Znanstvena razprava GDK 305 : 375.1 (497.12) Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem Calendar time of syncrofalke cable cranes in tolminsko reg ion Mirko MEDVED~ , Rafael VONČINA~·· Izvleček: Medved M., Vončina R. : Koledarski čas dela z žič nima napravama Syncrofalke na Tolminskem. Gozdarski vestnik, 63/2005, št. 1. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini. Citlit. 7. Prevod v angleščino: Henrik Ceglič. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prispevek predstavlja analizo koledarskega časa dveh žičnic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski čas je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski čas delovnega mesta, to je 261 dni, in na koledarski čas zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsak dan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski časi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski čas je bil spremljan od začetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za obe žičnici 1.270 koledarskih dni. V tem času sta žičnici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povprečno 204 dni na leto na žičnico. Produktivni delovni čas, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povprečju 132 dni. Spremljanje koledarskega časa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoček za dolgoročno spremljanje in analiziranje niza parametrov učinkovitosti pri delu. Ključne besede: koledarski čas stroja, žična naprava, Syncrofalke, Tolminsko, Slovenija Abstract: Medved M., Vončina R.: Calendar time of syncrofalke ca ble cranes in the Tolminsko region. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. l . ln Slovene, with abstract in English, lit. quot. 7. Translated into English by Henrik Ceglič. English language editing by Jana Oštir. The paper presents an analysis of the cal endar times and work performance of two Syncrofalke cable cran es in Slovenia- in the Tolminsko region. Calendar time is dealt with in accordance with international IUFRO metbodology. It is divided into workplace time, amounting to 261 days, and non-workplace time, which is 104 days. For each day, 8 hours are taken into account, which is also stipulated by the national work legislation, and thus the workplace time amounts to 2,088 hours per year. Calendar time for cable cranes was monitored from the beginning of July 2002 until the end ofMarch 2004, a total of 1,270 calendar days for both cable cranes. During this time, the cable cranes operated 709 days on 79 lines, or 204 days per cable crane annually and of that 132 days for sk.idding. Calendar time monitoring, which was carried out by the cable crane crew, is useful for long-term monitoring and analyses of a series of parameters of work performance. Key words: machine calendar time, cable crane, Syncrofalke, Tolminsko region, Slovenia l. UVOD Splošni trendi v družbi in zahteve po vedno večji produktivnosti ob hkratnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda narekujejo nenehno spremljanje, analiziranje in izboljševanje poteka proizvodnih procesov. Temu je podvrženo tudi pridobivanje lesa. Ob tem, ko stroški dela neprestano naraščajo, cene gozdnih lesnih proizvodov pa stagnirajo, sta učinek in strošek dela po enoti proizvoda izredno pomembna. Proizvodni proces največkrat pre­ učujemo s podrobnimi študijami dela, vendar z njimi ne ugotovimo, kaj se dogaja z izkoriščenostjo koledarskega časa. Stroški dela in delovne opreme nas taj ajo tudi v času, ko se ne opravlja dela. To so za delavce neizkoriščeni delovni čas (dopusti, prazniki, bolniške in drugi plačani, a neizkoriščeni dnevi), za stroje pa čas, ko stroj stoji. Zato je potrebno s celovitimi ukrepi zagotavljati kar najvišjo stopnjo 8 izkoriščenosti razpoložljivega koledarskega časa na delovnem mestu. Koledarski čas pri študiju dela ima drugačno vsebino in pomen kot zgolj spremljanje časa po koledarju. Zaradi tega je treba poudariti razliko med uporabljanimi termini: koledarski čas , koledarski čas pri študiju dela in koledarski čas delovnega mesta. Koledarski čas v splošnem razumemo kot čas, ki teče kontinuirano, zato ima vsak trenutek natančno mesto na časovni prernici. Vendar pri študiju dela koledarski čas obravnavamo nekoliko drugače. *dr. M. M. