Znanstvena razprava GDK: 304: (497.12) Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Work accidents in Slovenian forestry companies- concession holders in the year 2002 Anton POJE* Izvleček: Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002. Gozdarski vestnik. 61/2003. št. 9. V slovenščini . z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cii. lit. 3. Prevod izvlečka v angleščino: Anton Poje. Prevod povzetka v angleščino in lektura angleškega besedila: Jana Oštir. V 14 večjih gozdarskih izvajal~kih podjetjih, ki so koncesionarji v državnih gozdovih Slovenije, smo tudi v letu 2002 analizirali poglavitne kazaJnike varstva pri delu po posameznih dejavnikih in jih primetjali s preteklimi obdobji. Analiza je pokazala. da se je število ( 172). pogostnost ( 12.2 nezgodi/zaposlenega) in resnost (26.6 izgubljenih dni/JJezgodo) nezgod, kakor tudi število nezgod na proizvodnjo lesa (2,2 nezgodi/10.000 m·') povečalo. Ključne besede: varstvo pri delu. delovna nezgoda , pogostnost, resnost. delovne razmere Abstract: Poje, A.: Work accidents in Slovenian forestry companies- concession holders in the year 2002. Gozdarski vestnik, Vol. 61/ 2003, No. 5-6. In Slovene, with abstract and summary in English, li1. quot. 3. Abstract translated into English by Anton Poje. Summary transJated into English by Jana Oštir. English language editing by Jana Oštir. We have analysed some of the major indicators of work safety in all 14 concession holders in Slovenian national forests and compared them to data from previous years. Analyses showed that the number of accident s (172), the ir frequency (1 2.2 accidents/all employees), severity (26.6 days lest/accident) and number of accidents per volume of production (2 .2 accidents/ 10,000 m') increased in 2002. Key words: safety at work, work accident, frequency. severity, work conditions 1 UVOD INTRODUCTJON Nezgoda je na prvi pogled zelo nepredvidljiv pojav, kar se kaže v nemoči njenega napovedovanja. Vzrok nepredvidljivosti je v nepregledni množici vplivov, kakor tudi v različnih smereh njihovega delovanja . in povezovanja. Odkrivanje stanja, tako delovnih razmer kakor tudi lastnosti dela in delavcev pri katerih so se nezgode zgodile, nam pomaga, da se pri preprečevanju nezgod osredotočimo na tiste dejavnike, pri katerih je nezgod največ ali pa so najpogostejše. 2 METODE DELA 2 RESEARCH METHODS Tako kot že nekaj let, so nam službe za varnost pri delu tudi za leto 2002 posredovale podatke o nezgodah, ki so se pripetile v 14 gozdarskih izvajalskih podjetjih. Vsa ta podjetja imajo dva­ jsetletno koncesijo za opravljanje gozdarskih del 360 v državnih gozdovih. Podatki so bili posredovani na obrazcu 5. ki jih zbira tudi Republiški inšpektorat za delo ter v datotekah, ki so bile poslane po elektronski pošti. V letih 2001 in 2002 smo na katedri za gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire uspeli s pomočjo programskega jezika Visual Basic izdelati elektronski šifrant, enak pri­ rejenemu mednarodnemu šifrantu, ki smo ga uporabljali v preteklih raziskavah nezgod. Na ta način smo preprečili napake zaradi ponovnega vnosa podatkov in omogočili njihovo hitrejšo obdelavo. Poleg omenjenih virov so nam službe za varnost pri delu posredovale tudi podatke o številu zaposlenih v neposredni gozdarski proizvodnji in o količinah lesa, ki so ga ti delavci pridobili. *asist. A. P., univ.dipl.inž.gozd .. BE Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83. 1000 Ljubljana GozdV 61 (2003) 9 Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 --- .._ Iz zbranih podatkov smo izračunali osnovne kazalnike stanja varstva pri delu, kot so število, resnost in pogostnost nezgod po različnih dejav­ nikih in jih primerjali s povprečnimi vrednostmi preteklih treh let ter preteklega desetletja. V analizo smo vključili samo tiste nezgode, ki so se zgodile v letu 2002. Vsi podatki so bili obdelani s programskim paketom MS Office- Excel. 