URADNI GLASNIK ZA OBČINE AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER NOVA GORICA, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLMIN, LETNIK L KOPER, 21. JUNIJA 1965 ŠT. 6 VSEBINA Občina Nova Gorica Občina Ajdovščina — ODLOK o spremembah odloka o občinskih sodnih taksah — ODLOK o družbeni denarni pomoči sociaino ogroženim občanom — ODLOČBA o ustanovitvi vzgojnega zavoda Občina Iiirska Bistrica — ÒDLOK o dodetitvi domiciia III. Prekomorski udarni brigadi v mestu Iiirska Bistrica — ODLOK o doiočitvi imena miadinskemu športnemu parku v Iiirski Bistrici — ODLOK O potrditvi zakijučnega računa o izvršitvi proračuna občine Iiirska Bistrica za leto 1964 — ODLOK o ustanovitvi sklada za komunalno dejavnost občine Iiirska Bistrica — POSLOVNIK skupščine občine Iiirska Bistrica Občina Izoia — ODLOK o upravnih taksah — ODLOK o družbeni kontroii cen obrtnih storitev in izdeikov — ODLOK o doiočitvi stroškov za peko kruha, stroškov trgo vine, ki prodaja kruh in moko na drobno, in o doiočitvi najvišjih prodajnih cen za kruh —- ODLOK o obrestni meri za obresti od poslovnega skidda določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Izoia — ODLOK o pooblastitvi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore občine Izoia, da opravlja doiočene poste in pristojnosti skupščine občine Izoia giede stanovanjskega gospodarstva in posiovnih prostorov Občina Koper — ODLOK o spremembi odioka o ukinitvi sklada za napredek vasi in obnovo podeželja občine Koper — ODLOK o spremembi odioka o uporabi zvezne taksne tarife za deio občinskega sodišča v Kopru Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Koper — SKLEP o doiočitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje k__________________________________________—----------------- Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Nova Gorica — SKLEP o doiočitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja deiavcev Nova Gorica — SKLEP o meriiih za doiočitev stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in o spremembi stopenj tega prispevka, ki ga bodo deiovne organizacije plačevale v posameznih skupinah gospodarskih dejavnosti od I. julija 1965 dalje — SKLEP o določitvi stopenj za odstopanje dela prispevka organizacijam, ki izpalčujejo nadomestiio osebnega dohodka za prvih trideset koledarskih dni začasne nezmožnosti zaradi boiezni, nesreče in nege obolelega ožjega družinskega člana v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju — SKLEP o višini sredstev, ki jih dobijo organizacije za plačilo stroškov zdravstvenega varstva za prvih trideset koledarskih dni zdravljenja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen — SKLEP o doiočitvi ustreznega povračila organizacijam, ki izplačujejo nadomestilo osebnega dohodka in stroške zdravstve nega varstva ob nesreči pti delu za prvih sedem koledarskih dni bolezenskega dopusta oziroma zdravljenja — SKLEP o zmanjšanju obveznosti invalidskim deiavnicam do plačevanja dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in do nadomestila osebnega dohodka in stroškov zdravstvenega varstva ob nesreči — SKLEP o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1965 * ' ' *t _ < Občtna Postojna — ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Postojna za leto 1964 — ODLOK o dopolnitvi odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Postojna — POOBLASTILO stanovanjskemu skladu občine Postojna za izdelavi lokacijske dokumentacije Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Postojna — SKLEP o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje Občina Tolmin — SKLEP o soglasju k sklepu zbora volivcev na Pečinah o ustanovitvi krajevne skupnosti Pečine — SKLEP o sogiasju k skiepu zbora volivcev na Vršnem o ustanovitvi krajevne skupnosti Vrsno OBČINA AJDOVŠČINA Na podlagi 7b, 7c in 7d člena temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/61 in Uradni iist SFRJ, št. 10/65) in 90. čiena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skuposti dne 26 maja 1965 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O OBČINSKIH SODNIH TAKSAH I. člen 3. člen odloka o občinskih sodnih taksah, (Uradni glasnik, št. 1/65) se spremeni in se giasi: "Ta odlok začne veijati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 1423-1/1965. Ajdovščina, 29. maja 1965. Predsednik Slavko Rovtar, I. r Na podlagi 22. in 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1965 sprejela ODLOK O DRUŽBENI DENARNI POMOČI SOCIALNO OGROŽENIM OBČANOM I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen ^ V skrbi za človeka in družino zagotavlja občina Ajdovščina občanom, ki so zaradi mla-doletnosti, invaiidnosti, ostarelosti, onemoglosti ali zaradi neurejenih socialnih ali drugih razmer socialno ogroženi, družbeno denarno pomoč. 2. čicn Občani, ki imajo pravico do družbene denarne pomoči po tem odioku, jo iahko prejemajo kot: — denarno pomoč, — zavodsko in varstveno oskrbo mladoletnih in odraslih, — oprostitve in olajšave samoplačnikom stroškov za zdravstvene storitve v zavodih ter za nego bolnikov in starih na domu. Str. 42 .URADNI GLASNIK. St 6 — Koper, 21. junija 1963 3. člen Pravico do prejemanja družbene denarne pomoči imajo občani, ki so za delo nezmožni, zdravstveno, vzgojno ab sociaino ogroženi in nimajo zakonitih zavezancev, ki bi bdi po zakonu, oporo ki ali po pogodbi dolžni ah gmotno sposobni ^krbcti zanje. 4. člen Sredstva za družbeno denarno pomoč občanom se žago ta vi ja jo v občinskem skladu za sociaino varstvo občine Ajdovščina. H. DENARNA POMOČ 5. čien Denarne pomoči se dajejo občanom Sete takrat, kadar njihovega socialnega problema ni bilo mogoče rešiti z drugimi, bolj učinkovitimi sredstvi. Denarne pomoči so: — stalne. — začasne, — enkratne, — dijaške. 6. Člen Stalno denarno pomoč prejemajo občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega odloka, pa jim ni mogoče pomagati z drugimi oblika mi družbene pomoči. Do stalne denarne pomoči imajo pravico zlasti občani, ki: — so ostareli ali bolni ter za pridobitno delo trajno nesposobni, — nimajo lastnih sredstev za preživljanje tn si jih zaradi družinskih ali drugih razmer ne morejo pridobiti ter ni mogoče pričakovati, da bo prišlo v njihovem materialnem položaju do bistvenih sprememb. Občanom se daje denarna pomoč do zneska 13.000 dinarjev mesečno; če pa vzdržujejo še druge pridobitno nezmožne člane, za vsakega člana največ 5 000 dinarjev mesečno. V izjemnih primerih, če gre za izredno socialno ogroženost, se lahko dodeli tudi višja denarna pomoč. 7. člen Začasno denarno pomoč prejemajo občani. ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih vzrokov trenutno v težkem socialnem položaju, je pa pričakovati, da bodo te oko-Mšctne prenehale v razmeroma kratkem Zdčasna denarna pomoč se daje do zneska 20,000 dinarjev mesečno. Taka denarna pomoč se lahko dodeli tudi odpuščenim kaz-njcncem, ki po prestani kazni nimajo sred štev za preživljanje. 8. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli občanom, ki so zaradi elementarnih ah drugih nezgod trenutno sociaino ogroženi. Pomoč iz prejšnjega odstavka sc lahko dodeli do zneska 30.000 dinarjev. V posebno upravičenih primerih je lahko enkratna denarna pomoč tudi višja. 9. člen denarna pomoč se lahko dodeli tud) uživalcem stalne ah začasne denarne po moet m drugim socialno ogroženim občanom za nabavo ozimnice. lahko nujnih primerih se lahko dodeli enkratna denarna pomoč tudi občbTY*t' ^ prebivajo na območju oh^.-A^ "° "Tmutno na njenem trebna*"' *** ^ nujno Po- štipendije ah drugih virov za kritje stroškov šolanja; 3. otroci družin, ki imajo več šoloobveznih otrok, v kraju bivanja pa ni ustrezne šole in imajo zaradi prevoza aii bivanja pri tujih družinah ali v dijaških in drugih domovih večje stroške; 4. dijaki, ki obiskujejo srednje Šole, in ne morejo dobiti štipendije, imajo pa vsaj dober uspeh. Višina dijaške denarne pomoči je odvisna od socialne ogroženosti, stroškov prevoza v šolo. stroškov bivanja v drugem kraju, ne sme pa presegati 8 000 dinarjev mesečno. Zakoniti zastopniki otroka, ki meni, da je upravičen do dijaške denarne pomoči po 4. točki tega člena, mora predložiti na vpogled pristojnemu organu občinske skupščine šolsko spričevalo, iz katerega je razviden uspeh dijaka. 10. člen Do dijaške denarne pomoči so upravičeni "° """"-i'"- 1. otroci pod skrbništvom; 2. otroci padlih borcev in ZET, če motajo 11. člen Odločba o družbeni denarni pomoči se praviloma glasi na ime uživalca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se predvideva alt dožene, da uživalec družbene denarne pomoči ne bo koristno uporabil, se pomoč lahko dodeli drugi osebi, ki bo skrbela, da se bo pomoč namensko uporabljala. V izjemnih primerih se lahko družbena denarna pomoč nakaže gospodarski organizaciji, ki za protrivrednost izda uživalcu blago. 