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** R. V. univ. dipl. inž. gozd. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin d.d., Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO GozdV 63 (2005) 1 Medved, M., Vončina , R. : Koledarski čas dela z žičn ima napravama syncrofalke na Tolminskem ___ _ Koledarski čas pri študiju dela v naših raziskavah računamo kot delovni dan, ki traja 8 ur, in ne kot koledarski dan, ki traja 24 ur (KOŠIR 1996, SAMSET 1990). Spremljanje dela v koledarskem času je namenjeno zapisovanju dogodkov v koledarskem zaporedju. Koledarski čas običajno ni predmet podrobnejšega študija dela. Posebno pomemben pa je koledarski čas zaradi tega, ker analiza le-tega marsikdaj pove več kot povedo zelo detajlne analize posameznih postopkov, gibov ali celo mikrogibov pii študiju dela. Zanima nas, koliko č.asa , ki je na voljo za delo, smo dejansko izkoristili za opravljanje produktivnega dela. Zanima nas tudi zaradi sezonske dinamike dela, ki ima velik vpliv v gozdarstvu, saj proizvodnja poteka na prostem. Koledarski čas delovnega mesta po naši delovni zakonodaji predstavlja vse plačane dneve, to je 261 dni (2.088 ur) oz. 23,8 % vseh koledarskih ur v enem letu. Koledarski čas delimo na delovni čas in nedeJavni čas. Delovni čas sestavljata produktivni delovni čas in pomožni delovni čas. Nedelovni čas delimo na prekinitve zunaj dela (prazniki, dopusti, bolniške, neugodno vreme) in na zastoje pri delu (odmori, oddihi, organizacijski zastoji). Koledarski čas stroja je v naši raziskavi smiselno p1imerljiv s koledarskim časom delovnega mesta. Na izkoristek koledarskega časa v gozdarstvu vplivajo delovne razmere in vremenske razmere za delo, ki se spreminjajo glede na menjave letnih časov, kar velja tudi za koledarski čas pri spravilu z žičnicami. Spravilo lesa z žičnimi napravami ima med vsemi vrstami spravila še dodatno specifiko, saj je delo razdeljeno na čas za postavitev naprave (montaža), na čas poteka spravila lesa iz gozda do kamionske ceste in na čas razstavljanja (de­ montaža). Čas, ki je potreben za montaže in demontaže, je z vidika premikanja sortimentov do ceste neproduktiven, saj v tem času poteka priprava za opravljanje spravila. Poleg tega je potreben tudi čas za premike strojev med delovišči in čas za vzdrževanje. Žičnice imajo bolj ali manj stalne ekipe delavcev. Kljub temu pa se v času odsotnosti posameznikov dopolnjujejo z drugimi delavci, da se zagotovi obratovanje stroja. Zato imajo delavci drugačno strukturo izkoriščenosti koledarskega časa kot stroj . V tem prispevku se ukvarjamo le s strukturo in izrabo koledarskega časa »delovnega mesta« žičnih naprav. GozdV 63 (2005) 1 2. CILJ IN METODA DELA 2.1. Cilj Cilj raziskave je s kontinuiranim spremljanjem dela ugotoviti izrabo koledarskega časa strojev po delovnih dnevih, pridobiti podatke o struktmi porabe časa za glavne elemente dela po urah in jih primetjati z doseženimi učinki pri delu. Zbrani podatki v daljšem obdobju (najmanj eno leto) so osnova za primerjave med stroji ter primerjave z rezultati detajlnih snemanj časov in učinkov pri delu kot tudi podlaga za druge analize v okviru raziskav (analiza linij, delovnih okoliščin, okvar in zastojev .. . ). Glavni cilj je bil ugotoviti strukturo koledarskega časa za delovno napravo in ne za posamezne delavce, ki z napravo delajo. U gotov lj ena struktura porabe časa in primerjave med stroji je podlaga za analiziranje možnosti za izboljševanje produktivnosti dela in zniževanja stroškov. 