3 REZULTATI ANALIZE 3 RESULTS OF ANALYSIS 3.1 Splošno 3.1 General 3.1.1 Lastništvo gozdov in nezgode 3.1.1 Ownership of forests and accidents Pri posploševanju rezultatov na državne gozdove Slovenije je potrebno upoštevati to, da se je glede na pridobljene podatke, 8 oz. 4,6% nezgod zgodilo pri delu v privatnih gozdovih, 147 oz. 85,5% v državnih gozdovih, ostalo pa na skladiščih, mehaničnih delavnicah, žagah ali pa ta podatek ni znan. Če prime1jamo podatke o posekanih količinah lesa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in podjetij, ugotovimo, da 8% gozdne proizvodnje iz državnih gozdov opravijo podjetja s pomočjo podizvajalcev, 92% pa z lastnimi delavci. 3.1.2 Število\ pogostnost in resnost nezgod 3.1.2 Number, frequency and severity of accidents V letu 2002 so se v primerjavi z ·le:torn 2001 poslabšali vsi kazalniki varnosti pri delu (pre­ glednica 1, preglednica 2, grafikon 1 ). Tako se je skupno število nezgod po veJikem zmanjšanju v letu 2001 zopet nekoliko povečalo in sicer na 172 nezgod. Razlike v številu nezgod med podjetji so razumljive zaradi različnega števila zaposlenih in obsega dela. Število nezgod se je povečalo predvsem v večjih podjetjih. Posledično z naraščanjem števila nezgod je narasla tudi pogostnost nezgod, kar ni vedno samoumevno. Število vseh zaposlenih, ki vpliva na izračun pogostnosti nezgod, je bilo namreč v letu 2002 enako kot v letu 2001. Skupna pogostnost nezgod je tako dosegla raven iz leta 1999 (grafikon l) in je bila 12,2% nezgod na število vseh zaposlenih. Razlike med podjetji so dokaj visoke, od 3,8% pa do 20,0%. Na pogostnost vpliva število zaposlenih v neposredni proizvodnji, saj predvidevamo, da PreglcJnka 1: Število, pogostnost in resnost nezgod v letih 1999 do 2002 Table 1: Numhe1; Jrequency and severity of accidellts from 1999 to 2002 ŠTEVILO NEZGOD POGOSTNOST NEZGOD RESNOST NEZGOD GG območje/koncesionar (Number) (Re/at ive frequency) (Severity) (Forestry regionlconsession holder) št. v % vseh zaposlenih dni/nezgodo (n) (in %of all employees) ( days!accident) Leto (Yeor) 1999 2000 2001 2002 1999 2000 ·2001 2002 1999 2000 2001 2002 SLOVENIJA 213 225 154 172 ]2,3 13,6 10,9 12,2 27,8 21,8 26.0 26,4 TOLMIN/Soško gozdno gospodarstvo Tolmin d.d. 13 15 7 7 11,0 18,9 9,5 9,3 23,9 26,1 17.6 31.9 BLED/GG Bled d.d. 17 18 18 18 10,6 11,0 11,4 12,2 22,2 28,0 19,8 15,8 KRANJ/Ego1es d.d. 2 4 5 2 2,7 8,5 15,2 5,9 27,0 28,0 17,2 19,0 LJUBLJANA/Gozd Ljubljana d.d . 5 3 8 3 7,2 4,4 12,3 4,6 76.2 12,3 46,0 13.3 POSTOJNA/ GG Postojna d.d. 25 23 15 22 13,2 9,3 12,4 16,8 23,0 14,4 14,8 19.5 KOČEVJE/Gozdarstvo Grča d.d. 29 38 16 20 16,4 23 ,0 10.1 13,2 31,9 18.4 44,5 38 ,5 NOVO MESTO/GG Novo Mesto d.d. 33 34 23 30 14,0 )4,5 10,0 12,7 21,0 23,2 23,7 22,2 BREŽICE/GG Brežice d.o.o. 14 6 10 5 20.3 9.0 15.6 8,5 44,1 32,0 16,4 25.0 CELJFJGozdno gospodarstvo Celje d.d. 4 7 5 3 5,2 9J 6,6 3,8 65,5 20.6 19,6 56,3 NAZARJE/GG Nazarje d.d. 9 7 8 9 11,4 9.2 10,5 13.0 42 ,9 19.4 27.6 26,7 SL. GRADEC/GG Slovenj Gradec d.d. 33 25 20 22 13,6 12,4 10,9 16,8 22,3 18,4 17,4 32.4 MARIBOR/GG Maribor d.d. 22 29 15 19 16,7 23,5 12,1 15.2 18.8 27.7 39,1 31,4 SNEŽNIK/Snežnik d.d. 5 11 4 9 12,2 23.0 8,7 20,0 18.0 8,8 24,6 MURSKA SOBOTA/Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota d.d. 2 5 3 3,1 8,3 5,0 10,5 21,8 6.3 GozdV 61 (2003) 9 361 Poje, A. : Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetj;h Slovenije v letu 2002 -------------------- Pregledn ica 2; Nezgode in proizvodnja v slovenskih državnih gozdovih Ta/Jic 2: Accidents and wood production in Slovenia 's srate-o\l'necl forests LETO /Year ŠTEVILO NEZGOD 1 Number of accident s SEČNJA V 1000 m 1 1 Cutting in 1000 m 3 ŠT. VSEH ZAPOSLENIH 1 Number of all employees RESNOST NEZGOD ( dn ilnezgodo) Severity of acddents 1 (day/accident) POGOSTNOST NEZGOD (v % vseh zaposlenih) Frequency of accidents 1 (in % of all employees) ŠT. NEZGOD