12. člen Družbena denarna pomoč se lahko ukine tistim občanom, ki nočejo sodelovati pri reševanju Lastnega socialnega problema ali prob lema tistih, za katere so po zakonu in drugih predpisih dolžni skrbeti, To velja tudi za starše in rejnike, ki prejemajo dijaško denarno pomoč, če otroci zanemarjajo šolanje. 13. člen Pristojni svet lahko pooblasti krajevno skupnost, da daje družbeno denarno pomoč svojim socialno ogroženim občanom. Svet mora v ta namen zagotoviti potrebna sredstva. 14. Člen V decembru vsakega leta se izvede revizija družbenih denarnih pomoči. Revizijo opra-vtjo krajevne skupnosti in o tem poročajo pristojnemu svetu občinske skupščine ali u-pravnemu odboru sklada za sociaino varstvo najkasneje do 31. decembra. IIT. ZAVODSKA m VARSTVENA OSKRBA MLADOLETNIKOV IN ODRASLIH 15. Člen Pavico do brezplačne oskrbe v zavodih imajo obcam v naslednjih primerih: 1. ce so ostareli, onemogli, bolni, za delo nesposobni, brez lastnih dohodkov in brez svojcev in zakonitih zavezancev, ki bi bili dolzm za njih skrbeti; hodltJv mladoletni brez roditeljev in do- 3. Če so moralno, vzgojno ali zdravstveno ogroženi, duševno in telesno prizadeti pa sami oziroma njihovi roditelji ali svojci nj. majo sredstev za vzdrževanje v zavodih. 16. člen - Pravica do delnega plačila oskrbnine v zavodih se lahko prizna občanom, ki nimajo za plačevanje ne oskrbnine če je bivanje v zavodih upra ^ m c j. 17. člen Tisti oskrbovanci v zavodih, ki ima io li- g^ ""Ednine ali dru- ge dohodke), pa ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodu, si smejo pridržati za svoje dnevne potrebe tolikšen del dohodkov kot ga določajo pravilniki posameznih zavc^ dov, vendar ne več kot 20 % vseh dohodkov. 18 člen i Od oskrbovanca, ki ima lastne nepremičnine, se lahko zahteva, da pristane na zemlji-Ško knjižno zavarovanje izplačane denarne pomoči, o čemer sc sklene pogodba, ki jo za sklad za socialno varstvo podpiše predsednik upravnega odbora sklada oziroma odredbodajalec sklada. Občanom, katerim se izplačuje denarna pomoč ali oskrbnina v času, ko si uveljavljajo pravico do stalnih dohodkov, se daje denarna pomoč le pod pogojem, da bo izplačani znesek povrnili v celoti alt delno, kar bo odvisno od višine dohodkov, ki jih bodo pridobile Občani, ki uživajo stalno družbeno denarno pomoč in so lastniki nepremičnin (stavb ali zemljišč), morajo svoje nepremičnine prenesti v družbeno lastnino ali se pa pri teh nepremičninah vknjiži zastavna pravica v korist občine Ajdovščina. Pogodbo o prenosu nepremičnin podpišeta prizadeta stranka in predsednik upravnega odbora sklada. 19. člen Občanom, ki imajo po !.. 2. in 3. točki 15. člena in po 16- členu tega odioka pravico do delne ali brezplačne oskrbnine v zavodih se lahko prizna oskrbnina tudi pri rejnikih. O priznanju potne aH delne brezplačne o-skrbnine v zavodih ali pri rejnikih odloča upravni odbor sklada oziroma komisija, ki jo ta imenuje, ko dobi mnenje krajevne skupnosti. Razmerje med rejniki in skladom za socialno varstvo glede višine oskrbnine in drugih medsebojnih obveznostih se določajo s pogodbo v skladu s predpisi. Višina oskrbnine pri rejnikih ne sme biti večja kot je o-skrbnina v zavodih. 20. člen Šolskim in predšolskim otrokom, ki so po ugotovitvah zdravnika potrebni obmorskega ali višinskega zdravljenja, se zagotovi delno ah polno brezplačno oskrbovanje v počitniških letoviščih, če njihovi roditelji nimajo sredstev oz, pravice do polne ah delne brezplačne oskrbe po drugih predpisih. Denarna pomoč se lahko daje tudi za izlete in letovanja predšolskih in šolskih otrok, ce je to nujno potrebno za njihov teiesni in duševni razvoj. 21. člen Upravni organ občinske skupščine, pristojen za diužbene službe, mora najmanj enkrat letno obiskati oskrboance v zavodib in ago* loviti, kako živijo, ter ukrepati, čc živijo v neprimernih pogojih. Za vsakega posameznika mora tudi ugotoviti, če je zavodska oskrba še potrebna ali če je mogoče uporabiti druge oblike pomoči. Upravni organ je tudi dolžan, da po svojin strokovnih uslužbencih vsaj štirikrat letno pregleda razmere občanov, ki žive pri rejnikih, in, če je potrebno, odreja varstvene u-krepe za zaščito oskrbov ancev. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE SAMOPLAČNIKOV ZA ZDRAVSTVENE STORITVE IN NEGO BOLNIH IN STARIH NA DOMU 22. Člen Pravico do polne ali delne oprostitve plačila stroškov za zdravstvene storitve in nego bolnih ali starih na domu imajo občani, ki nimajo lastnega premoženja niti dohodkov, ki bi bili zavezani plačilu prispevka ozirom* svojcev ali zakonitih zavezancev, kt bi bili dolžni za njih skrbeti, in ne uživa- 3t. 6 — Koper, 2t. Junija 1965 .URADNI GLASNIK. Str. 43 jo zdravstvenega varstva po drugih predpisih. 23. člen Zdravstveno zavarovani kmetijski proizvajalci, ki imajo dohodke ali premoženje, od katerega se plačajo prispevki oziroma davki, in so po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev dolini sami plačati del stroškov za določene oblike zdravstvene pomoči, se lahko popolnoma ali delno oprostijo plačila teh stroškov. Oprostitve se priznajo le tistim, ki bi biti zaradi slabih socialnih razmer ogroženi, če bi morali plačati stroške zdravljenja zase ali za tiste, za katere so dolžni skrbeti. 24. člen Za zdravstvene storitve se po tem odloku Štejejo: — zdravniški pregledi in zdravljenje v splošnih in specialističnih ambuiantah, dispanzerjih ter posvetovalnicah; — zdravniški obiski doma; — zdravniška pomoč in oskrba v stacionarnih zdravstvenih zavodih; — nega bolnikov na domu; — z aviiiško in klimatsko zdravljenje; — c ba z zdravili, ortopedskimi in drugimi pripomočki. Za zdravstvene storitve se štejejo tudi prevozi z avtobusom, vlakom ali rešilnim avtomobilom, če jih odredi zdravnik. 25. člen O pravici do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ter do prejemanja ortopedskih pripomočkov odioča za sociaino varstvo pristojni svet na predlog zdravnika oziroma zdravniške komisije. 26. čien Občani uveljavljajo pravico do brezplačne-nega zdravljenja z zdravstveno izkaznico socialnega podpiranca ali $ potrdiiom, ki ga morajo predložiti zdravstveni službi tedaj, ko iščejo zdravniško pomoč. V nujnih prime rih lahko predložijo ta dokument tud: naknadno. Zdravstvene izkaznice in potrdita izdaja in podaljšuje za socialno varstvo pristojni upravni organ. V.ORGANI IN rOSTOPEK 27. člen Za izvajanje tega odloka so pristojni: 1. svet za socialno varstvo in varstvo družine. 2. upravni odbor sklada za socialno varstvo, , 3. komisija 2a družbeno denarno pomoč upravnega odbora sklada za socialno varstvo, 4. oddelek za občo upravo in družbene službe, 5. krajevni uradi skupščine občine Ajdovščina, 6. krajevne skupnosti in njihovi organi. 28. čien Postopek za priznanje družbene denarne pomoči se uvede na zahtevo stranke aii po uradni dolžnosti v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in s tem odiokom. 29. člen Krajevne skupnosti in njihovi organi rešujejo v sode tov an ju z občani, družbenimi in deiovnimi organizacijami na svojem območju vse probleme s področja socialnega varstva in varstva družine ter posebno varstva otrok s tent, da predlagajo skrbnike, iščejo rejniške družine in druge oblike varstva otrok ter odraslih in prediagajo strokovnim službam ter pristojnim organom ukrepe za rešitev določenih socialnih problemov, za katere sami niso pristojni ali nimajo za to potrebnega kadra. O oblikah družbene denarne pomoči iz 6. člena tega odioka razpravljajo organi iz prejšnjega odstavka na svojih sejah ter dajejo upravnemu odboru skiada za socialno varstvo oziroma njegovi komisiji svoje predloge. 30. Člen Za opravljanje upravno administrativnih in finančnih opravil v zvezi z dodeljevanjem družbenih denarnih pomoči se lahko pooblastijo krajevne skupnosti. 31. člen Komisija za družbeno denarno pomoč u-pravnega odbora skiada za socialno varstvo odioča na prvi stopnji: — o priznanju pravice za poino ali delno brezplačno oskrbnino v zavodih, pri rejnikih in za nego bolnih in starih na domu; — o priznanju oiajšav samoplačnikom za zdravstvene storitve po 23. členu tega odioka; — o priznanju staine, začasne in enkratne denarne pomoči. Svet za socialno varstvo in varstvo družine odloča na drugi stopnji o pritožbah občanov zoper odiočbe komisije za družbeno denarno pomoč. Odločbe, ki jih v upravnem postopku iz-dasta komisija in svet za sociaino varstvo in varstvo družine, podpisuje starešina nprav-nega organa, ki je pristojen za občo upravo in družbene službe. 32. Člen Z dnem, ko začne veijati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni materiaini pomoči socialno ogroženim občanom (Uradno glasilo okraja Gorica, št. 10/62). 