2.2 Metoda dela Osnova za izdelavo metodologije je bilo mesečno strojno poročilo, ki se ga uporablja na Saškem gozdnem gospodarstvu Tolmin d.d. (SGG Tolmin). Metodologijo za celostno spremljanje koledarskega časa delovnega mesta in učinkov pri delu smo dodelali in dodali zbiranje podatkov o delovnih razmerah pri spravilu lesa z žičnico, skico linije, nekatere splošne podatke, podatke o vzdrževanju stroja in podatke iz odločb za posek. Snemalni list, ki smo ga uporabili v raziskavi, so izpolnjevali delavci in preverili ter dopolnili njihovi predpostavljeni za vsako linijo posebej. Snemalni list smo razdelili v šest poglavij: A: Splošni podatki o lokaciji in delavcih B: Dnevno spremljanje strukture dela in učinkov C: Vzdrževanje stroja, poraba goriva in maziva D: Podatki o delovišču E: Skica linije in profila terena F: Podatki iz odločbe za posek in vrsti sečnje Prva tri poglavja, A, Bin C,je izpolnjeval strojnik sproti, naslednja tri, D, E in F, pa odgovorna oseba v podjetju. Koledarsko spremljanje strojev pti s pravilu lesa z žičnicami smo pričeli julija 2002 in zaključili konec marca 2004. Za strukturo koledarskega časa stroja (delovnega mesta) smo uporabili metodologijo fUFRO (1995), po kateri koledarski čas delimo najprej na čas delovnega 9 Medved, M ., Vonč ina . R. : Koledarski čas dela z. Zičnima napravama syncrofalke na Tolminskem Slika 1: Struktura koledarskega u:o-o./o -.--.--,---,--.--·-r----,,...---y--~----, SO% aJ% ID% OO% DSobore, redelje, pl3Zniki časa pri žičnicah (v % od 365 j)% 4-- ....fo::o-::-:1,___ tiO% -f--IW~I--- 3:rh +--ftlt~l--- 2)+./o -f--iJIIJIDIIII--- 10% +--i."'A.I'I,___ 0% +- .............. '--r-- Synd mesta (plačani čas) in na čas zunaj delovnega mesta (neplačani čas). Čas, ki je vezan na delovno mesto, delimo na plačani nedelovni čas in na delovni čas. Plačani nedelovni čas se deli na čas, ki ga delavec prebije zunaj delovnega mesta (dopust, vreme, prazniki, bolniške), in na čas zastojev na delovnem Pregledn ica 1: Struktura evidentiranega koledarskega časa (1,1 'E' Stro ; j (dnevi 1 delež) Cl:! ~ 'G) ... "(? Q,j ~ >N Q" 'O' '"' = "'C ..:.: .c N rf.) rf.) > cu ~ ~ "C o Q" z Skupaj dni 1270 709 58 55 Delež v% 100,0 55,8 4,6 4,3 Syncrofalke 1 (6.7.02-31.3.02) 635 339 40 21 Delež v% IDO '53,4 6,3 3.3 Syncrofalke 2 (5 .7.02-30.3.02) 635 370 18 34 Delež v 100,0 58,3 2,8 5,4 DStroj ne dela •s pJ:aVilo, m:m~ d f!UI.Ott1a2ie, premiki dni) Slika 2: Izkoriščeni in neizko­ riščeni dnevi pri žičnicah v okviru 261 razpoložljivih dni· letno mestu (glavni odmor, oddihi, organizacijski zastoji). Delovni čas delimo na produktivni delovni čas (pri žičnem spravilu je to čas poteka spravila) in na pomožni delovni čas, kamor po nomenklaturi IUFRO štejemo selitve, pripravljalno zaključni čas, montaže in demontaže ter popravila in vzdrževanje. Stroj ne dela cu * .!1: - ~ i(· (1,1 Q,j )~ ~ ·s ~ =' E 'iS = N o (1,1 Q,j t:l. e ,.Q "'C > o o o Q,j = .Q Q.. rf.) z 53 o 24 43 ISO 178 4,2 0,0 l,9 3,4 11,8 14,0 26 o 18 22 80 89 4,1 0,0 2,8 3,5 12,6 14,0 27 o 6 21 70 89 4,3 0,0 0,9 3,3 11,0 14,0 * Praznikl, sobote in nedelje, ki niso bili vpisani v dnevnik dela, so bili dodani nak11.adno . V času spremljanja stroja je Syncrofalke 1 delal 9 sobot, Syncrofalke 2 pa 19 sobot. 