NA LO.OOO m 3 PROIZVODNJE Number of accidents per 10.000 m 3 of production ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PROIZVODNJI Number of \·vorkers in production PROIZVODNOST V m 1 /DELAVCA V PROIZVODNJl Productivity in m 3 per worker in production ŠT NEZGOD NA 100 DELAVCEV V PROIZVODNJI Number of accidems per 100 workers in production imajo ti največ nezgod. Če upoštevamo v izračunu pogostnosti nezgod samo zaposlene v neposredni proizvodnji, je ta pogostnost 17,7% (preglednica 2). Kazalnik, ki je v preteklih letih kazal zelo ugoden trend zmanjševanja, ro je število nezgod na obseg proizvodnje, je v letu 2002 v prime1javi z letom 2001 narasel za 10% na 2,2 nezgodi/10.000 m' (preglednica 2). Kljub temu pa ni presegel vrednosti iz leta 2000, ko je bilo število nezgod izjemno visoko. Število nezgod na obseg proizvodnje je med posameznimi podjetji nihalo od O, 74 do 4,23 nezgode/] 0.000 m '. 1990 1999 2000 2001 2002 477 213 225 154 172 1089 738 809 763 778 5529 1731 1658 1409 1409 25 ,2 27,8 21,8 26,0 26,4 8,6 12,3 13,6 l0,9 12,2 4.4 2,9 2,8 2,0 2,2 2087 1258 1146 978 971 522 586 706 780 801 22.8 16,9 19,6 15,7 17,7 Že rako visoka resnost nezgod se je v letu 2002 še nekoliko povečala, čeprav nima neposredne povezave s številom nezgod, in je bila enaka 26,4 dneva na nezgodo (preglednica 1 ). V izgubljenih dneh so upoštevani koledarski dnevi od začetka do zaključka bolniškega staža ali pa do konca leta 2002. Nezaključenih primerov je bilo 8 oz. 4,6% vseh nezgod. Dejanska resnost nezgod za leto 2002 bo po zaključku bolniškega staleža teh nezgod še nekoliko višja. Porazdelitev resnosti nezgod je desno asimetrična, kar pomeni, da je bilo največ nezgod v razredih s krajšimi izostanki (grafikon 2). Tako je v leru 2002 največ nezgod zahtevalo od 6- Grn fi kon 1: Nihanje pogostnosti nezgod v državnih gozdovih Slovenije Grc 1 ph 1: Accidentfi·equency oscillatinn in Slovenian stme-oll'ned fores/s ~ >- (.) c. ll> ::J O" QJ U: :;:, lil .8 lil o Ol o o.. 36.2 12.0 10.0 ~~~~ ~~~~ ~~N WWWWIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDWIDIDWIDIDWOOO ~~~~~OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIDIDIDIDIDIDWWIDIDOOO ~m~oowo~Nw~rnm~oowo Nw~~m~oowo~N Leto!Year 1--Skupaj/Total 1 GozdV 61 (2003) 9 Poje , A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Grafikon 2: Porazdelitev izgubljenih dni Graph 2: Distriburion of days /ost ~ 50.0-:- .. . >- g ~ 40.0 rr ~ 30.0 al a::: ro 2o.o - g (j) ~ 10.0 ~ J! 0.0 . - ------ i 1 y ':> ,~ ,'=> <').,~ "~ ~~ G:J'V '<;,\:) (()~ ,o ,o ,o ,o ,o ,o e-' ,o ,o ,, \ '<;, "" ..,_'<:J i' "'>" ~><" '=>" o~ " ..,_<;:) ~' <').,~ \ ~' ~' ';:)\ ';:)\ ';:) \ oo oo " ~ t> <.) ~ o~ " oo t,O t,O oo oo oo ~'lj (() "" ..,_'<:> '1-" "'>" t." G:J" Izgubljeni dne-..1/Days lost [~-~~~ n~~g~·di·R~-_-freq~~Y-= -~--- -~?el~-':~-~2~~~1i_~nih d~ii~u~~~~i~g~-;Tciays los_t 1 10 dni odsotnosti z dela, kar skupno pomeni 25% vseh izostankov zaradi nezgod. Kljub naj večjemu številu nezgod v tem razredu, pa je bil tu delež vsote izgubljenih dni le 7,4%. Največji delež vsote izgubljenih dni ( 42%) je v razredu z nad 60 izgubljenimi dnevi. To pomeni, da !Oo/o nezgod (najhujših) povzroči največ izgub. Grafikon 3: Starost poškodovanih Graph 3: Age of injllred v.- wkers ~ 30.0 >-. u 25.0 c Q) :l O' 20.0 ~ ~ 15.0 c:r. u o 10.0 Q) N Q) c 5.0 > N Q) Q) 0.0 o do 25 up lo 25 26-30 31-35 4 ŽARIŠČA NEZGOD 4 FOCAL POINTS 4.1 Lastnosti poškodovanih 4.1 Characteristics of the injured Vsi poškodovani so bili moškega spola. Več kot polovica poškodovanih je bilo v času nezgode starih med 41 in 50 let, kar je nekoliko več kot je povprečje med obdobjem od leta t997 do 2001. V prime1javi s tem povprečjem je bilo manj poškodovanih v 36-40 41-45 46-50 nad SO over 50 SlarosVAge (lel/years) GozdV 61 (2003) 9 363 Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjill Slovenije v letu 2002 Grafikon 4: J7..obrazba poškodovanih Graph 