33. člen Ta odtok začne ve)jati osmi dan po objavi v Uradnem giasniku. St.: 1-554-3/1965. Ajdovščina, 6. februarja 1965. , M Predsednik Miro Brecelj, 1. r, ... . ' , ' Na podlagi 90. in 34. člena statuta občine Ajdovščina in na podiagi 45. in 46. čiena zakona o šotstvu (Uradni list SFRJ, št. 4/64) ter 8. in 20. čtena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ. št. 5/65) je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1965 izdala ODLOČBO O USTANOVITVI VZGOJNEGA ZAVODA Ustanovi sc vzgojni zavod z nazivom: Vzgojni zavod Janka PREMRLA — Vojka (v nadaijnjetn besedilu: zavod). 2. Zavod jc pravna oseba. Sedež zavoda je v Vipavi. 3. Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija, organizirana po načelih družbenega samoupravljanja. Družbeni organi, ki neposredno vodijo zavod, so določeni z zakonom o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, št. 7/64). 4. Zavod posluje v skladu z veljavnimi predpisi in statutom zavoda. / 5. Statut zavoda sprejme naj višji organ u-pravljanja zavoda, veljati pa začne, ko ga potrdi skupščina občine Ajdovščina. 6. Podrobnejša določita o organih upravljanja zavoda se določijo s statutom zavoda. 7. Naloge zavoda so: — vzgoja in izobraževanje učljivih cerebralno motorno invalidnih otrok, — negovanje in fizikalno zdravljenje (fizioterapija in logopedija), — usposabljanje za delo in poklice, ki u-Strczajo njihovim nagnjenjem in zmožnostim. Natančnejše določbe o nalogah a voda se predpišejo s statutom zavoda. Pouk v zavodu poteka po predmetniku in učnem načrtu, ki ju predpiše Republiški sekretariat za prosveto in kultnro. 8, šolski okoliš zavoda je območje SR Slovenije. 9. Skupščina občine Ajdovščina, svet za šolstvo in upravni organ, pristojen za Šolstvo, imajo glede zavoda tiste pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom. 10. Zavod ima svoje sklade, ki se določajo s statutom zavoda. 11. Sredstva za osnovno dejavnost, vzdrževanje in popravita ter sredstva za druge potrebe zavoda zagotavtjata Republiški sklad za šolstvo in republiški oz. komunalni zavod za socialno zavarovanje. Ustanovitelj ne prevzema nobenih finančnih obveznosti do zavoda. 12. Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1965. 13. Ta odločba se objavi v Uradnem glasniku. at.: 1-022-17/64-1965. Ajdovščina, 29. maja 1965. Predsednik Slavko Rovtar, 1. r. / ; OBČINA ILIRSKA BtSTRICA Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. junija 1965 sprejela ODLOK O DODELITVI DOMICILA III. PREKOMORSKI UDARNI BRIGADI V MESTU ILIRSKA BISTRICA 1. člen Skupščina občine Ilirska Bistrica dodeljuje III. Prekomorski udarni brigadi domicilne pravice v mestu Ilirska Bistrica. 2. člen Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 010 22/65-3/2. 11. Bistrica, 6. junija 1965. Predsednik Ing. Ivan Kukovec, I. R Str. 44 URADNI GLASNIK. St. 6 — Koper. 2! junija 1945 Na podlagi 66. člena statuta^ občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti na seji dne 6. junija 1965 sprejela ODLOK O DOLOČITVI IMENA MLADINSKEMU ŠPORTNEMU PARKU V ILIRSKI BISTRICI 1. člen Naravnemu in umetnemu parku, ki leži na območju gradbenega okolišča mesta Ilirska Bistrica in je omejen na zapadni strani z železniško progo Ilirska Bistrica — Rijeka, na severovzhodni in severozaptdni strani z Bazoviško ulico od njenega izhodišča pa do konca, se določi ime «Mladinski športni park Nade Žagar* 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, St.: 010-23/65-3/2. II. Bistrica, 6. junija 1965. Predsednik \ Ing. Ivan Kukovec, L r. pouiagi 63. in 61. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in navodila za sestavljanje zaključnih računov o izvršitvi proračuna družbenopolitičnih skupnosti za leto 1964 (Uradni list SFRJ. št. 50/64) ter 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1964 I. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ilirska Bistrica za ieto 1964. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Ilirska Bistrica, zaključni računi finančnih načrtov skupnih potreb, finančnega načrta organov uprave, finančnega načrta občinskega sodišča in zaključni račun stalnega rezervnega sklada 6 odstotne rezerve ter skladov, ki nimajo-svojega organa, so sestavni de! tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu proračuna občine Ilirska Bistrica so znašali: dinarjev D o h o d k 1: 488,924.071 a) sredstva za kritje skupnih potreb 10,253359 b) finančni načrt organov uprave 96,735.140 c) občinsko sodišče 10,866.204 Č) sklad za šolstvo 97,227.033 d) sklad za ceste 5203.094 220,284.850 Ostanek za financiranje proračuna 268.639221 od tega 10 odstotna oziroma 15 odstotna posebna rezerva, ki je po 164. členu temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti prenešena v stalni rezervni sklad čisti dohodek Izdatki: presežek dohodkov nad izdatki 32,206.168 236,433.053 227202.555 9230.498 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 9230.498 dinarjev se prenese v celoti kot dohodek proračuna za leto 1965. 5. člen Po zaključnem računu finančnega načrta skupnih potreb za ieto 1964 znašajo dinarjev dohodki 14,020 700 izdatki 14,020.700 6. člen Po zaključnem računu finančnega načrta organov uprave znašajo: dinarjev dohodki i03.655.i29 izdatki ^ 98,741.043 Presežek dohodkov nad izdatki 4,914 086 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 4,914.086 dinarjev sc prenese v celoti kot dohodek finančnega načrta organov uprave za leto 1965. 7. člen Po zaključnem računu finančnega načrta občinskega sodišča za leto 1964 znašajo: dinarjev dohodki 12254.223 izdatki li,851.507 Presežek dohodkov nad izdatki 402.7Ì6 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 402.716 dinarjev se prenese kot dohodek finančnega načrta občinskega sodišča za ieto 1965 za kritje neporavnanih obveznosti. -, 8. člen Po zaključnih računih skladov so znašali dohodki in izdatki: Stalni rezervni sklad občine In gospodarskih organizacij: Rezervni Rezerv, ski. Skupaj ski. obč. gosp. org. dinarjev dinarjev dinarjev dohodki 42,753379 87,069.938 129,823317 izdatki HO 86,486386 86,486.696 Saldo 31. 12. 1964 42,753269 583352 43/336.621 Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 42,336.621 dinarjev se prenese v celoti kot dohodek sklada za leto 1965 in sicer 42,753269 dinarjev na rezervni sklad občine in 583.352 dinarjev na rezervni sklad gospodarskih organizacij. Sklad za komunalno dejavnost: dinarjev dohodki 37262.814 ' 3 d a t k i 15,425.154 Saldo 31. 12. 1964 21,837.660 Sredstva sklada v znesku 21.837.660 dinarjev se prenesejo v celoti kot dohodek sklada za komunalno dejavnost občine Ilirska Bi- strtca za leto 1965. Sklad za socialno varstvo: dohodki izdatki Saido 31. 12. 1964 dinarjev . 40.150 1300 38.650 Sredstva sklada, po zaključnem računu v znesku 38.650 dinarjev se prenesejo kot dohodek sklada za leto 1965. Sklad za obnovo podeželja:' dohodki izdatki Saldo 31. 12. 1964 dinarjev 142.823 142.828 6 96 proračunska rezerva dinarjev dohodki 8,678339 Izdatki 8,678339 Saldo 31. 12. 1964 H Sredstva so bila prenešena po 163. temeljnega zakona o financiranju družbena, političnih skupnosti na dan 31. 12. 1964 na stalni rezervni sklad občine Ilirska Bistrica. 9. čien Ta odlok začne veljati naslednji dan pa objavi v Uradnem glasniku. St.: 01(120/65-5/7. 11. Bistrica, 15. maja 1965. * Predsednik Ing. Ivan Kukovec, l.r. Na podlagi 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. maja 1965 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SKLADA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE ' ILIRSKA BISTRICA 1. čien Ustanovi se sklad za komunalno dejavnost občine Ilirska Bistrica. 2. člen Naloga sklada je financiranje del iz komunalne dejavnosti. 3. člen t Organ sklada je upravni odbor sklada. D-pravni odbor sklada sestavljajo predsednik in 4 člani, ki jih imenuje svet za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. 4. člen Sklad posluje po določbah statuta sklada. . Dohodki in izdatki sklada se vsako leto določijo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema v skladu s programom razvoja komunalne dejavnosti upravni odbor skiada, ki ga predloži na vpogled občinski skupščini. « 5. člen Viri dohodkov skiada so: a) sredstva od najemnin za skladišča, H jih uporabtjajo družbeno pravne osebe, b) dotacije iz proračuna občine, c) posojila in dotacije drugih organov, d) sredstva, ki jih vlagajo gosoodarske organizacije, e) drugi dohodki. 6. člen Sklad je pravna oseba. Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. S statutom se določita organizacija in način poslovanja sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Ilirska Bistrica. Pri upravljanju sklada je zagotovljena u-deleiba organizacij in občdnov, zainteresiranih za delovanje družbenih služb, katerim so sredstva za njihovo dejavnost zagotovljena v skladu. , St. 6 — Koper, 21. junija 1965 -URADNI GLASNIK* Str. 45 / PREGLE O DOHODKOV IN IZDATKOV PO ZAKLJUČNEM RAČUNU OB C INK ILIRSKA BISTRICA IA LETO 1964 Dohodki: Plan Realizacija 1. Del — Skupni dohodki 2. Del — Viri dohodkov, ki se 235,031.000 307,875.405 s posebnimi predpisi razd. med družbeno-polit. skupnosti 97.000 104.856 3. De! — Sodne takse \ 4, Del — Posebni viri dohodkov 124,800 000 — občine 6. Del — Dohodki uradov in 118,838.150 ustanov in ostali doh. 6.500.000 6,510.014 7. Del — Prenesena sredstva 38.536.000 41,595.646 1. Del — Dotacije 14,000.000 14,000.000 Skupaj dohodkov: 508.964.000 488,924.071 Udeležba na skupnih dohodkih (1. Del) 3,33 % finančni načrt skupnih potreb 10,824.000 10,253.359 31,42 M finanč. načrt organov uprave 102.125.000 96,735.140 3,53 % občinsko sodišče * 11,473.000 10.866.204 31,58 % sklad za šolstve 102,645.000 97,227.053 1,69 % sklad za ceste 5,493.000 5,203.094 Skrhaj udeležba 167,121.000 220,284.850 Ostane 276,404.000 268,639.221 Obvezna rezerva Cisti doh. za financ. 33,603.000 32,206.168 proračunskih izdatkov 242,801.000 236,433.053 Izdatki * 1. Del — Prosveta in kultura 16.530.000 - 16,437248 2. Del — Socialno varstvo 39,691.000 39,533.231 3. Del — Zdravstvena zaščita 31.878.000 30,133.188 5. Del — Državna uprava 22.113.000 21.767.813 6, Del — Komunalna dejavnost 13,857.000 13.544.080 7. Del — Ncgospod. invest. 36,067.000 23.506.960 8. Del — Posred. v gospod. 9. Del — Dotacije: 8,172.000 8.084.134 1,793.627 samostojnim zavodom 1,797.000 skladom — — družb, organizacijam 41233.000 41.071.000 skupno financiranje 11.987 000 11.987.000 M. Del — Obveze in garancije ! 1.406 000 11,278.108 11. Del — Pr orač. rezerva 8,070 000 8,066.066 ' Skupaj izdatkov 242,801.000 227,202 555 Presežek dohodkov nad izdatki — 9,230.498 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po Sklad ima poslovno administracijo in knji- objavi v Uradnem glasniku govodstvo, ki se vodi pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Ilirska Bistrica. Št.: 010^21/655/16. 11 Bistrica, 15. maja 1965. Predsednik 8. člen Sredstva sklada se uporabljajo za popra- Ing. Ivan Kukovec, l.r. vilo in rekonstrukcijo komunalnih objektov po mestu in naseljih. Na podlagi 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica 9. člen na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1964 sprejela Sklad se ne sme ukvarjati z dejavnostjo družbenih služb in tudi ne z gospodarsko dejavnostjo. POSLOVNIK * SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA 10. člen Sredstva sklada so naložena pri komunalni - 1. SPLOŠNE DOLOČBE banki Koper — ekspozitura Ilirska Bistrica. 1. Člen 11. Člen S tem poslovnikom se ureja delo skupšči Na koncu vsakega koledarskega leta se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada in ga pošlje v pogled službi družbenega knjigovodstva in skupščini občine Ilirska Bistrica. Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu se prenese kot dohodek sklada v naslednje leto. 12. člen Sklad za komunalno dejavnost občine Ilirska Bistrica, ustanovljen z odlokom občinskega ljudskega odbora z dne 15. 9. 1960, se ukine. Neuporabljena sredstva in obveznosti taki njenega sklada preidejo na sklad za komunalno dejavnost občine Ilirska Bistrica. ne občine Iiirska Bistrica in njenih- komisij. Delo svetov se uredi s posebnimi poslovniki. 2. člen Skupščina občine dela stalno in sicer: — na skupnih sejah obeh zborov, — na ločenih sejah posameznega zbora, — na sejah njenih svetov in komisij, — po svojih upravnih organih. 3. člen Zadeve iz svoje pristojnosti opravlja skupščina na svojih sejah. Komisije, sveti in drugi organi skupščine opravljajo tiste zadeve iz pristojnosti skupščine, za katere je tako določeno % zakonom. statutom občine Iiirska Bistrica ali s tem poslovnikom. 4. člen Seje skupščine in njenih organov so javne. Ce to zahtevajo splošne koristi, ialiko skupščina skiene, da se pri posamezni seji ali delu seje javnost izključi. 5. člen Zbora občinske skupščine zasedata in odločata praviloma na skupnih sejah. Na ločenih sejah zbora zasedata in odločata ic o vprašanjih, glede katerih je tako določeno v zakonih in drugih predpisih, v statutu občine, če to zahteva najmanj ena tretjina odbornikov posameznega zbora, ali kadar zbora tako skleneta. 6. člen Vsak zbor občinske skupščine samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora; -— voli in razrešuje člane mandatno-imunitet-ne komisije zbora; — voli in razrešuje člane drugih komisij zbora; — razpisuje nadomestne volitve; — odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornikov zbora; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost. 7. člen Delo skupščine in njenih organov teče po programu. Skupščina ima okvirni program dela za celo leto, za vsako četrtletje pa se sestavi podrobni program dela vnaprej. Iz utemeljeneh razlogov se lahko program dela skupščine ali njenih organov dopolni ali spremeni. Program dela za skupščino izdela predsednik in tajnik skupščine na podlagi programa dela svetov, komisij, upravnih organov ter ostalih potreb. 8. člen Vsako drugo leto po izvolitvi polovice odbornikov se skupščina na novo konstituira. Zaradi verifikacije mandatov na novo izvoljenih odbornikov in zaradi konstituiranja skupščine, skliče prvo sejo skupščine pred-ednik skupščine. II. SEJE SKUPŠČINE I. Priprava in sklic seje 9. člen Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na podlagi veljavnih predpisov, na zahtevo ene petine odbornikov skupščine, po sklepu posameznega zbora skupščine, na predlog pristojnih organov širnih družbeno političnih skupnosti, ene ali več krajevnih skupnosti in občinskega zbora SZDL. Predlagatelj mora hkrati z zahtevo za sklicanje seje predložiti predlog za dnevni red. 10. člen Ko predsednik prejme tako zahtevo, mora v primerih iz prejšnjega odstavka sklicati sejo skupščine najkasneje v 15 dneh. Ce predsednik v tem roku ne skliče seje, jo skliče brez posebnega opozorila odbornik, ki ga za to pooblasti predlagatelj, ali pa sc skupščina sestane na podlagi obvestila, ki ga pošlje odbornikom tajnik skupščine. Predsednik skupščine pa je dolžan predlagateljem pismeno obrazložiti, zakaj-ni sklical seje skupščine oziroma zakaj je ni sklical v predvidenem roku. če se predlagatelj z ' obrazložitvijo ne strinja, mora predsednik o tem obvestiti občinsko skupščino na prvi prihodnji seji. H člen Vprašanja, ki so splošnega pomena za občino, lahko skupščina obravnava na razširja- Str. 46 *URADNT GLASNIK St 6 — Koper. 21. junija 1965 ni seji skupno s predstavniki občinskega odbora SZDL uti občinskega sindikatnega sveta. Na razširjeni seji skupščina obravnava zlasti spremembe statuta, predtoge družbenih načrtov in programov razvoja občine, urbanističnih načrtov, občinskega proračuna in programov skladov. O sklicanju in predlogu dnevnega reda za tako sejo, odločita sporazumno predsednik občinske skupščine in predsednik občinskega odbora SZDL. Po končani skupni obravnavi sprejme občinska skupščina predtoge in sklene po tem poslovniku. ' 12. člen Vabila na sejo se redno pošiljajo odbornikom občinske skupščine, poslancem, ki so bili, izvoljeni na območju občine, občinskemu odboru SZDL, občinskemu komiteju ZKS, občinskemu sindikalnemu svetu in starešinam temeljnih upravnih organov skupščine občine Ilirska Bistrica, predsednikom delovnih, družbenih in drugih organizacij in služb, katerih zadeve se obravnavajo na seji, ter zastopnikom tiska in radia. Seje skupščine se morajo obvezno udeležiti starešine upravnih organov zaradi dajanja pojašnil. 13. Člen Vabilo na sejo mora biti poslano odbornikom najmanj teden dni pred sejo in mora obsegati kraj in čas seje ter predlog dnevnega reda. Hkrati z vabilom na sejo se mora odbornikom poslati tudi vse pomembnejše gradivo, o katerem naj bi skupščina razpravljala in sklepala. Za gradivo, ki ga ni mogoče dostaviti odbornikom obenem z vabilom na sejo, je treba odbornikom sporočiti, kje si ga lahko ogledajo. Sklic seje se lahko objavi v lokalnem časopisju in radiu. 2. Začetek la vodstvo seje 14. člen Sejo občinske skupščine začne in vodi predsednik skupščine, če je predsednik odsoten pa odbornik, ki ga določi skupščina. 15. člen Fred začetkom seje ugotovi predsednik sklepčnost obeh zborov skupščine, nato pa izvoli skupščina dva overitelja zapisnika. Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica odbornikov vsakega zbora. 16. člen Na začetku seje prebere tajnik skupščine sklepe, ki so bili sprejeti na zadnji seji in poročilo o njihovi izvršitvi, v kolikor lc-to ni bilo dostavljeno odbornikom z vabitom na sejo; nato se glasuje o podanem poročilu. 3. Predlog dnevnega reda 17. člen Fo opravljenih uvodnih opravilih predlaga predsednik prediog dnevnega reda seje. Vsak odbornik občinske skupščine ati postarne lahko predlaga spremembe in dopolnite k prediaganemu dnevnemu redu. Predsednik lahko dovoli razpravo o tem, da naj se nova zadeva, ki je biia predlagana, šteje za nujno ter vključi v dnevni red in takoj obravnava, ali pa se odstopi v predhodno proučitev pristojnemu organu skupščine (svet, komisije), če se zadeva ne obravnava takoj, jo je treba vključiti v dnevni red prve prihodnje seje. O dnevnem redu skupščina glasuje. 