10 GozdV 63 (2005) 1 Medved, M., Vončina , R. : Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem V naši raziskavi opisujemo izrabo kole­ darskega časa pri dveh žičnih napravah Syncro­ falke, ki smo jih spremljali v daljšem časovnem obdobju. Pri tem smo uporabili dva pristopa. Pri prvem smo upoštevali izkoristek koledarskih dni glede na prevladujoča aktivnost v delovnem dnevu. Pri drugem načinu vrednotenja podatkov smo upoštevali vse zabeležene ure po elementih dela za posamezno linijo spravila z žično napravo. Pri obeh pristopih pa smo uporabili omenjeno nomenklaturo IUFRO delitve koledarskega časa, ki je predstavljena v sliki 4. Razdelitev koledarskega časa je prilagojena za spravilo lesa z žičnicami in temu primerno so pojmenovani posamezni elementi dela na desni strani sl ike pod delovnim časom. Elementi dela pod nedelovnim časom so univerzalni in neodvisni od vrste dela oz. proučevane naprave. Časa , ki ga porabimo za prevoze na delo in z dela, ne upoštevamo in tudi ni predmet kolektivne pogodbe. Pri rezultatih v preglednicah in slikah smo poimenovali stroje tudi s šiframi: Syncrofalke 1 - je Sync 1 in Syncrofalke 2 je Sync 2. Zajemanje podatkov je bilo opravljeno za Syncrofalke 1 od 6. 7. 2002 do 31. 3. 2004 in za Syncrofalke 2 od S. 7. 2002 do 30. 3. 2004 (obakrat 635 koledarskih dni). r- 1 ICO . ---- - --------- --··1 .--.---,-----.---,------.---.-----.---.--·•o~~v~~_n Sl ika 4: Struktura iz­ kori .'ičenosti koledar­ skega časa delovnega mesta pti žičnicah Syn­ crofalke v primerjavi s potencialno strukturo časa za leto 2003 v pre­ glednici 1 d& 1 so 8) JU 1 ~ro ~:il ~ d40 1 3) 2) 10 i o ' - ---- - - ----------------------- ~------------~1 - - --- - ------------- ------ -- 1 Slika 5: Struktura koledarskega časa po dnevih- povprečje za oba stroja Syncrofalke GozdV 63 (2005) 1 11 Medved, M ., Vončina , R.: Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem Preglednica 2: Letna struktura koledarskega časa pri žičnicah Syncrofalke in Urus Spravilo, selitve, Vzdrževanje, Bolniška, Sobote, nedelje, Žičnice Skupaj Dnontaže,deDnontaže ni podatka dopusti, vreme prazniki Dnevi Urus MID* 365 148 35 82 100 Sync povprečno 365 204 32,5 22 106,5 Sync 1 365 195 35 25 110 Sync 2 365 213 30 19 103 Delež v% Urus MIII* 100,0 40,5 Sync povprečno 100,0 55,9 Sync 1 100,0 53,4 Sync 2 100,0 58,4 *Vir: Košir 1987 3. REZULTATI 3.1 Primerjava izrabe koledarskega časa - analiza po dnevih Strojniki so pri spremljanju dnevnih aktivnosti stroja vpisovali podatke o porabi časa, učinkih in povprečnih delovnih razmerah. V času daljših prekinitev iz poročil niso razvidni podatki o vzrokih za prekinitve dela, kar so lahko dopusti, bolniške ali drugi razlogi zaradi odsotnosti iz dela. p,; analizi koledarskega časa po dnevih so za Syncrofalke 1 manjkali podatki za 21 dni, za Synrofalke 2 za 34 dni . P1i teh dnevih je šlo za popravila, ko je bil stroj v delavnici, ali pa daljše prekinitve (dopusti, slabo vreme), ki jih strojnik ni vpisal v dnevnik dela. Podrobnejšo sliko strukture celotnega koledarskega časa po prevladujočih aktivnostih v posameznih dnevih v preučevanem obdobju kaže preglednica 1 Skupno koledarsko obdobje spremljanja obeh strojev predstavlja obdobje 3,5 let. Sobote in nedelje v strukturi koledarskih dni predstavljajo 28,5 %, pri koledarskem spremljanju žičnic pa zaradi izrabe delovnih sobot 2,7% manj (25,8 %). Zaradi p1imerljivosti koledarskega časa z dmgirni rezultati smo vse podatke preračunali na eno leto. Primerjava s podatki o izkoriščenosti koledarskega časa pri žičnici Urus M III (KOŠIR 1987) je v preglednici 2. Podatki v preglednici niso neposredno primerljivi s podatki v preglednicah 3 do 5. V preglednici 2 smo izkoriščenost po dnevih računali na osnovi prevladujoče vrste dela v posameznem delovnem dnevu, v preglednicah 3 do 5 pa po dejansko vpisanih urah v dnevniku dela, tako da pri preračunavanjih na letno izkoriščenost nastajajo razlike v strukturi koledarskega časa. Razlike 12 9,6 22,5 27,4 8,9 6,0 29,2 9,6 6,9 30,1 8,2 5,2 28,2 predstavlja tudi način združevanja posameznih elementov