4: Education of injured workers Pomožni delao,ec 1 Auxiliary worker '-, 1% -""" Ne~olani dela..ec 1 Non-educated ,/ work er 60% Šolani delao.ec 1 Educated work er 32% Invalid 1 Invalid / ' 3% - //Gozdarski tehnik 1 Foreslry technic1an 2% Deloi.Od}a. loo.ec 1 Foreman. hunter 2% star os ti od 22 do 3 5 1 et (grafikon 3). Od vseh poškodovanih jih je bilo 17% samskega stanu, 3% jih je živelo skupaj s starši, 79% pa jih je imelo svojo lastno družino. Izobrazba poškodovanih je bila nizka, saj so s 60 % prevladovali nešolani delavci (grafikon 4). Največ poškodovanih delavcev (56,4%) je imela od 16 do 30 let delovnih izkušenj, kar se približno ujema s povprečjem iz obdobja od leta 1999 do 2001. Izraziti konici, ki presegata obe povprečji , povprečje obdobja 1991-2000 in povprečje 1999-2001, sta v razredu od 2-5 Jet ter 16-20 let delovnega staža (grafikon 5). Nezgode starejših delavcev so posledica zmanjšane zmogljivosti ob enakih zahtevah po učinkovitosti pii delu, pri nekate1ih pa posledica neizkušenosti zaradi menjave delovnega mesta. Pti mladih je poglavit11i vzrok v neizkušenosti. Ukrep za zmanjšanje števila nezgod je torej izobraževanje delavcev ter premestitev starejših delavcev na manj naporna deJavna 111esta ali ptilagoditev zahtev njihovim zmogljivostim. Grafikon 5: Staž poškodovanih Gmph 5: Work experience of injured workers ~ 30.0 >- o 25.0 c ~.,-::=:~ MEŠ. DR EV. VRST· PRETE!NO IGL. (Shares of tree spec1es- Mainlyconifers) -~= ':" = TLA -SEČNI OSTANKI (Ground co'-'" ring- Cutting cddmenls) JE~-~-- '-~ """' --~--~ '3:: ~--~~--r:::=~ -= :J~-------------_j ~--.99:61"-• 02002 0% 10% 20% 30% ~0% 50% ------- Preglednica 3: Nekateri kazalniki varstva pri delu glede na dejavnost in kraj nezgode v letu 2002 Table 3: Some indicators of safety at work in re!atio1r to work activities and place of accident in 2002 60% Število nezgod Delež nezgod Resnost nezgod Število nezgod na Number of Pt:.rC{!ntttge (Severity) Izgubljenih 10.000 rn-' 70% acciJems accidents dnUnezgodo Number uj' accident s št. % Days losi/accident 10.000 nr' (!1) Aritmetična Modus* sredina šl.xlO.OOO m'l 777.529 m 1 Arilhmerical Modus''- nxlO.OOO m 3 / 777.529 nl'' me an Dejavnost (Working activity) Gojitvena dela 1 Silviculture 12 7 15.9 l-5 (33%) 0.15 Sečnja 1 Cutting 92 56 25.6 6-10 (26%) l.\8 Spravilo 1 Skidding 29 18 23.1 6-10 (38%) 0.37 Prevoz lesa 1 Transport 4 2 21.8 16-20 (75%) 0.05 Osebni prevoz Personal transport 3 2 9.7 11-15 (67%) 0.04 Popravila 1 Repairs lO 6 26.1 16-20 (40%) 0.13 Drugo 1 Other 14 9 47.5 16-20 (21%) 0.18 Skupaj 1 Total 164 100 2.11 Brez podatka 1 Missing values 8 0.10 SLOVENIJA 172 26,4 6-10 (25%) 2.21 Kraj nezgode (Place of accident) V gozdu 1 In forest 144 84 26.2 6-10 (27%) 1.85 Izven gozda 1 Out of forest 28 16 29.0 16-20 (33%) 0.36 *-Modus 1-5 (33%): -od 1 do 5 izgubljenih dni na nezgodo (33% vseh nezgod je bilo v tem razredu); -from 1 to 5 days last per accident (33% of al 1 the accident s we re in this class) GozdV 61 (2003) 9 365 l Poje , A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Grafikon 7: Porazdelitev nezgod po urah dneva Graph 7: Distriburion of accidents per how· s of the day G 20.o c 4l ::J o- ~ 15.0 (jj 0:: :0 10.0 o Ol N (]) c •N 5.0 (]) lii Cl 0.0 3-5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16-22 Ura/Hour (h) r -~2002 --99-01 --=--91-0~ 1 Med dejavnostmi, kjer se je zgodilo največ nezgod, sta močno prevladovala sečnja (56%) in spravilo (18%). Delež sečnje se je tako v primerjavi s preteklimi obdobji povečal, medtem ko se je delež nezgod med Jočnim spravilom in osebnim pre­ vozom nekoliko zmanjšal. Pod drugo (9%) so Llvrščene nezgode, ki so se zgodile npr. na žagarskih obratih, CMS in med negozdarsk.imi dejavnostmi (preglednica 3). Pri dejavnostih, ki smo jih uvrstili pod drugo, je bila resnost nezgod največja. Tako je bilo na nezgodo povprečno izgubljenih 47,5 dni (aritm.sredina), 21% nezgod pa je