18. člen Seja se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan, iahko pa se prekine in kasneje nadaljuje. Kadar zaradi odsotnosti potovice a)i več odbornikov skupščina ni skiepčna, predsednik sejo preloži; predlog dnevnega reda pre ložene seje pa postane prediog dnevnega reda prihodnje seje. 4. Pripravljanje predlogov 19. člen Zadeve iz svoje pristojnosti obravnava skupščina na podiagi pismenih prediogov in obrazložitev, katrne poda pristojni svet ali odborniška komisija ih ki morajo obsegati; a) naslov predlagatelja in označbo zadeve; b) podrobno obrazložitev zadeve z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo; e) če jc predlagatelj svet aii komisija, podatke o tem, kdaj jc pristojni svet aii komisija obravnavat zadevo in kakšen skiep predlaga; č) datum in podpis predlagatelja. 20. člen Predloge iz prejšnjega čiena je treba pred-iožiti tajniku občinske skupščine. če jc predlog nepopoln ali nejasen, ga tajnik vrne prediagateiju, da ga dopolni oziroma popravi ali pa ga sporazumno s predlagateljem sam dopolni oziroma popravi. če je prediog nezakonit ali če zanj ni pristojna občinska skupščina, opozori tajnik na to predlagatelja. Kolikor ta vztraja pri predlogu, obvesti tajnik o tem predsednika, ki odloča, aii se prediog predloži skupščini ali se zavrne. 21. člen V primerih, ko je bil dnevni red dopolnjen ali spremenjen na sami seji, poda in obrazloži nov predlog tisti, ki je predlagal ustrezno spremembo oziroma dopolnitev dnevnega reda. Predlog odloka ali drugega predpisa se lahko da na dnevni red seje le, ce sta bila osnutek odioka in obraziožitev dostavljena odbornikom najmanj 5 dni pred sejo skupščine. če skupščina tako odloči in če je tudi gradivo tako izčrpno pripravljeno, se lahko začne razprava o zadevi brez uvodnega poročila. Če j c zadevo obravnavalo več svetov ali drugih organov, poročajo skupščini njihovi predsedniki o svojih stališčih pred pričetkom razprave. 22. člen Prediogi, ki so podani, ko je predlog dnevnega reda seje že odposlan odbornikom, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo skupščine, razen če je stvar tako nujna, da bi odložitev povzročita občutno materiaino ali drugačno škodo. V takem primeru se mora v skupščini obvezno opraviti predhodna obr-—--va o nujnosti takega predioga. 5. Obravnava predlogov 23. člen Obravnava predlogov se prične s podajanjem porpčila in obrazioiitve predloga. Ustno poročilo in obrazložitev na seji iahko izostane takrat, kadar so odborniki prejeli pismeno obrazložitev obenem z vabilom na sejo. Ko sta poročiio in obrazložitev podana se začne razprava. Skupščina lahko sklene, da bo določen prediog obravnavala po delih. 24. člen Na seji skupščine imajo pravico sodelovati odborniki, tajnik skupščine, predsedniki svetov in posianci zvezne ter repubtiške skupščine. Na seji skupščine imajo pravico sodelovati tudi predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in kra-jevttih skupnosti. Predstavniki delovnih, družbenih in poli-tičnih organizacij, katerih zadeva se obravnava na seji. lahko sodelujejo v razpravi, če skupščina tako odloči. 25. člen Kadar sklene skupščina, da bo obravnavala vprašanja, ki imajo splošen politični po-men za občino, imajo pravico in doižnost sodelovati v razpravi tudi dcicgirani predstavniki družbeno-političnih organizacij in dna-štev, „ 1 Kadar obravnava skupščina zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red seje na predlog sveta, lahko sodelujejo v razpravi tudi predsednik in ciani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa glasovati. Na zahtevo predsednika skupščine dajejo na seji pojasnila in po potrebi sodeiujejo v razpravi starešine občinskih upravnih orga-nov. 26. člen Predsednik daje besedo odbornikom po vrstnem redu, kakor so se priglasili tk razpravi. Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Odbornik se lahko priglasi k besedi do konca razprave. Predlagateljem ter poročevalcem svetov in odborniških komisij da predsednik besedo tudi izven vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti prediog oziroma dati podrobnejšo obrazložitev. Predsednik da beggdo takoj tudi odborniku, ki želi govoriti o prekršitvl poslovnika, prekršitvi dnevneg^. reda aii zato, da bi popravil svojo izjavo. 27. čleu* Govornik lahko govori na seji praviloma samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Ce se od dnevnega reda oddalji, ga predsednik opozori. Govornikom lahko samo predsednik seie v besedo in jih opozori na. dnevni red in pravila poslovnika. Isti govornik lahko ponovno seže v obravnavo v isti točki dnevnega reda le v primeru, če zahteva dodatno pojasnilo ali če dopolni ali spremeni svoj prvotni predlog. Večkrat sc lahko oglaša v razpravo le poročevalec, predsednik in tajnik skupščine. Če jc zaradi uspešnosti in ekspeditivnosti poteka obravnave koristno, lahko skupščina omeji razpravo posameznika na določen čas. Predsednik skupščine je dotžan skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora. 28. člen Ko je obravnava predloga končana, se o njem glasuje praviloma v celoti. Skupščina pa lahko sklene, da se glasuje o posameznih delih ali čienrh predioga. Če je odrejeno glasovanje po delili oziro-fnd po členih, se glasuje obenem tudi o spre-minjevalnih oziroma dopolnilnih predlogih. V takem primeru se najprej gtasuje o spre-minjevainem oziroma dopolniinem predlogu k posameznemu delu oziroma členu. Predlog proračuna in prediog družbenega plana se obravnavata najprej načelno, nato pa predlog proračuna po razdelkih, prediog družbenega piana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri sklepanju o predlogu proračuna in predlogu družbenega plana se glasuje najprej o morebitnem amandmaju, nato pa o razdelku proračuna oz'**oma o poetavi" ' —""a plana. 29. Člen Cc se med obnrvnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom sklepa še niso dovolj razčiščena ali da je potrebna podrobna proočitev, lahko skupščina sklene, da se prediog vrne predlagatelju v ponovno proučitev. št 6 — Koper. 21. junija 196S Str. 47 6. Obravnavanje odtokov 30. člen Prediog odtoka ali drugega splošnega akta poda pristojni svet aii komisija občinske skupščine. Zahtevo, da se sprejme odlok, lahko podajo tudi samoupravne organizacije, družbeno poti tič ne organizacije, društva in občani. Organizacija oziroma občan posije zahtevo, da se sprejme odiok predsedniku skupščine, ta pa jo predloži v obravnavo in pripravo pristojnemu svetu. Predlog odloka, ki naj se sprejme v občinski skupščini, mora biti izdelan v obliki in besedilu, v katerem naj bi ga sprejela skupščina. Biti mora obrazložen in če jc potrebno se predlogu priloži tudi ustrezna dokumentacija. Odbornik lahko predlaga tudi ustno na Seji skupščine, da se izda odlok. 31. čien Skupščina lahko sklene, da se da predlog odloka še pred sprejetjem v javno obravnavo ali da se k obravnavanju pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, deiovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij ali društev. Predlog odloka se da v javno razpravo tako, da se na primeren način objavi besedilo predioga obenem z obvestilom komu, na kakšen način in do kdaj naj organizacije ali občani pošljejo k osnutku odloka svoje predloge in pripombe. 32. člen Obravnava predloga odloka sc obvezno začne z načelno obrazložitvijo predlagatelja. Po tej obrazložitvi povedo svoja stališča poročevalci svetov ali komisij, ki so tudi obravnavah ta predlog. Po načelni obrazložitvi osnutka odloka in stališč drugih organov se prične obravnava odloka o podrobnostih. Predlog se obravnava najprej kot celota in nato po posameznih členih, če skupščina tako določi. 33. člen Odbornik, predsednik sveta a!i poslanec, ki smatra, da osnutek odloka še ni dovolj proučen in primeren za obravnavanje in sprejem, lahko s primerno utemeljitvijo zahteva, da se predlog odloka umakne z dnevnega reda ati pa pošlje pristojnemu svetu v ponovno proučitev. O zahtevi za umik predloga odloka z dnevnega reda se posebej glasuje. Če skupščina sklene, da se odlok pošlje pristojnemu svetu v ponovno proučitev, se odlok predloži obema zboroma v obravnavo na prihodnji seji. 7. Predlaganje amandmajev 34. člen . + Odborniki lahko dajajo k posameznim členom odloka sprcminjevalne predloge (a-mandmaje), dokler predlog odloka ni dan na glasovanje. Praviloma se dajejo obširnejši amandmaji k predlogu odloka pismeno pred sejo, krajši amandmaji pa se dajejo ustno na sami seji. Amandma se lahko poda v vsakemu členu odloka. O predloženem amandmaju se mora izjaviti predlagatelj odloka, razen če je spremembo člena ali celega predpisa podal sam predlagatelj. Če predlaga spremembe in dopolnitve predlagatelj, postane tak spremenjevalni oziroma dopolnilni predlog sestavni del predloga. O drugih amndmajih se glasuje sproti. 