koledarskega časa, saj v preglednici 2 primerjamo podatke s preteklimi raziskovanji v Sloveniji (KOŠIR 1987), v nadaljevanju pa upo­ števamo strukturo koledarskega časa, ki jo je leta 1995 pripravila skupina IUFRO za študij dela (KOŠIR 1996, BJORHEDEN et al. 1995). Analiza koledarskega časa pri strojih Syncro­ falke kaže na višjo izkoriščenost koledarskega časa pti Synrofale 2. Povprečna letna izraba delovnega časa je v preučevanem obdobju bistveno drugačna kot pred dvema desetletjema, ko je bilo za spraviJo, montaže in selitve porabljeno manj kot 150 delovnih dni v letu. Najvišjo izrabo dni je ime1 Syncro­ falke 2 z 213 izkoriščenimi dnevi za spravilo selitve in montaže/demontaže. Strukturo izrabe koledarskega časa prikazuje tudi slika l. Praktično vsa razlika v izkoriščenosti izhaja iz boljše izrabe časa pri nadomeščanju bolniških odsotnosti in dopustov z vključevanjem drugih delavcev in nadomeščanja izpadov zaradi slabega vremena v času dopustov in tudi ob sobotah. V nadaljevanju prikazujemo strukturo plačanih dni oziroma koledarski čas delovnega mesta v okviru 261 letne kvote delovnih dni (slika 2). Po raziskavah izpred dveh desetletij je bilo pri žičnicah tipa Urus za delo izkoriščenih povprečno 57 % dni od skupno razpoložljivih 261. Dejansko je bil takrat izkoristek razpoložljivih dni v koledarskem letu še nekoliko slabši, in sicer le 53%, če računamo, da je bilo letno plačano 273 dni (12 delovnih dni več - 1 delovna sobota na mesec oz. 42-urni delovni teden). Zato je razlika v izkoristku letnih dn.i v primerjavi s povprečjem za Syncrofalke (78 o/o) dejansko zelo velika, saj 56 dni predstavlja poltretji meseca več dela. GozdV 63 (2005) 1 Medved, M., Vončina , R. : Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem Preglednica 3: Osnovni podatki iz dnevnikov dela Stroj Skupaj Sync 1 Sync2 Skupaj Sync 1 Sync2 Trajanje v letih 3.48 1,74 1,74 3,48 1,74 1,74 Število podatkov Skupni evidentirani čas v urah Število linij 79 Obratovalne ure stroja 79 Skupaj evidentirani čas 79 Selitev 44 Pripravljalno zaklj. čas 42 Montaža 79 Spravilo 79 Demontaža 79 Malica 43 Zastoji 28 Popravila, vzdrževanje 50 Neugodno vreme 35 Prazniki 19 Dopust 9 Bolniške o 3.2 Primerjava podatkov iz dnevnikov dela - analiza po urah 36 36 36 21 o 36 36 36 o 6 26 14 10 8 o Zabeleženi čas v dnevnikih dela po urah ni povsem enak kot prevladt~oči čas po dnevih v poglavju 3.1, ko smo pri analizi upoštevali prevladujoče aktivnost posameznega dne. Delovni dan je v ugodnih 43 79 36 43 43 4.375 2.203 2.172 43 7.176 3.589 3.587 23 112 58 54 42 168,5 o 168,5 43 674 318 356 43 3.803,5 1.974 1.829,5 43 335,5 188 147,5 43 191 o 191 22 133,5 38 95,5 24 794,5 504 290,5 21 515 229 286 9 256 136 120 1 192 144 48 o o o o vremenskih razmerah lahko tudi daljši kot 8 ur, v primeru različnih prekinitev zaradi vremena ali okvar pa traja tudi manj kot poln delovnik. Na podlagi vodenih evidenc o porabi časa po urah za vsak delovni dan smo analizirali celotno strukturo evidentiranega časa v urah (pregled­ nica 3). Preglednica 4: Povprečna letna struktura koledarskega časa delovnega mesta Stroj Povprečje Sync 1 Sync2 Povprečje Sync 1 Sync2 Število linij -letno 32 33 31 32 33 31 Obrat. UJe stroja letno 1.257 1.266 1.248 60,2 60,6 59,8 Evidentirani čas v urah Evidentirani čas v % Ure letno 2.088 2.088 2.088 100 100,0 100,0 Selitev 32 33 31 1,55 1,6 1,5 Pripr. zaklj. čas 48,5 o 97 2,3 0,0 4,6 Montaža 194 183 205 9,3 8,8 9,8 Spravilo 1.093,5 1.135 1.052 52,4 54,4 50,4 Deroontaža 96,5 108 85 4,65 5,2 4,1 Malica** 55 o 110 2,65 0,0 5,3 Zastoji 38,5 22 55 1,85 1,1 2,6 Popravila, vzdrževanje 228,5 290 167 10.95 13,9 8,0 Neugodno vreme 148 132 164 7,1 6,3 7,9 Prazniki 73,5 78 69 3,5 3,7 3,3 Dopust 55,5 83 28 2,65 4,0 1,3 Bolniške o o o o 0,0 0,0 