imelo za posledico od 16 do 20 bolniških dni (modus). Sečnja in spravilo sta imela modus med 6 in 10 Grafikon 8: Porazdelitev nezgod po dnevih v tednu Graph 8: Distribution of accidents per week days -;i ;: 25.0 () c:; (l.) ~ 20.0 ~ & 15.0 :0 o 2> 10.0 ~ >N (]) 5.0 a> o izgubljenih dni na nezgodo. Najmanjša resnost nezgod je med gojitvenimi deli. Pri primerjavi števila nezgod na 10.000 mJ proizvodnje je smiselno, s podmeno, da podjetja za vso posekana količino lesa sama opravijo tudi spravilo lesa, med seboj primerjati le ti dve proizvodnji fazi. Pri ostalih namreč ne vemo, kakšna je bila proizvodnost po posamezni fazi ali dejavnosti. Tako se je na vsakih lO.OOO m- 1 lesa zgodilo 1,18 nezgode pri sečnji in 0,37 nezgode pri spravilu lesa oz. prikazano nekoliko nazorneje, pii sečnji se je zgodila ena nezgoda na 8.475 m\ pri spravilu pa na 27.027 m 3 posekanega lesa. Za zmanjševanje števila nezgod je potrebno ukrepati tako v gozdu kakor tudi pri dejavnostih Pon/Mon Tor/Tues SreJWed Čet/Thurs PetJFri Sob/Sat Ned/Sun Dan v tednu/Day §_2oo2-~o _ .. _ __:_~ 366 GozdV 61 (2003) 9 ___________ Poje, A. : Nezgode pri _ delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Grafik on 9: Porazdelitev nezgod po mesecih Graph 'lJ~ {!.qp !-.~'lJ~ ,, '?'Q.~ ~'lJ"\ ~ ':,.;:,~ ~':,.s- )::,'?'-.;:,6.> 0''lJ' '-<~ ~'li '?'«' ~'b~ ':>.;:,~ 'S .f''"J t::>e,~ o~ ~o~ <::/f5 Mesec/Month zunaj gozda. Pri dejavnostih v gozdu, predvsem pri sečnji in spravilu, bi tako zmanjšali število nezgod, ki imajo relativno krajše bolniške staže, medtem ko bi z zmanjševanjem števila nezgod izven gozda zmanjševali število nezgod z daljšim bolniškim stažem. Resnost nezgod lahko zmanjšujemo tudi z uporabo zaščitnih sredstev. 4.3 Čas nezgod 4.3 Time of accidents V letu 2002 se je naj več nezgod zgodilo ob 9. ter 11. in 12. uri. V primetjavi s povprečji preteklih obdobij najbolj povečal delež nezgod ob 8. in 9. uri, torej v času največje delovne aktivnosti. Zmanjšal pa se je delež nezgod ob 10. uri, kar lahko razložimo s časom maJice (grafikon 7). Tedenska razporeditev nezgod se na splošno ne razlikuje veliko od povprečij preteklih obdobij. Ponedeljek je še vedno dan z največjim deležem nezgod. Ta delež je za )eto 2002 še nekoliko bolj poudarjen, saj se je ta dan zgodilo kar četttina vseh nezgod. V nasprotju s preteklimi obdobji, pa se je nekoliko več nezgod zgodilo tudi v sredo (22,7%) (grafikon 8). Ta nihanja lahko razloži mo z neogretostjo v ponedeljkih in največjo aktivnostjo v sredo. Pri pojavljanju nezgod med letom moramo omeniti vsaj nekaj posebnosti, ki se kažejo v letu 2002 kakor tudi v zadnjem ttiletnem obdobju (99- 01). Junij je postal mesec z največ nezgodami (11,6% ), oktobra se še vedno zgodi največ nezgod GozdV 61 (2003) 9 med jesenskimi meseci (8,7%), čeprav je to v letu 2002 veliko manj poudarjeno, spomladi pa je še vedno največ nezgod marca (9,9%). Mesec februar (7,0%) postaja skupaj z decembrom (5,8%) mesec z najmanj nezgodami v zimskem delu leta. Podpovprečno število nezgod se je leta 2002 zgodilo meseca julija, avgusta in septembra. Več nezgod (55,8%) se je zgodilo v prvi polovici leta (grafikon 9). Ukrepi za zmanjševa~e števila nezgod morajo biti usme1jeni predvsem na čas največje delovne aktivnosti, torej na čas okoli 9.ure, na sredino tedna in ter na posamezne najproduktivnejše mesece. saj med delom prihaja do utrujenosti. Najučinkovitejši so sistematični odmori, obiski služb, ki so zadolžene za varnost pri delu ter seznanjanje delavcev z negativnimi posledicami utnuenosti in posledično zmanjšane zbranosti. Zbranost pri delu je še toliko bolj pomembna ob ponedeljkih, ko delavci še »iščejo« normalni ritem dela. 4.4 Potek nezgod 4.4 Type and course of accidents Pri poteku nezgode, še vedno prevladujejo nezgode, ko se delavci poškodujejo pri padcu ali zdrsu (37,8) in nezgode, ko se delavci poškodujejo na delih drevesa (37,8%). Te so predstavljale v letu 2002 tri četrtine nezgod. V primerjavi s preteklimi obdobji, se je povečal predvsem delež poškodb zaradi padca ali zdrsa (grafikon 10). 