK 1952), v Zagorju ob Savi {Dolšak 1938, LJU 40887), kasneje v dolini Gračnice (Knez 1972, LJU 35998), medtem ko so druga, v predalp­ skem svetu opažena nahajališča bolj oddaljena. Tudi ta špajkovka raste na novem nahajališču predvsem iz skalnih razpok v ostenjih, to je v združbah predalpskega petprstnika. Tako v naših ekolo­ ških razmerah kakor tudi drugod sodi med značilnice reda Potentilletafia cau/escentis Br.-81. in Br.-BI. et Jenny 1926 (OBERDORFER 1979). 3.6 Viola bif/ora 9957/1: Slovenija, Veliko Kozje nad Obrežjem pri Zidanem mostu, stena, 880 do 850 m n. v., N. Det. M. Accetto, 22. 8. 2001, avtorjev popis. Tudi dvocvetna vijolica, v Sloveniji skoraj v vseh fitogeografskih območjih opažena vrsta (RAVNIK, v: MARTINČIČ et al. 1999), je zaradi svoje izre­ dno široke razširjenosti spoznana za amfisubarktično-alpsko (HEGI et al. 1980) oziroma arktično-altajsko-alpinsko vrsto (WALTER 1 STRAKA 1970). Fitosociološko jo uvrščajo med značil nice reda Adenostyletalia Br.-81. 1931 (OBERDORFER 1979, ELLENBER~ 1988). Novo nahajališče te vijoličnice je v severnem ostenju Velikega Koz­ jega, kjer je razmeroma pogosta. Druži se z vrstami, prilagojenimi na hladne, vlažne in sen čne razmere, kot so Saxifraga cuneifolia, Arabis alpina, Adenostyles glabra, Rhododendron hirsutum, Campanufa rotundifo!ia agg., Aster bef/idiastrum, Paederota lutea, Tofiefdia calyculata in z drugimi. Po podatkih herbarija LJU sklepam, da je novo nahajališče· razmeroma osamljeno, vsa druga pa so zelo oddaljena. Najbližje v predalpskem obmo­ čju je nahajališče na Šmarni gori (Kržan 1 Opresnik 1952, LJU 43025). Pri obravnavanju glacialnih reliktov Slovenije jo sicer omenja Petkovšek ( 1954 ), vendar pa natančnejših nahajališč ne navaja. Najbrž pa je stanje v naravi precej drugačno. Zagotovo se pojavlja še kje v okoliških hladnejših legah. GozdV 60 (2002) 1 3.7 Festuca valesiaca agg. 9957/1: Slovenija, Planina nad Obrežjem pri Zidanem mostu, vrh gre­ bena, 860 m n. v., SE, Jovibarbetum hirtae. Leg. & det. M. Accetto, 18. 8. 2001, LJU 133903. 9957/1: Slovenija, Veliko Kozje nad Obrežjem pri Zidanem mostu, na več krajih v ostenjih, 850 m n. v., NW in na vrhu razgledne točke, 980 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 22. 8. 2001. Navajamo skupino iz rodu bilnic, ki jo botaniki obravnavajo različno. Korneck in Patzke (v: OBERDORFER 1979) jo navajajo v okviru skupine ovčjih bilnic (F ovina agg.), Jogan 1999 (v: MARTINČIČ et al. 1999) v skupini valiških bilnic (F. va/esiaca) s pripombo, da bo njeno pojavljanje v Sloveniji treba kritično preučiti, medtem ko jo številni drugi botaniki obravnavajo kot samostojno vrsto. Po presoji ekoloških razmer, v katerih raste v obeh gorah, nekaterih morfoloških znakih in mikroskopskem prerezu listov jo, zavedajoč se vseh težav pri njenem določanju, uvrščam v skupino valiških bilnic. V kvadrantu srednjeevropskega kartira nja flore 9957/1 te bil nice zazdaj še niso opazili. Prav tako ni herbarijskih primerkov s tega območja. Edino omembe te bilnice zasledimo v ftorističnem opisu Grajskega hriba na Svi­ bnem T. Wraberja (1990), to je v sosednjem kvadrantu. Vališ ka bil nica raste na Planini in Velikem Kozjem. Na prvi gori na ozkem skalnatem, proti severu nagnjenem grebenu v fitocenozah asociacije Jovi­ barbetum hirtae s. lat. {slika 3), na drugi na več krajih v ostenju pod njenim vrhom in na samem vrhu. Drugih podatkov o njeni navzočnosti v okolici za zdaj nisem zasledil. To pa še ni dokaz o njeni resnični redkosti. · 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Z novimi florističnimi opazovanji območij, ki so zaradi svojega rastlin­ skega bogastva že od nekdaj privlačevali številne botanike in ljubitelje rastlin, smo spoznali, da so ostali manj preučeni samo še težko prehodni kraji. Od vseh v prispevku podrobneje obravnavanih in zgolj omenjenih ras­ tlinskih taksonov lahko večino v najširšem smislu uvrstimo med alpske oziroma gorske rastline. Z novimi nahajališči obravnavanih vrst smo dopolnili vednost o njihovi razširjenosti v območjih Planine in Velikega Kozjega, širšega predalpskega sveta kakor tudi Slovenije. Nova nahajališča in potrditve uspevanja drugih redkih, že poznanih, vendar tu neomenjenih rastlinskih taksonov bomo objavili v reviji Hladnikia. Slika 3: Združba srhkodlakavega netreskovca Jovibarbetum hirtae z vališko bilnico Festuca vale­ siaca (zgoraj). V ozadju levo Kopitnik (912 m) (vse foto: M. Accetto) Figure 3: Jovibarbetum hirtae association with Festuca valesi­ aca (on top) . Kopitnik (912m) on the left hand side of the back of the photo (all photo: M. Accetto) lnteresting Plant Species Growing in Hardly Passable Places of Planina and Veliko Kozje Mountains (Central Slovenia) Summary Planina (932 m) and Veliko Kozje (987 m) Mountains of the Prealpine phytogeographic area are situated in Central Slovenia (9957/1 ), above the valleys of Lower Savinja and Sava Rivers. The mountain s mainly built of Triassic dolomite are on their highest level s covered by mainly mountain beech and high-mountain beech forest (Rhododendro-Fagetum s. lat.). With their vicinity, the mountains are al so a part of the area that has been