Ni podatka* 24,5 24 25 1,15 l ,1 1,2 * Manjkajoče ure do letne kvote (2.088 ur). ** Zaradi objektivne primerljivosti bi morali pri Sync 1 upoštevati 110 ur za maJice in ta čas odšteti od trajanja posameznih elementov delovnega časa. GozdV 63 {2005) 1 13 Medved, M., Vončina , R.: Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem Iz skupne baze podatkov po delovnih dnevih smo združili podatke za vse linije. V preglednici so v prvem delu tudi podatki o številu linij, kjer so nastopali posamezni elementi delovni ka. Ugotovimo lahko, da pri Syncrofalke 1 niso posebej beležili časa za malice in za pripravljalno zaključni čas. Glede na število selitev (44) in skupno število linij (79) lahko sklepamo, da sta v povprečju po dve liniji zelo blizu. Montaže trajajo v povprečju enkrat dlje kot demontaže. V skupni porabi časa za spravilo, montaže in demontaže predstavlja delež spravila 79 %. V celotni strukturi evidentiranih delovnih ur pa predstavlja spravilo 53%. Pri neevidentiranem času je stroj stal zaradi različnih prekinitev dela (vzdrž .evaoje, vreme, dopust, bolniška). Vse neevidentirane dneve smo zato šteli v kategorijo prekinitev zunaj dela. Tako smo lahko izračunali primerljivo letno strukturo časa za vse naprave. Na podlagi skupnih podatkov, smo zaradi primerljivosti izračunali povprečno letno strukturo porabe časa (preglednica 4). Povprečne vrednosti v preglednici 4 niso zgolj tretjina vsote posamezniJ1 strojev, marveč tehtana aritmetična sredina glede na trajanje spremljanja stroja. Žičnice Syncrofalke dosegajo jzredno visoko letno izkoriščenost. Od okoli 1.250 obratovalnih ur je bilo več kot 1.050 ur vpisanih pri spravilu. Slabo vreme se nadomešča z izrabo delovnih sobot (v našem primeru v povprečju 7,5 letno) in z do 10 dnevi rednega letnega dopusta delavcev, kar je skupaj največ 144 ur letno. Ravno toliko pa je bilo v povprečju zabeleženih tudi prekinitev zaradi vremena. Glede na to, da se ta nadomeščanja nanašajo na delavca in ne na stroj, smo v preglednici 5 upoštevali tudi prekinitve zaradi vremena. Pri prečiščeni sliki strukture porabe koledarskega časa delavcev bi tako dobili še nekaj dodatnih dni, ko so imeli dopuste, ekipe pri stroju pa so dopolnjevali z drugimi delavci. Opombe pod preglednica 4 so upoštevane v izračunih koledarskega časa v slikah 4 in 5. Slika 4 kaže končno strukturo koledarskega časa . V prvem stolpcu struktura delovnika za leto 2003, saj so bili stroji spremljani največ ravno v tem letu. V drugem stolpcu je povprečna struktura koledarskega časa za vse žičnice Syncrofalke. Razlike nastajajo praktično le zato, ker smo v preglednici 1 upoštevali koledarski čas za delavca in v celoti upoštevali izkoristek dopusta ter izključili izgube zaradi vremena, ki 14 se nadomeščajo . Ko primerjamo koledarski čas stroja, ugotovimo, da izgubimo določene dneve zaradi vremenskih razmer, vendar se večina teh očitno pokrije z dopusti delavcev, saj so stroji zaradi dopustov stali v povprečju le 8 dni . Stroja sta zaradi vremena v povprečju stala 19 dni na leto, zato so bila določena nadomeščanja opravljena tudi ob sobotah (v povprečju 7letno). P1i obeh žičnicah so močno zmanjšane prekinitve zunaj dela na račun nadomeščanj in dopolnjevanj ekip v času dopusta delavcev in bolniških. Seveda tu ne gre za to, da delavci ne koristijo teh dni oz. niso odsob1i zaradi bolezni, ampak zaradi organizacije dela v skupini in zaradi več izšolanih žičničarjev, kot jih imamo pri ekipah žičnic. Tako se lahko v primeru odsotnosti posameznih delavcev ekipo dopolni in s tem zagotovi obratovanje stroja. Povprečna struktura koledarskega časa po IUFRO je v sliki 5. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Doku men tiranje koledarskega časa pri delu, kar opravi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoček za dolgoročno spremljanje in ana­ liziranje niza parametrov učinkovitosti pri delu, doseganja delovne izkoriščenosti strojev in nenazadnje prime1jave med stroji. Dobri podatki o spremljanju porabe časa in doseženih učinkih so lahko tudi podlaga za obračunavanje in stimuliranje za kakovostno opravljena dela. Kakovost se ne odraža le v kvalitetnih gozdnih sortimentih, stanju delovišča po spravilu in poškodbah sestoja, ampak tudi v okvarah stroja, nezgodah in bolniških izostankih, kar se na koncu vse odrazi v stroških, ki jih letno ugotavljamo. Podrobna analiza nam tudi odgovori o ustreznosti obstoječe organizacije dela. Pri tem je spremljanje izrabe koledarskega časa delovnega mesta lahko pomemben pripomoček za pripravo analitično podkrepljenih odgovorov in načrtovanih sprememb. Analiza izkoriščenosti koledarskega časa pri treh žičnih napravah Syncrofalke (MEDVED et al. 2004) kaže, da je v preučevanem obdobju prišlo do velikih razlik v izrabi razpoložljivega časa . Primerjave s preteklos~o pa kažejo (KOŠIR 1987), da je bila izraba koledarskega časa pri žičnicah Syncrofalke v povprečju dva meseca boljša kot pred dvajsetimi leti, ko je potekalo spravilo z več­ bobenskimi vit li tipa Urus. Izkoristek se je povečal predvsem na račun spremenjene tehnologije GozdV 63 (2005) 1 Medved. M., Vončina , R. : Koledarski čas dela z žič nima napravama syncrofalke na Tolminskem --------- - ---------- ---- in spremenjene organizacije - nadomeščanja izgubljenih dni zaradi slabega vremena. Letni izkoristek delovanja Žičnic Syncrofalke na Tolminskem je bil največ 213 dni, povprečni pri obeh strojih pa 204. Le 57 dni od skupno 261 razpoložljivih ni bilo izkoriščenih. Po mednarodni metodologiji IUFRO se je podrobno analiziralo izrabo koledarskega časa delovnega mesta po urah. Letno je na voljo 2.088 ur, ki jih delodajalec, na podlagi kolektivne pogodbe, mora plačati delavcu. Od tega v zadnjih letih pride v povprečju 81 ur na plačane praznike. Pri analiziranih žičnicah Syncrofalke na Tol­ minskem sta bili stroja na ''delovnem" mestu 85,6 % letne kvote časa, največ 86,3 % Syncrofalke 2. Izkoristek je visok tudi zato, ker mednarodna metodologija uvršča čas popravil in vzdrževanj (povprečno 9.6%) v pomožni delovni čas. Dejanski produktivni delovni čas, ko z žičnicami opravljamo spravilo, je znašal50,5 %, ki bi ga z zmanjšanjem zastojev zaradi popravil in vzdrževanj lahko še nekoliko izboljšali. Posebej pomembno za visoko izkoriščenost stroja je homogena delovna skupina in večje število usposobljenih strojnikov, kot tudi drugih žičničarjev, ki niso stalni člani ekip. Na Tolminskem imamo zato usposobljenih več strojnikov v isti delovni ekipi, tako da v primeru dopustov, bolniških in drugih zadržanosti delavcev stroj lahko nemoteno obratuje. Seveda ima tudi menjavanje strojnikov lahko negativne učinke na vzdrževanje in okvare stroja. V primeru, da dela s strojem več ljudi, se pojavlja problem odnosa do stroja, racionalne rabe, previdnega in skrbnega ravnanja s strojem med delom ter odnosa in vestnosti pri vzdrževanju. Spremljanje koledarskega časa delovega mesta in/ali stroja ima veliko več prednosti za prihodnje delo in spremljanje gozdne proizvodnje kot pa samo podrobno preučevanje delovnega časa. Analiza delovnega časa je pomembna za management, in za zavedanje delavca, da mora dnevno nadzorovati lastno izrabo delovnega časa in stroja. Z občasnimi analizami izrabe delovnega časa lahko odkrivamo razlike med delavci, delovnimi skupinami in stroji. Spremljanje koledarskega časa lahko v prihodnje postane eden od elementov za ugotavljanje stimulativnega dela plače delavcev. Koledarski čas, ki je vestno in pravilno izpolnjen, je tako izredno pomembna opora analitiku v podjetju, manage1jem