367 Poje , A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Grafikon 10: Porazdelitev nezgod glede na njihov potek Grnph 10: Distribution of accidents by type and course ~ 45 .0~----~-------.------,-------,-----~-------r----~ iJ 40.0 ~ 35.0 :;, ar 3o_o ~ 25 o w . ~ 20.0 -o & 15.0 N ~ 10.0 )~ 5.0 ~ o.o+-~~~~~~-+~~~4-_L~L_~-~~~~~~-r~~~ Padec/ Fali Del drevesa/ Motorna Rotno ~lovni stroj/ Žična vrv/ Drugo/ Other Part of tree žaga/ Chain orodje/ Hand Working Wire rope saw tools machinery Potek nezgode/Type and course of accident Potek nezgode nam nakazuje neposreden vzrok za nezgodo. Majhen delež nezgod z delovnimi sredstvi in orodjem kaže na uporabo zaščitnih sredstev, obvladanje dela z delovnimi sredstvi in nato, da so delovna sredstva relativno varna. Velik delež nezgod ob predmetih dela pa kaže na pomanjkanje pravega varnega načina dela oz. slabo tehniko dela in podcenjevanje nevarnosti. Zdrse in padce lahko povzroči neustrezna obutev pa tudi nepazljivost pri premikanju po terenu ali delih drevesa. 4.5 Vzroki nezgode 4.5 Causes of accidents Vzroke nezgod, ki so jih ob raziskavi nezgod ugotovili ali ocenili poročevalci, smo razdelili na subjektivne in objektivne. Tako se je v letu 2002 81 o/o nezgod zgodilo zaradi subjektivnega vzroka, od katerih je bila nepazljivost in nerodnost povod za 73%, nepravilni postopek za 17%, neupoštevanje varstvenih navodil za 5% in drugo za 4% nezgod. Od nezgod zaradi objektivnih vzrokov (19%) pa se jih je 88% zgodilo zaradi nenadnega, nepred­ vidljivega dogodka. Učinkovit ukrep za pre­ prečevanje nezgod kot posledic subjektivnih vzrokov je zmanjšanje tempa dela in s tem povečanje zbranosti med delom. 368 4.6 Posledice nezgode 4.6 Consequences of accidents V letu 2002 so tako kot v predhodnih obdobjih med vrstami poškodb prevladovale zmečkanine, ki so navadno posledice udarcev. Njihov delež je 58% vseh nezgod in za slabih 10% presegajo deleže v preteklih obdobjih (1991-2000, 1999-2001). Visok delež zmečkanin med vsemi primetjanim leti je razumljiv, saj le malo zaščitnih sredstev lahko prepreči te vrste nezgod (npr. kovinske kapice na čevljih). Od poškodovanih telesnih delov je bilo največ poškodb nog ( 40%) in rok (27% ), manj pa glave in vratu (18%) ter trupa (15%), kar se z manjšimi odstopanji ujema s povprečji preteklih obdobji. Podrobnejša analiza telesnih delov pa je pokazala, da dobro tretjino vseh poškodb predstav lj aj o poškodbe glave, prsi, gležnja in stopala. Od povprečij preteklih obdobij je občutno višji delež poškodb podlakti, prsi, gležnja in stopala, občutno nižji pa je delež poškodb oči, prstov rok in prstov nog (grafikon 11). Zaščitna sredstva niso preprečila nezgod, čeprav so bila v večini primerov uporabljena. Vzrok je v tem, da zaščitna sredstva ne morejo kljubovati vsem virom nezgod. Tako npr. čelada ne more preprečiti poškodbe glave, če delavca zadane padajoče drevo, zaščitni čevlji ne morejo preprečiti poškodbe GozdV 61 (2003) 9 Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 Grafiko n li : Poškodovani telesni deli Gra ph 11: !nju red body par fs 16.0.-~~----~-,--,-,-~--.-.-~-,,-,-~_,~,_~-,--~~ 14.0 12 .0 10 o 8.0 6.0 4.0 2.0 0 .0~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ gležnja ali stopala, če je vir nezgode deblo in zaščitna mrežica ne more preprečiti poškodbe obraza pred napeto vejo. Tako osebna varovalna sredstva ne zmanjšujejo nevarnosti, njihova dosledna uporaba pa le delno zmanjšuje posledice nezgode. Za zmanjšanje tveganja med delom je nujno upoštevanje vseh navodil za varno delo, znanje o varni tehniki dela in stalna pazljivost. 