TRI RAZPRAVE O OŽIVLJANJU REK 10-letno poročilo 2015 - 2025 Vpliv degradacije rek na vodne habitate Hidrologija… veš svoj dolg… tudi do narave in okolja? Sodobne reke in človeški vidiki ekologije OŽIVIMO Tri razprave o oživljanju rek 10-letno poročilo 2015 - 2025 Založnik: Inštitut REVIVO Urednik: Damjan Habe Avtorji: Polona Pengal, Eva Horvat, Ana Štefančič Kričej, Damjan Habe Lektura: Zdenka Pengal Oblikovanje: Urška Slatner Slikovni material: Zavod REVIVO, Peter Naglič, Rok Rozman, Klemen Razinger, Urban Petelin Inštitut REVIVO zavod za ihtiološke in ekološke raziskave Staretova ulica 1 1233 Dob Slovenija Elektronska verzija: ozivimo.si Dob, 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 251495171 ISBN 978-961-95923-2-8 (PDF) Deset let - rekam, okolju in ljudem TRI RAZPRAVE O OŽIVLJANJU REK POSLANSTVO Vodnim ekosistemom vračamo življenje v korist ljudi in narave. VIZIJA Ustvariti svet, v katerem ljudje skrbimo za vodne ekosisteme, da lahko razvijejo svoj polni potencial in tako zagotavljajo zdravo in kvalitetno življenjsko okolje za vse. Kot nevladna organizacija želimo postati vodilni soustvarjalci in soodločevalci na strokovnem področju urejanja celinskih voda in morja, na lokalnem in globalnem nivoju. VZDRŽNOST IN TRAJNOST V Inštitutu REVIVO se s poslanstvom zavezujemo, da se vedno oziramo na prihodnost in na dolgoročne rešitve za trajnostni razvoj. Glede na trenutno stanje Zemlje pa razumemo vzdržnost predvsem kot vzdržnost, zmernost. Verjamemo, da lahko kakovost življenja dvignemo z oživljanjem degradirane in varovanjem še ohranjene narave. Naš cilj je prilagodljiv, vzdržen razvoj, ki bo omogočal blagostanje za vse prebivalce Zemlje – današnje in prihodnje. STABILNOST IN PRILAGODLJIVOST REVIVOvci smo v desetih letih od ustanovitve prehodili vijugasto, izzivov polno pot, ki nas je pripeljala do nove, zrelejše stopnje. Z lanskim letom se je REVIVO preimenoval v inštitut, s čimer želimo poudariti našo raziskovalno dejavnost. Z raziskavami ustvarjamo podlago za strokovno in izobraževalno delo na področju ohranjanja, varovanja in oživljanja narave. Tako znanstvena spoznanja najučinkoviteje prenašamo med ljudi, v prakso in dosegamo zastavljeno vizijo. Ti trije stebri nam omogočajo konkurenčnost, nenehen razvoj in prepoznavnost v strokovnem prostoru. Obstoj REVIVA lahko pripišemo srčnosti sodelavcev ter zavezanosti vrednotam in načelom, ki so trdno vodilo našega delovanja. Mladostniška navdušenost, s katero se lotevamo projektov, in interdisciplinarnost, ki vključuje najnovejša znanstvena spoznanja z različnih področij, sta le dve lastnosti, na kateri smo ponosni. Načelno in moralno delovanje v najširšem pomenu pa sta za nas zavezujoči vrednoti, ki ju uresničujemo z namenom, da vrnemo naravi, kar je njenega, in zagotovimo kvalitetnejše okolje za nove generacije. UVODNIK Leto 2024 je bilo za Zavod REVIVO prelomno iz več razlogov. Preoblikovali smo se vsebinsko, strateško, kadrovsko in nadgradili strokovno. Odprli smo fronte, ki smo jih načrtovali več let. Bližamo se resni obletnici. Sloveniji so se po suši ‘zgodile’ še poplave. Evropa je z Zakonom o obnovi narave naredila še en korak bližje optimizmu, ki nam je posvetil ravno v pravem času. Zato smo tudi mi v tem času pripravili izčrpno pregledno poročilo. Publikacija na kratko povzema delo REVIVA od ustanovitve, odstira sidrišča strokovnih izhodišč, izraža hvaležnost vsem, s katerimi uspešno sodelujemo in potrjuje odločnost, da bomo vztrajali pri svojem