pri strateških GozdV 63 (2005} 1 odločitvah o razvoju in investicijah kot tudi delavcu, ki s spremljanjenjem koledarskega časa evidentira svojo učinkovitost na delovnem mestu. Spremljanje koledarskega časa stroja in delavca je zato lahko pomemben pripomoček za skrbno voden in nadzorovan kadrovski management tudi v gozdarstvu, kajti uspešnost gospodarskih družb bo vedno bolj temeljila na dobrih kadrih ob hkratni visoki izkoriščenosti strojev in doseganju visoke produkti vnesti. Zavedati se je treba, da tudi nadzor nad opravljenim delom stane, še posebej zaradi narave razpršenih delovišč. Prihodnost zahteva racionalizacijo, optimizacijo in obvladovat~e stroškov. Skrbno in načrtno usme1jan in spremljan koledarski čas je pri tem lahko dober pripomoček. Metoda dela, ki smo jo uporabili pri beleženju koledarskega časa delovnega mesta "stroja", je s smiselnimi popravki in prilagoditvami primerna praktično za vsa dela v gozdarstvu. Uporabna je predvsem zato, ker mora delavec oziroma strojnik vsak delovni dan zabeležiti strukturo porabe časa in osnovne delovne razmere. Za ustrezno uporabo v p1ihodnje je treba motivirati delavce in z ustreznimi prikazi in analizami v daljšem časovnem obdobju pripravljati poročila o njihovem delu. Takšen pristop je lahko ena izmed možnosti aktivnega pristopa do delavca in uveljavljanja metod stalnega spremljanja delavcev in strojnih naprav. Spremljanje koledarskega časa delavcev je potrebno še posebej pri skupinah, kot je tudi žičničarska, ločiti od spremljanja koledarskega časa stroja. 5 ZAHVALA Prispevek je rezultat dela v okviru projekta »Raziskovalne naloge s področja žičnega spravila iz gozdov v lasti Republike Slovenije«, ki ga financira Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Del akti v nosti v projektu je finaciran tudi v okviru javne gozdarske službe pri nalogi »Pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljaqje del v gozdovih«, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg zahvale finance1jem so za nastanek tega prispevka posebne zahvale deležne žičničarske ekipe, ki so v letih 2002 do 2004 sodelovale pri zbiranju podatkov o njihovem vsakodnevnem delu z žičnico, kot tudi njihovim predpostavljenim 15 Medved, M., Vonč ina , R.: Koledarski čas dela z žičnima napravama syncrofalke na Tolminskem (Simon Kovšca, vodja EO Idrija in Darko Pretner, vodja OE Tolmin), ki sta podatke v snemalnih listih pregledala, dopolnila s podatki o skupnih učinkih in skicami linij ter jih posredovala na Gozdarski inštitut Slovenije. 6 VIRI BJORHEDEN, R. 1 THOMPSON, M. 1 RlCKARDS, J., 1995, Forest Work Study Nomenclature. IUFRO/Swed. Univ. Agric. Sci., Dept. of Operational Efficiency. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije in dopolnitve. UL RS 68-242611994, UL RS 42-2006/1995, UL RS 75-3576/2002. KOŠIR, B., 1987. Učinci i ekonomičnost priv!ačenja drva višebubanjskim žičarama-dizalicama sa stupom. 16 Mehanizacija šumarstva, Zagreb, 11, 3-4, str. 55-61. KOŠIR, B., L996. Organizacija gozdarskih del. UL BF Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 223 s. MEDVED , M. 1 OGRIS, N. 1 KLUN, J. 1 VONČINA. J. 1 KOŠIR, B., 2004. Primerjava koledarskega časa in učinkov dela na primeru treh žičnih naprav. Mednaraodno posvetovanje: Spravilo !esa z žičnicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, Gozdarski inštitut Slovenije, Idrija, str. 183-208. SAMSET, I., 1990. Some Observations on Time and Performance Studies in Forestry. Communications of the Norwegian Forest Research Institute, 43.5, 80 pp. THOMPSON, M. A. 1 BJORHEDEN, R. 1 RICKARDS, J. Proposed imernational standard definicions for time consumption in the study of forest work, http:// flash.lakeheadu .ca/ -repulkki/for 1071 /tconcept.htm, 19. 6. 2004. GozdV 63 (2005) 1