35. člen Predlagatelj prvotnega predloga oziroma njegov poročevalec lahko poda k spreminje-valnim oziroma dopolnilnim predlogom svoje mnenje, zlasti ali je amandma v skladu z .URADNI GLASNIK* -_______!_______ * -------------------------- namenom predloga oziroma ali je predlagatelj izključil predlagani način rešitve zadeve. Ce predlagatelj smatra, da sprejeti amandma bistveno spreminja prvotni predlog in da ni v skladu z njegovim stališčem, laliko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje, ali da se predlog sploh umakne z dnevnega reda. Če predlagatelj smatra, da bi se morali o amandmaju izjaviti še ostali prizadeti sveti ali organi skupščine, lahko zahteva, da se predlog odloka z amandmaji vred umakne z dnevnega reda seje in pošlje v ponovno presojo pristojnemu svgtu O takem zahtevku odloči skupščina z ločenim glasovanjem zborov. Pristojni svet mora zadevo po presoji predložiti v ponovno obravnavo skupščini na pri hodnji Seji. 36. člen Če jc k določbi ali členu odloka le en a-mandma. se najprej glasuje o besedilu predloženega osnutka, na katerega se amandma nanaša, nato pa o amandmaju samem. Ce je k isti določbi ah členu odloka podanih več amandmajev, glasujejo odborniki po končanem predlaganju amandmajev. Najprej se opravi glasovanje o predlogu osnutka, na katerega se nanaša amandma, nato pa o amandmajih po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. če je skupščina izglasovala predloženo besedilo, odpade glasovanje o amandmajih. Prav tako odpade glasovanje o nadaljnjih amandmajih, če je bi) eden izmed njih že sprejet. 8. Sprejemanje odlokov 37. člen ^ Ko je podrobna obravnava odloka po členih zaključena, sc glasuje o predlogu odloka v celoti. Pri sprejemanju odlokov glasuje vsak zbor posebej, če ni s statutom ali drugim predpisom drugače določeno. Odlok je sprejet, če je v vsakem zboru izglasovan z večino glasov navzočih odbornikov. 38. člen Odloki in drugi sklepi občinske skupščine, pri katerih sprejemanju odločata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti enakopravno, so sprejeti, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu. Ce se zbora o besedilu ne zedinita, dolo^ čita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako števijo članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. t . Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta predloga, se obravnava predlog na skuqni seji obeh zborov. C e sc zbora tudi na skupni seji ne zedinita, se seja preloži na prihodnji dan. Ce se tudi na tej preloženi seji zbora ne sporazumeta, od lok oziroma sklep ni sprejet. 9. Obravnavanje poroči! In sklepanje 39. člen Posamezna vprašanja, ki imajo splošen gospodarski ali družbeno politični pomen za občino, obravnava skupščina na podlagi poročila, analize, informacije ali drugega gradiva, ki ga skupščini predlaga pristojni svet ah komisija na lastno pobudo ali na pobudo določene organizacije. Obravnava v skupščini se prične zatem, ko je poročevalec podal ustrezno uvodno poročilo ah pojasnilo. 40. člen Poročilo občinskega upravnega organa, občinskega sodišča ali druge samoupravne organizacije poda predstavnik tega organa oziroma organizacije. K poročilu poda svoje pripombe ali stališče ustrezen svet, oziroma svet, pristojen za zadeve tega zavoda ali organizacije. 41. člen Po končani obravnavi poročila, analize m informacije iahko sprejme skupščina pripombe, stališča, priporočila ali smernice za nadaljnje delo organa, organizacije ali zavoda, ki je podal poročilo, analizo ah informacijo, ali pa vrne vso zadevo svetu ali predlagatelju v ponovno proučitev ah dopolnitev. Ce je občinski skupščini že predloženo besedilo zaključkov in priporočil, jih skupščina takoj obravnava in o njih glasuje. Če besedilo zaključka ali priporočil skupščini ni predloženo, jih lahko predlaga predsedujoči, predstavnik sveta, zavoda ali organizacije, ki je poročilo ah analizo predložila skupščini v obravnavo, lahko pa skupščina naroči pristojnemu svetu ali komisiji, da ie-la na podlagi poročila, obravnave in predlogov odbornikov pripravi ustrezne zaključke ter jih predloži skupščini na prvi prihodnji seji. 42. člen Občinska skupščina sklepa na podlagi obravnave razen takrat, kadar je s tem poslovnikom določeno drugače. O vsakem predlogu, ki je bil dan na sejo skupščine pa mora biti izdan sklep. Skupščina sklepa veljavno, če je v času sklepanja navzočih večina odbornikov. Če je podan dvom glede sklepčnosti skupščine, se s poimenskim klicanjem ugotovi, kobko odbornikov je navzočih. Predlog je sprejet, če jc zanj glasovala večina na seji navzočih odbornikov, razen če ni s statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina. Skupščina lahko sklepa o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red. Skupščina sklepa tako. da odborniki glasujejo za predlog, proti predlogu ali da se glasovanja vzdrže. \ Pravico glasovati imajo samo odborniki občinske skupščine. Odborniki glasujejo osebno. Glasovanje je javno, razen če skupščina sklene, da je glasovanje tajno. Kadar je treba, glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili podani. Predsedujoči mora pri tem ugotoviti, koliko glasov je bilo danih za posamezen predlog, koliko proti in koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo. Predsednik mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov. 43. Člen Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko. Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove, naj dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, potem tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdrže glasovanja. Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar misli, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju se kliče odbornike po seznamu članov zbora. Odbornik glasuje tako, da izjavi, ah je za predlog ah proti predlogu ah pa da se vzdrži giasovanja, Tajuo se gtasuje z listki. Pri javnem glasovanju šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričlanska komisija. Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik oziroma komisija izid glasovanja in predsednik razglasi, ali je predlog sprejet pii zavrnjen. Ce se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje. 44. člen Ce je enako število odbornikov glasovalo za predlog in proti predlogu, ali če je število odbornikov, ki so glasovali proti pred- Str. 43 URADNI GLASNIK* St. 6 — Koper. 2!. junija 1965 logu in ki so se glasovanja vzdržati, enako Številu odbornikov, ki so g!asovali za predlog, se šteje, da je prediog zavrnjen. 45. čien Občinska skupščina iahko na isti aii na drugi seji odpravi ali razveljavi že sprejeti sklep in o zadevi ponovno razpravlja in glasuje, Če so zato podani utemeljeni raziogi, oziroma če se kasneje ugotovi nova dejstva take narave, ki bi iahko bistveno spremente ie sprejeti sklep občinske skupščine. V takem primeru iahko občinska skupščina že sprejeti sklep razveljavi ter znova odloča o stvari. Sklep v upravnem postopku lahko skupščina odpravi ali razveljavi, dokler ni bila stranki vročena odločba. 46. člen Občinska skupščina prejema in izdaja odloke, odredbe, navodila in odločbe, lahko pa sprejema tudi drugačne sklepe, Statut občine oziroma odlok o spremembi statuta je sprejet, če je 2anj glasovala večina vseh odbornikov občinske skupščine. M. Sprejemanje sklepov po skrajšanem postopku podlagi sklepa skupščine odvzame besedo ali ga odstrani s seje. Predsednik odvzame besedo odborniku, ki s svojim vedenjem ali govorom moti red na seji aii krši določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje izreče predsednik zoper odbornika, če ta kljub ponovnemu opominu še naprej moti sejo, če ponovno ali hudo žali drugega odbornika ali skupščino, če se noče pokoriti predsedniku potem, ko mu je odvzel besedo, ali če drugače onemogoča delo na seji. 51. člen Začasna odstranitev odbornika traja najdalj do konca tiste seje, s katere je bil odbornik odstranjen. Odbornik, ki je bi! začasno odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ce noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se seja prekine in da se nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve. 52. člen Odbornik, zoper katerega se prediaga odstranitev s seje, ima pravico takoj podati svoj ugovor. Po podanem ugovoru dokončno odloči o odstranitvi pristojni zbor občinske skupščine. 47. člen Gospodarske zadeve, poroštva in nekatere upravne zadeve se lahko rešujejo po skrajšanem postopku. V takih zadevah skupščina poveri pripravo in obravnavo predloga pristojnemu svetu, ki izdela ustrezne sklepe in jih predloži skupščini s predlogom rešitve zadeve. O zadevah po skrajšanem postopku pristojni sveti nc dajejo nobenih uvodnih poročil ali obrazložitev. Odborniki lahko zahtevajo pojasnila, dajejo pripombe k posamezni zadevi ali pa predlagajo, da se o zadevi drugače odloči ali da se zadeva vrne pristojnemu svetu ali komisiji v ponovno obravnavo; nato se opravi glasovanje. 