attractive to numerous botanical experts from Slovenia and abroad for a long time. Together with its three classical sites of speci es, endemits, GozdV 60 (2002) 1 29 Accetto, M.: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline and rare plant taxa, this place belongs among floristically most prominent areas of the country, for which its flora is very well known. Besides all that, interesting vegetal taxa were discovered in the hardly passable areas of rock walls and ridges, a subject of discussion in the article. The most interesting is definitely a discovery of Junipers alpina species, the first one in the cl ose area of discussed mountain s and al so the first one in the Prealpine region of Slovenia. It grows on the pronounced narrow ridge of the Planina Mountain. A Rhodothamnus chamaecistus species was discovered in Planina and Veliko Kozje Mountains for the first time, whereas it is the second locality of the Pre alpine reg ion . It grows on rock walls of the both mountains. Species like Gypsophi/a repens, Valeriana saxatilis, Erysimum sylvestre, Clematis alpina, Viola biflora and Festuca valesiaca agg. have already been well known in the western part of the prealpine world for some time, whereas in the eastern part, including the area of Planina and Veliko Kozje Mountains, they are rare. A majority of the vegetal taxa from this article are considered to be of Alpine or mountain origin. All of them were discovered exclusively in the hardly passable areas, rock walls and ridges. These new localities of the introduced taxa further improve our knowledge on their spread within the areas of Planina and Veliko Kozje Mountains, moreover, of the broad Prealpine region as well as entire country of Slovenia. Viri 1 References ACCETTO, M., 1996. Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi.- Gozdarski vestnik, 54, 4, s. 208-218. ACCETTO, M., 2000. Floristične zanimivosti z astenij Firstovega repa in bližnje okolice.- Gozdarski vestnik, 58, 4, s. 180-188. ACCETTO, M., 2002. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev.- Zb. gozdarstva in lesarstva (v tisku). AICHINGER, E., 1933. Vegetationskunde der Karavanken.- Pflanzensoziologie, 2, s. 72-93, Gustav Fischer Verlag, Jena. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. Grundzuge der Vegetationskunde.- Wien, New York, Springer Verlag, 865 S. BUSER, S., 1977. Osnovna geološka karta 1 : 100 000.- Tolmač za list Celje, L 33-67. Zvezni geološki zavod Beograd, 72 s. DAKSKOBLER, 1., 1998a. Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severovzhodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija).- V: Diaci, J. (ed.): Gorski gozd. Zbornik referatov, 19. Gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina 26.-27. marec 1998, s. 269-301. DAKSKOBLER, 1., 1999. Contribution to the Knowledge of the association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967.- Wiss. Mitt. Nieder6sterr. Landesmuseum, 12, s. 25-52. ELLENBERG, H., 1988. Vegetation Ecology of central Europe.- 4. ed., Cambridge University Press, Cambridge, New York, New Rochel!e, Melbourne, Sydney, 731 s. HEGI, G. 1 MERXMOLLER, H. 1 REISIGL, H., 1980. Alpska flora. Prevedel in dopolnil T. Wraber.- Državna založba Slovenije, Ljubljana, 223 s. HORVAT, l. 1 GLAVAC, V. 1 ELLENBERG, H., 1974. Vegetation SUdosteuropas.- Stuttgart. MARTINČIČ, A. 1 WRABER, T. 1 JOGAN, N. 1 RAVNIK, V. 1 PODOBNIK, A. 1 TURK, B. 1 VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije.- Tehniška založba Slovenije, 846 s. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Exkursions Flora.- Stuttgart, EU Verlag, 997 s. PETKOVŠEK, V. 1952. Nekatere nove ali redke rastline na Slovenskem.- Biološki vestnik, 1, s. 18-37. PETKOVŠEK, V. 1954. Razširjenost in tipološka problematika glacialnih reliktov na Slovenskem.- Biološki vestnik, 3, s. 132-146. POLDINI, L., 1991 . Atlante corologico de lie piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia.- lnventario fioristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, 898 s. RAVNIK, V., 1999. Violaceae.- V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 846 s. SCHAEFTLEIN, H. 1 WRABER, T., 1971 . Das angebliche Vorkommen von Moehringia diversifolia an der Save bei Ratschach (Radeče).- Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark, 100, s. 273-287, Graz. VREŠ, B., 1999. Caryophy/laceae.- V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 846 s. WALTER, H, 1 STRAKA, H., 1970. Arealkunde. Floristisch-historische Geobotanik.- EinfOhrung in die Phytologie, 3, 2, Verlag Eugen Ulmer, 478 s. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. WRABER, T. Rastlinstvo. Mladinska knjiga.- Enciklopedija Slovenije,1996,10: 85-93. WRABER, T., 1999. Cupressaceae.- V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 846 s. WRABER, T., 1999. Va/erianaceae.- V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 846 s. WRABER, T., 1999. Brassicaceae.- V: MARTINČIČ et al. 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, 846 s. 1996. Atlas Slovenije. -Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, tretja, izpopolnjena in razširjena izdaja. 30 Goz.dV 60 (2002) 1