poslanstvu. Premiki, o katerih boste brali v poročilu, so stvarni in smo jih zasledovali več let, v preteklem letu pa so se zgolj uresničili na več področjih. Iz nezanesljive mladostne zaletavosti, ko smo izvajali projekte z najrazličnejšimi vsebinami, smo prešli v stabilnejšo razvojno stopnjo usmerjenega, dolgoročnega delovanja. Vse bolj lahko delujemo na izbranih tematskih področjih. Podvojili smo število zaposlenih. Utrdili smo strokovno jedro in ga razširili na področje družboslovnih ved. Slednje je pomembno predvsem pri ozaveščevalnem in izobraževalnem delu. Preimenovali smo se. Prvič smo bili kot vodilni partner uspešni tudi na LIFE razpisu. S projektom ponovne naselitve lokalno izumrle vrste – kečige bomo prvič in skladno s pomembnim delom našega poslanstva neposredno, snovno pripomogli k ohranjanju posebno dragocene ribje vrste. Iz vseh naštetih razlogov je ta publikacija najprej pričevanje o delu inštituta, obenem pa s članki tudi predstavitev strokovnih vsebin. Prikazati želimo svoje aktivnosti, področja delovanja in spoznanja preteklih let ter želje, usmeritve in cilje za prihodnost. Ker smo v desetletju dela nabrali veliko izkušenj in znanja, želimo vse to deliti tako s strokovno kot laično javnostjo. Med vsebino boste našli tri prispevke na temo biologije, upravljanja z vodami in psihologije. Celotna publikacija je namenjena vsem, tako laikom, ki jih zanimajo narava, skrb zanjo in oživljanje vodnih ekosistemov, kot strokovnjakom, ki jih zanimata raziskovanje in nova strokovna spoznanja. Verjamemo, da bo vsakdo v njej našel kaj zanimivega ali uporabnega – znanstveniki, uradniki, študentje, nevladniki, profesorji, laiki,… Publikacija je namenjena tudi povezovanju in jo darujemo kot povabilo geografom, biologom, gradbenikom, hidrologom, botanikom, meteorologom, politologom, sociologom… Zato vas že pred branjem prispevkov vabimo k sodelovanju. Skupaj bomo našli boljše rešitve za prihodnost. V to smo prepričani! Postali smo Inštitut REVIVO, čeprav po organizacijski obliki ostajamo zavod. Ime Zavod ni služilo svojemu namenu, naši prepoznavnosti. Smo nevladna organizacija, ki se ukvarja z raziskovanjem, kar je naše primarno strokovno delovanje. Že ves čas od ustanovitve uspešno sodelujemo v najuglednejših evropskih raziskovalnih projektih programa Obzorje (Horizon Europe). Smo prepoznavni tudi v evropskem prostoru, kjer nas že ves čas delovanja poznajo kot »Institute«. Za REVIVO pa naziv ni zgolj istovetnost, je način delovanja. Vse, kar lahko preberete v tem gradivu, je odraz našega napredka. Pišemo ga na predvečer rojstnega dne, saj letos novembra REVIVO praznuje 10. obletnico. Od ustanovitve smo prehodili precej meandrasto pot. Veliko smo se naučili. Dosegli smo ljudi, stkali vezi in zasejali spremembe. In zato lahko z upanjem gledamo v prihodnost, v kateri bo upravljanje voda pomenilo skrb za vodne ekosisteme. Prihodnost, v kateri ne bomo le zaustavili upadanja biotske pestrosti, ampak bomo ekosisteme obnovili. Obnovo pa bomo dosegli do te mere, da nam z ekosistemi ne bo več treba upravljati. Naravi bomo dali prostor. Tako bo! Vas pa na tem mestu še povabimo, da se nam pridružite na naši poti oživljanja rečnih ekosistemov. Na poti v prihodnost, na naravi temelječo, polno življenja. Dr. Polona Pengal Direktorica Inštituta REVIVO Foto: Iztok Dimc Inštitut REVIVO ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Za namen podpore in vzpodbude delovanja Reviva, vas prosimo, da nam z oktobrom 2025, ko bo posodobljena “Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu”, namenite 1 % od dohodnine. Zavezujemo se, da bomo vsak vaš cent vrnili v naravni fond skupnega dobrega in delovanja za boljše okolje in varnejšo prihodnost. Foto: arhiv REVIVO O Vpliv degradacije rek na vodne habitate Eva Horvat, mag. ekologije in biodiverzitete 12 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? 