5 POVZETEK V sodelovanju s 14 gozdarskimi izvajalskimi podjetij, ki imajo koncesijo v državnih gozdovih SlovenUe, smo za leto 2002 analizirali pojavljanje nezgod v teh podjetjih. Podatke so nam posredovale službe za varstvo pri delu sodelujočih podjetij na elektronskih šifrantih, ki so bili narejeni po v preteklih letih uporabljenih mednarodnih šifrantih. Rezultatj za leto 2002 kažejo, da so se vsi poglavitni kazalniki varstva pri delu poslabšali v primetjavi z letom 2001. V letu 2002 se je tako zgodilo 172 nezgod, pogostnost je bila 12,2% nezgode na vse zaposlene, resnost 26,6 izgubljenih dni na nezgodo in število nezgod na proizvodnjo lesa 2,2 nezgode na 10.000 mJ. Največ nezgod se je zgodilo nešolanim delavcem (60%), delavcem starim od 41 do 50 let (51,2%) in GozdV 61 (2003) 9 delavcem z 16 do 30 let delovnega staža (56,4%). Največji delež nezgod na leto delovnega staža je med 0,6 in 1 letom (25%). V gozdu se je zgodilo 84% vseh nezgod, ostalo pa med prevozom lesa in oseb, v mehanični delavnici, na žagarskem obratu in drugje. Med dejavnostmi z največ nezgodami prevladujeta sečnja (56% vseh nezgod) in spravilo lesa (1.8% ). Med sečnjo in spravilom lesa je bilo največ nezgod z resnostjo med 6 in lO izgubljenimi dnevi na nezgodo. Resnost nezgod med opravili zunaj gozda (29,0 dni) je večja kot pri opravilih v gozdu (26,2 dni). Pri sečnji se zgodi ena nezgoda na vsakih 8.475 m' , pri spravilu pa na 27.027 rn~ lesa. Glede na okoljske dejavnike se je več kot 60% nezgod zgodilo: v enoslojnih sestojih, pri sortirnentnem načinu pridobivanja lesa, pri prostornini sortimenta do 0,5 m 1 in v času , ko drevje ni v soku. Kot že v preteklih letih, se je tudi v letu 2002 največ nezgod zgodilo ob 9. uri (23,3%), na začetku delovnega tedna (ponedeljek, 25,0% ). Nekoliko več od triletnega in desetletnega povprečja je bilo nezgod tudi ob sredah (22,7% ). Nadpovprečen delež nezgod v p1irne1javi s preteklimi obdobji je bil meseca junija ( 11,6% ), podpovprečen pa v avgustu (7%) in septembru (7%). Najpogostejša neposredna vzroka za nezgode 369 Poje, A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 _____ _ (75 ,6%) sta bila padec in stik z deli drevesa, The majority of accidents happened to unski il ed posredni vzroki pa so subjektivne narave, kjer je workers (60% ), to workers between 41 and 50 years nepazljivost in nerodnost povod za 73% nezgod. of age (51.2 %) and to workers with 16 to 30 years Od poškodovanih telesnih delov je bjlo največ of work experience (56.4 %). nezgod glave, prsi, gležnja in stopala. Med vrstami Forest work accounts for 84 % of all the nezgod pa še vedno prevladujejo zmečkanine, ki accidents, while the rest ocem-red during the so posledica udarca. transport of wood and persons, in the workshop, Glede na analizo lahko zaključimo, da se je in the sawmill and in other locations. The activities varnost pri delu v letu 2002 v primerjavi z letom with the greatest number of accident events were 200l nekoliko zmanjšala, na kar kažejo kazalniki cutting (56 % of all the accidents) and skidding varnosti pri delu. Ukrepi za zmanjšanje števila (18 %). During cutting and skidding the lm·gest nezgod bi morali biti usmerjeni v izobraževanje number of accidents were of such severity which delavcev, tako mladih kakor tudi starejših, ki se resulted in 6 to 10 days ]ost per accident. The teže prilagodijo zahtevam novega delovnega severity of accidents happening outside the forest mesta. Posebno pozornost je treba nameniti tudi (29.0 days) was greater than that of accidents negozdarskim dejavnostim, saj se je izkazalo, da occurring during forest work (26.2 days). There je resnost nezgod v teh dejavnostih večja. Med was one accident per each 8,475 m3 during cutting gozdarskimi dejavnostmi paje še vedno v ospredju and one per 27,027 m-' during skidding. With sečnja, ki močno prevladuje po številu nezgod. regard to environmental factors, more than 60 % Število nezgod v času največje proizvodnosti bi of the accidents occurred in even-aged stands, morda lahko zmanjšali z umi1janjem tempa dela, using the assortment