48. člen Ce ni s posebnim predpisom drugače določeno, odločata o zadevah v upravnem postopku (gospodarske zadeve, poroštva itd.) oba zbora na skupni seji. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih odbornikov. V objavi predloga dnevnega reda ze zadevo, ki se obravnava po skrajšanem postopku, posebej označi. H. Interpelacije 49. čien Odborniki in posianci imajo pravico, da na seji skupščine postavljajo vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom svetov aii zborov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine m njenih organov. Postavljajo se le taka vprašanja, ki se tičejo dela skupščine in njenih organov, ali so širšega pomena za njihovo delo in reševanje. Odgovor na postavijcna vprašanja mora dati predsednik skupščine ali predsednik sveta ali zbora po možnosti na isti seji najpozneje pa na prvi prihodnji seji. Taka vprašanja in odgovori nanje se dajejo na koncu vsake seje, ko je dnevni red izčrpan. 12. Vzdrževanje reda na seji ' 50. člen skupščine "" s*mbi predsedr Ce predsednik ^tupščine ne more napi viti reda na seji, lahko sejo za kratek č prekme. prekršitev reda na seji lahko predse tnk izreče odborniku opomin oziroma mu i 53. člen Če kdo od poslušalcev moti delo na seji ali se neprimerno vede, lahko predsednik odredi. da se odsti ani iz dvorane. Ce poslušalci huje kršijo red, lahko predsednik odredi, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, Če je potrebno, tudi s posredovanjem organov javne varnosti. 54. člen ^ Nihče ne sme priti v dvorano z orožjem ali nevarnim orodjem. 13. Zaključek seje 55. člen Predsednik zaključi sejo skupščine, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da skupščina ni več sklepčna, ati če sc deio zaradi nereda ne more nadaijevati niti po krajši prekinitvi seje. Če dnevni red ni izčrpan, se lahko seja prekine, skupščina pa na predlog predsednika odloči, kdaj se bo seja rtadaijevala. Pred zaključkom seje da predsednik sporočila. ki so v zvezi z delom skupščine in odgovarja na morebitna vprašanja. če se seja zaključi, ker skupščina ni več sklepčna ah ker sc seja zaradi nereda ne more nadaijevati, skliče predsednik skupščine eimprej novo sejo, na kateri se obravnava preostale točke dnevnega reda. 14. Zapisnik seje O vsaki seji se setavi zapisnik v 4 izvodili Zapisnik vodi tajnik skupščine aii uslužbt nec, ki ga za to določi tajnik. Zapisnik obsega bistvene podatke o pott t w o ra^P ah. ° predlogih in spreje tih stališčih m sklepih, zlasti Se: čas in kra seje, ime predsedujočega, predsednikov zbo rov m zapisnikarjev, števiio prisotnih odbor mkov m poslancev, imena odsotnih odborni kov imena govornikov s kratko vsebino n]! hot .h izjav izjave za katere odborniki izreč n. zahtevajo, da se vnesejo v zapisnik h vse sprejete sklepe. * n Zapisnik podpišejo predsednik skupščini oziroma zbora, dva overiteija zapisnika in za O^rjtmi zapisnik se najkasn^ zLtn^dihf^ Republiškemu sekretariatu za zakonodajo m organizacijo SRS. scarni sprejme odloke ali druge splošne predpise, mora zapisnik vsebovati ce ^tno besedilo predloga odloka z vsemi spre nicmbami m dopolnitvami. ^ Po en izvod zapisnika prejmeta predsednik in tajnik skupščine, en izvod pa se odda v arhiv. 57. člen Tajnik občinske skupščine napravi najkas-neje v 5 dneh po seji pregled sprejetih skic-pov na seji skupščine, ki se mora dostaviti predsedniku in starešinam upravnih organov občinske skupščine zaradi evidence in izvi-. šitve. Tajnik poda na začetku seje poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na zadnji seji skupščine, če te-to ni bilo že poslano odbornikom skupno z vabilom na sejo. Predsednik in tajnik občinske skupščine skrbita za izvajanje sklepov občinske skun-ščine. ^ 58. člen ' Odbornik, katerega govor ali izjava je v zapisniku, lahko zahteva, da se izvrši popravek, če izjava ni točno zapisana. O taki zahtevi odloča tajnik; v primeru bistvenih sprememb pa odločata o taki zahtevi oba zbora na prvi prihodnji seji. Hi. LOČENE SEJE ZBOROV 59. člen Sejo posameznega zbora skupščine skliče predsednik občinske skupščine. Sejo zbora vodi predsednik zbora. Ce je predsednik odsoten, vodi sejo zbora odbornik, ki ga za ta namen izvoli zbor. Zbora lahko določita, da bosta pri obravnavi zadev iz enakopravne pristojnosti zasedala skupaj, giasovala pa ločeno. Sejo zbora skliče predsednik skupščine kadar tako določa zakon ali statut občine, na predlog ene petine odbornikov zbora, ene aii več krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih ah deiovnth organizacij. Hkrati z zahtevo po sklicanju zbora morajo predlagatelji predio-ziti tudi predlog za dnevni red seje. ihedsednik skupščine mora sklicati sejo zbora v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 10 dneh. Ce je ne skliče ali je ne sklice v roku 10 dni. jo skliče predsednik zbora ah odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. Predsednik skupščine je dolžan p red la ga-je zbora"^"° obrazložiti, zakaj ni sktical se- je za reševanje pomembnejših gospo-darskih vprašanj koristno, se lahko skliče skupna seja zbora občinske skupščine in samoupravnega organa delovne ali družbeno-poti tiene organiacije. Tako sklicano skupno sejo vodi pred sed-mx zbora. . Zaključke in priporočila lahko sprejmeta oba organa skupaj ali vsak zase. . ^ "^°Pck pri sklicanju ločenih sej zborov, ravnavanju prediogov, sprejemanju skleci r!!!) reda na seji je enak, kot m delu skupnih sej obeli zborov. 62. člen ^ sklicana skupna seja obeh zbo-. PR zbora odločita, da bosta Obrh zadeve iz enakopravne pristojnosti obravnavala ločeno, predsednik ^upno zasedanje obeh čenih še oddaljujeta obravnavo na Jo- "gotovi, da je zadeva dovolj ob-<*it i' ^Prejme predlog predpisa, priporo-oba zbora zaključke, o katerih glasujeta 63. člen Zapisnik seje občinskega zbora vodi pravi-oma načelnik oddelka za občo upravo, za- St. 6 — Koper, 21. junija 1965 .URADNI GLASNIK. Str. 49 pisnik seje zbora dciovnih skupnosti pa praviloma načelnik oddelka za gospodarstvo. Ce sta odsotna, določi zapisnikarja tajnik skup-iČine iz vrst strokovnih uslužbencev. Postopek pri sestavljanju in dostavljanju zapisnikov sej zborov je enak kot za skupno sejo obeh zborov. IV. KLUB ODBORNIKOV 64. člen Zaradi obravnavanja spiošnogospodarskih bi druzbeno-političnih vprašanj, podrobnejše obravnave zadev, ke se pripravljajo za sejo občinske skupščine, ati posameznih zborov, ali zaradi drugih splošnih interesov, lahko odborniki ustanovijo klub odbornikov. Odborniki se sestajajo v klubu po potrebi. 65. čien Sestanek kiuba odbornikov skiicuje in vodi odbornik, ki ga za vodstvo kluba izvolijo odborniki iz svoje sredine za dobo enega teta. Sestanek kluba odbornikov lahko skliče tudi predsednik občinske skupščine. Klub odbornikov lahko sprejema priporočila ali predloge za delo alt odločanje občinske skupščine, posameznih zborov, svetov ali drugih organov. O sestankih kiuba odbornikov se piše kra tek informativni zapisnik. V. POSTOPEK PRI VOLITVAH, RAZREŠITVAH IN IMENOVANJIH 1. Splošne določbe 66. člen Skupščina občine Ilirska Bistrica opravlja po določbah tega poslovnika na svojih sejah volitve, imenovanja in razrešitve, ki spadajo po zakonu, statutu občine ali po tem poslovniku v njeno pristojnost. 67. Člen Kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno, predlaga kandidata za volitve ali imenovanje komisija za volitve in imenovanja, lahko pa tudi skupina najmanj desetih odbornikov. K predlogu kandidatur, ki jih predlaga kdo drug, da pred začetkom glasovanja svoje mnenje komisija za volitve in imenovanja. Kandidature za člane svetov, komisij in drugih organov se pri volitvah celotnega organa predlagajo v obliki kandidatnih list. Kandidatna lista obsega toliko kandidatov, kot je treba izvoliti čtanov. Predlogi kandidatur se vlagajo pismeno in morajo biti podpisani, Ce se kdo od odbornikov ne strinja s prediaganim kandidatom ali s prediagano kandidatno listo, ali če da spreminjevalni predlog, odloča o tem skupščina. 68. člen Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma kandidatov končano, prebere predsednik Imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kakor so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje. Predlagatelj lahko kandidatno listo ali posamezni predlog umakne ali spremeni do začetka glasovanja. 69. člen Glasuje se praviloma z dviganjem rok. Skupščina pa lahko sklene, da se glasuje poimensko ali tajno. " 70. člen Ce je podan en sam predlog kandidature, te glasuje javno z dviganjem rok. Glasuje te tako, da dvignejo roko najprej tisti odborniki, M to za prediog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki sc vzdržijo glasovanja. Ce je podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili podani tako, da dvignejo roke najprej odborniki, ki so za posamezni predlog, nato odborniki, ki so proti predlogu in nazadnj: odbar-niki, ki se glasovanja vzdrže. 