18 Dr. Polona Pengal univ. dipl. biologinja Sodobne reke 24 in človeški vidiki ekologije Damjan Habe – Habo, univ. dipl. socialni pedagog AZAL Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, 34 poslovanju financerjih in načinu dela. 48 K Kdo smo REVIVO? Vpliv degradacije rek na vodne habitate Foto: Polona Pengal Vpliv degradacije rek na vodne habitate Eva Petelin, mag. ekologije in biodiverzitete degradácija -e ž (á) - postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti (SSKJ, 2014) vključno z rekami. Gre za opis u-I zraz degradacija označu- janja rek in v proces aktivnega uhi lokalnih rek, smo na terenskih je določeno stanje tudi v soodločanja vključimo domačine, sprehodih, obujali spomine svojih opisovanju naravnih okolij, smo v letu 2023 v okviru programa staršev ali babic/dedkov ter pov-Open Rivers Programme (https:// zemali stare zapise. Kaj hitro smo pravljanja in poseganja v vodotoke, openrivers.eu/) izvedli številne do-prišli do spoznanja, da smo ned-kako vplivamo na njihovo vred-godke - izobraževalne delavnice, olgo tega iz rek še pili, iz njih jedli nost oziroma ekološko stanje. S javne posvete in skupinske popise ribe, se v njih kopali in z njihovo tem, ko posegamo v *rečne kori-rečnih ovir na porečje reke Reke. vodo zalivali njive in vrtove. Gener-dorje, jih degradiramo. S ciljem, acijam pred 19. stoletjem, so bile te da jih omejimo v zamišljene ok-Vemo pa, da smo tudi ekosistemske storitve samoume-vire, ki na kratek rok, zapolnjuje-naše reke in potoke še vne in brezplačne. Na to so nas le-jo naše potrebe. K temu močno tos opomnili starejši občani Ilirske nedolgo nazaj lahko pili, pripomore odtujenost od narave Bistrice in okolice, ko smo se po-iz njih jedli ribe, se v njih in rek in nepoznavanje naravnih tikali po mestu in vaseh ob popisu kopali in z njihovo vodo procesov, od katerih smo odvisni. pregrad na reki Reki. Številni sta-zalivali njive in vrtove. Mi in vse generacije, ki pridejo za roselci povejo, da so v otroštvu ob nami. S ciljem, da prekinemo ta potokih lovili ribe, hodili po pitno navidezno začaran krog ukalupl-Ob sodelovanju z domačini, var-vodo v reko za domačo uporabo, 8 Vpliv degradacije rek na vodne habitate se kopali, postavljali mline, prali Ob vse milejši klimi OD NEKOČ perilo ipd. invazivne vrste DO DANES lju, ki nas še največkrat opomnijo, sicer lahko obstale, in da so tudi one, kot mi, sredi proce - Ob in v rekah je tekom več mili - namesto pestre združbe sa »življenja«. Takšne, kot so zdaj, jonov let nastajalo življenje. Or - dobimo monokulturo. Reke so strukture v naravi in oko- avtohtone vrste, ki bi izpodrinejo tudi tiste skupaj z okolico, so samo v tem ganizmi so črpali hranila iz vode, trenutku. Nenehno se premikajo, izkoriščali njihov tok za osvajanje širijo, ožijo, razpletajo, prepletajo, in poseljevanje novih območij, za nim praksam. Najštevilčnejše in spreminjajo. Edina resnična stalni- razmnoževanje. In vse to velja tudi v očeh splošne javnosti najbolj ca rek je spreminjanje. Od tod tudi danes. Organizmi so se razvili v spregledane so hidro-morfološke rek – Panta rei. Vse