method, with volume of s sistematičnimi odmori in s tem povečevanjem assortments up to 0.5 m~ and at a time when the zbranosti med delom. Še posebno bi bilo to trees were not in sap. potrebno v začetku delovnega tedna. Majhno As in previous years, in 2002 the largest število nezgod, povzročenih z delovnim sredstvom number of accidents occurred at 9 o, clock (23.3 ali orodjem, kaže na dobro obvladanje dela z relativno varnimi delovnimi sredstvi in uporabo osebnih varovalna sredstev. Večje število padcev in nezgod ob predmetih pa dela kaže na slabo tehniko dela. 6 SUMMARY In collaboration with 14 forestry companies who are concession holders in Slovenian national forests, we have analysed the accidents which occurred in these companies in the year 2002. The relevant data was pravi ded by the departments and services for occupational safety in those com­ panies and it was supplied in electronic forms, modelled on internationally used forms from previous years. The results for 2002 show that all the major work safety indexes have dete1iorated in comparison to 2001. In the year 2002, 172 accidents occurred, the frequency was 12.2 accidents per all employees, the severity was 16.6 days last per accident and the number of events per volume of production was 2.2 accidents per 10,000 rn~. 370 %), at the beginning of the working week (Monday, 25,0% ). The nurnber of accident event s on Wednesdays (22.7 %) was somewhat higher than the 3-year average and 10-year average. An above average share of accidents in comparison to the previous years was al so noted in the month on June ( 11.6 o/o), whiJe the number of accidents in August (7%) and September (7%) was below average. The most frequent direct cause of accidents (75 .6 %) were fali and contact with tree parts, while the indirect causes were of a subjective nature, i.e. ca.relessness and clumsiness which brought about 73 % of the accidents. The most frequently injured body parts wcre the head, chest, ankles and feet. With regard to type of injury the most common were contusions produced by hitting against an object or tree. On the basis of the analysis it is possible to conclude that work safety in the year 2002 has deteriorated slightly in comparison to 2001. This is demonstrated by the work safety indexes. Measures aimed at reducing the number of GozdV 61 (2003) 9 1- 1 Poje. A.: Nezgode pri delu v gozdarskih izvajalskih podjetjih Slovenije v letu 2002 - ---- - accidents should focus on educating the workers, both younger and older ones, who find it difficult to adapt to the requirements of a new workplace. Special attention needs to be paid to non-forestry activities, as it has become obvious that the severity of accidents during such activities is greater than in others. Among forestry activities the most dangerous remains cutting, where the number of accidents highly exceeds other activities. The number of accidents in the time of the highest productivity could probably be reduced by slowing down the work tempo, systematically introducing breaks and thus improving concentra­ tion and alertness at work. This would be most advantageous at the beginning of the work week. The small number of accidents caused by or in vol ving work tools and means of work points at GozdV 61 {2003) 9 a good mastering of work with rela ti vel y safe work means and at the use of personal pro tee ti ve equipment. The larger number of falls and accidents involving objects indicates poor work techniques. 7 VIRI 7 REFERENCES LIPOGLAVŠEK, M., 2000. Nezgode pri delu večjih gozdarskih družb v Sloveniji leta 1999 - prime1java z obdobjem 1991-1999, - Gozd . V. 58, 10, s. 432- 438 LIPOGLAVŠEK, M., 2001. Nezgode v državnih gozdovih Slovenije leta 2000, - Gozd. V. 59. 10, s. 429- 436 LIPOGLAVŠEK, M., POJE, A., 2003. Varnost pri delu v državnih gozdovih Slovenije leta 2001, - Zbornik gozdarstva in lesarstva, 70, s. 119- 148 371