71. člen Ce Sc glasuje poimensko in je podan en sam predlog, pove vsak odbornik, aii glasuje za predlog, ali proti predlogu, ali da se gia-sovanja vzdrži. Ce je za isito kandidaturo podanih več predlogov kandidatur, sc glasuje poimensko tako, da vsak odbornik izjavi, za katerega kandidata aii kandidatno listo giasuje, oziroma da se vzdrži giasovanja. 72. člen Ce skupščina sklene, da glasuje tajno, glasuje z glasovnicami. Glasovnice pripravi v ta namen izvoijena tričianska komisija, ki tudi ugotovi izid glasovanja. Na glasovnici se napišejo imena vseh kandidatov po vrsti, kot so bili prediagani. Ce je biio podanih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka liste oziroma tistega kandidata, za katerega odbornik glasuje. Cc glasovalec obkroži zaporedne številke pred imeni več kandidatov oziroma kandidatnih list, kot jih je potrebno izvoliti, je glasovnica neveljavna. Ce ne obkroži nobene zaporedne številke, se smatra, da se je vzdržal glasovanja. 73. člen / Kadar je vložena ena sama kandidatura, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov. Kadar je podanih več kandidatur, je izvoljen tisti kandidat, oziroma so izvoljeni vsi kandidati s tiste kandidatne liste, za katero je bilo oddanih največ giasov. če se je vzdržalo glasovanja več odbornikov, kot jih je glasovalo, ni sprejet noben prediog in se volitve ponovijo. Volitve se ponovijo tudi, če sta dve ali več kandidatnih list, ali če sta dva posamezna kandidata dobita enako največje števiio glasov, ali če je bil en sam predlog pa ni dobil večine giasov navzočih odbornikov. Pri novih voiitvah se giasuje o vseh predlogih, ki so bili podani za prve volitve in tudi o morebitnih novih prediogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih voiitvah svoj prejšnji prediog umaknejo. 74. čien Med glasovanjem lahko dobi besedo samo odbornik, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika. Po končanem glasovanju razglasi predsednik izid glasovanja. 75. Člen Razrešitev posameznega uslužbenca, člana sveta ali drugega organa lahko predlaga tisti, ki je upravičen predlagati kandidata. Predlog za razrešitev mora biti obrazložen in podpisan. Komisija za volitve in imenovanja da občinski skupščini mnenje o vsakem predlogu za razrešitev, ki ga ni vložila sama. O vsakem predlogu za razrešitev glasuje občinska skupščina posebej in sicer javno z dviganjem rok. Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh odbornikov občinske skupščine. 76. člen <- član sveta ali drugega organa, ki ga imenuje skupščina, ima pravico odpovedati sc svoji funkciji in odpoved utemeljiti. Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku občinske skupščine. 2. Volitve predsednika skupščine 77. člen Predsednika občinske skupščine se voli vsako drugo ieto po verifikaciji mandatov polovici na novo izvoljenih odbornikov. Predsednika skupščine izvolijo izmed sebe odborniki na seji skupščine s tajnim giaso-vanjem. , Predsednik se izvoli na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži komisija za volitve in imenovanja aii skupina najmanj 10 odbornikov. Predlogi za kandidata morajo biti pismeni in morajo obsegati samo po enega kandidata. 3. Volitve komisij In svetov * 78. Člen Komisije, sveti in drugi organi občinske skupščine sc volijo na podlagi kandidatnih list. Predlog kandidatne liste obsega posebej ime predsednika in posebej imena toliko Članov, kolikor jih je potrebno izvoliti. Posamezni člani sveta, komisije ali drugih organov se volijo po postopku, ki velja za volitve posameznih funkcionarjev. 4. Volitve predsednika In sodnikov občinskega sodišča 79. člen Predsednika in sodnike občinskega sodišča voli občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja in republiškega sekretariata za pravosodno upravo. O vsakem kandidatu za predsednika oziroma sodnika se glasuje posebej. O kandidatih za sodnike porotnike občin skega sodišča se glasuje v celoti na predlog skupne kandidatne liste, ki obsega imena vseh kandidatov. Kandidatne liste pripravi posebna komisija za pripravo predlogov za volitve sodnikov porotnikov. Te predloge predloži skupščini komisija za volitve in imenovanja. 5. Imenovanje tajnika In starešin upravnih organov 80. člen Tajnika občinske skupščine imenuje občinska skupščina na prediog komisije za volitve in imenovanja. Sodnika za prekrške izvoli skupščina v soglasju s pristojnim republiškim organom, potem ko poda komisija za voiitve in imenovanja svoje mnenje. Vodilne uslužbence občinske uprave imenuje občinska skupščina na prediog komisije za volitve in imenovanja. O vsakem kandidatu se giasuje posebej in javno. 6. Imenovanje članov organov upravljanja 81. člen Občinska skupščina imenuje tudi ciane organov upravljanja v tistih delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, za katere je po ustavi aii zakonu pristojna. Imenuje jih na prediog komisije za volitve in imenovanja. Ce je treba imenovati več čianov v isti organ upravljanja, se glasuje o prediaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti. VI. KOMISIJE OBČINSKE -SKUPŠČINE 82. člen Predsedniki in člani stalnih komisij občinske skupščine se volijo vsako drugo leto po verifikaciji mandatov novoizvoljene po- Str SD &! 6 — Kipper, 2!. junija 136$ twice odbornikov* io so lahko ponovno iz-vdjaii. .... . Delovno področje srninih komisij je oo-s statutom občine, delovno področje začasnih komisij pa določi skupščina z aktom o ustanovitvi komisije. S3, člen Komisije delajo na sejah in sklepajo z večino glasov vseh svojih članov, Na sejah komisij se glasuje javno, razen če komisija &kiene, da glasuje tajno Na zahtevo komisije se mora udeležiti seje komisije tudi odbornik, ki ni njen San, ter na seji poročati ali dati svoje mnenje o ndevi. ki je na dnevnem redg seje. Predsednik komisije sklicuje in vodi seje ter skrbi za red na sejah. Predsednik komisije je dolžan sklicati se jo na zahtevo ene tretjine članov komisije ah na zahtevo predsednika skupščine. Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda mora biti poslano vsem članom komisije najmanj tri dni pred sejo, - M. čien Pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji komisije lahko dajejo pojasnila in mnenja tudi tajnik občinske skupščine, starešine upravnih organov ali drugi uslužbenci občinske skupščine. 85. člen O seji komisije se piše zapisnik. Podpiše ga predsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo, in zapisnikar. Zapisnik obsega čas m kraj seje, imena navzočih članov komisije in imena odsotnih članov z navedbo, ali so izostanek opravičili ali ne, ter sprejete sklepe z morebitnim ločenim mnenjem. Prošnje in pritožbe 86 člen Prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo občinski skupščini občani, delovne in druge orga-niz^pije, se vlagajo pismeno ali ustno na zapisnik in morajo biti podpisane. Vsako prošnjo in pritožbo, razen pritožb v upravnem postopku, se da v reševanje komisiji za prošnje in pritožbe. 87. Eten Kadar je ta rešitev prošnje ali pritožbe potrebno, sme komisija za prošnje in pritožbe zahtevati od pristojnega občinskega organa pojasnila, preizkusih delo upravnega organa in predlagati pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo. če spozna komisija, da je za rešitev prošnje ali pritožbe pristojen kakšen drug organ, odstopi prošnjo oziroma pritožbo pristojnemu organu, vlagatelja pa o tem obvesti. Ce pa komisija spozna, da prošnja ali pritožba ne spada v pristojnost državnega organa, sporoči to vlagatelja s svojim mnenjem. Komisija mora v vsakem primeru obvestiti vlagatelja, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo. M. člen Komisija lahko na nodi agi obravnave odloči, da se prošnja ali pritožba predloži v odločitev občinski skupščini in da o tem poročilo ter določi poročevalca. Najmanj enkrat letno poroča komisija skupščini o svojem dehr Komisija za prošnje in pritožbe vodi poseben razvid o vseh prošnjah in pritožbah, po vrstnem reda, kakor so bile vložene. VI! PREDSEDNIK IN TAJNIK SKUSC1NE 89 č!en Predsednik skupščine predstavlja občinsko .URADNI GLASNIK. skupščino in zastopa občino kot pravno ose- b°Fredsednik skupščine organizira, sklicuje in vodi seje skupščine, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja ski-r^r^ in drugih organov, skrbi za usklajevanje njihovega dela. za njihovo soddenta-nje z drugimi organi in organi družbeno-poh-tjčnih organizacij, po potrebi sklicuje sam )-=ir^ sestanke in posvetovanja 90- člen Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika, za uresničevanje javnosti prr delu skupščine, podpisuje ooloke ter ^ruge predpise in akte skupščine in opravlja druge na-ioge, ki so določene s statutom občine in tem po