teče. Z rekami sozvočju s cikličnimi spremem- spremembe struge. To so spre- in zaradi njih se spreminja tudi nji- bami v rekah in od njih postali od- membe, ki vplivajo na količino in hova okolica. Na določenih mestih visni. Pa ne le posamezni organiz- dinamiko vodnega toka, tako na reke spodjedajo brežine, na drugih mi, cele združbe in ekosistemi so površju kot v povezavi s podzem- odlagajo sediment, gradijo novo prilagojeni na večno spreminjanje. ljem, na prenos, razporejanje in kopno. V zadnjih desetletjih pa se S poseganjem, z ‘’urejanjem’’ in raznolikost sedimentov in pestrost je zaradi različnih antropogenih upravljanjem rečnih ekosistemov morfoloških struktur v strugah, ki pritiskov to spremenilo. Povsod po pa te procese prekinemo in šte- predstavljajo življenjska okolja. Z Evropi (Garcia s sod., 2013) in tudi vilne organizme, ki se na nove, uniformiranjem strug vodotokom po svetu. Reke so sicer v za dnjih stabilne razmere ne morejo prila- nižajo ekološko vrednost ali ka- nekaj letih res postale čistejše, goditi, obsodimo na izumrtje. Po- kovost, jih degradirajo. vključno z reko Reko, a so zato pre- sledično se spletajo krajše oziroma cej bolj umetne, ukalupljene, ujete. vrstno siromašnejše povezave. Med hidrološko-morfološke spre- Morda se jim pridruži še kakšna membe prištevamo lateralne ali Edina resnična stalnica tujerodna vrsta, ki se ob manjšem vzdolžne regulacije, kot so kam-rek številu vrst, ki se borijo za vire, v nometi, betonska korita in kam-je spreminjanje. letu ali dveh razmnoži in popol- niti trapezasti nasipi. To so pose- noma zavzame območje. Ob vse gi v vodotoke, ki reko omejijo, milejši klimi invazivne vrste izpod- zmanjšajo hrapavost, pospešijo rinejo tudi tiste avtohtone vrste, ki njen tok, ji odvzamejo hranila, po- bi sicer lahko obstale, in namesto vzročijo spiranje sedimentov ter pestre združbe dobimo monokul- reko habitatno in vrstno osiro- turo. Zato ni naključje, da se iz mašijo. Z odstranitvijo dreves in strokovnih krogov sliši, da je po- grmičevja, ki ustvarjajo raznolike trebno reke ohranjati in obnav- habitate in senčijo strugo, več ljati celostno, torej celotne *rečne vode izhlapi, voda je izpostavljena koridorje in ne le posameznih večjim temperaturnim nihanjem, odsekov ali samo struge. vodne živali pa so bolj izpostav- ljene plenilcem s kopnega ali iz zraka. DO BOLJŠEGA vilčnosti in nepoznanosti sledijo horizontalne ali prečne ovire, ki fragmentirajo ali razdrobijo pop RAZUMEVANJA Z VÉDENJEM Vzdolžnim regulacijam po šte- - ulacije vodnih organizmov. Pre- prečujejo in ovirajo selitve rečnih Načini degradiranja rek so številni. organizmov, prenos hranil in sed- Na Inštitutu REVIVO zato veliko imenta ter z ustvarjanjem večjih časa in energije namenjamo pripra- ali manjših rečnih akumulacij za vi in izvedbi različnih izobraževal- pregradami povzročajo segrevan- nih aktivnosti, kjer predstavljamo je tudi za 5°C in več (Zaidel in dr., Slika 1: Projekt Iz spomina Kamniške negativne vplive nevzdržnega 2021). Za beleženje prečnih ovir Bistrice – razlika v strugi v sto letih (modra načina upravljanja z vodami in na in kasnejše analiziranje njihove in zelena barva). Arhiv: Revivo naravi temelječe alternative tovrst- pogostosti uporabljamo globalno *Rečni koridor je območje vseh površin okoli struge, ki so ob najvišjem vodostaju (poplavah) poplavljene. Zajema torej območje struge, brežin in poplavnih ravnic. S strateškim umikom iz tega območja poplave ne bi več povzročale škode. 9 Vpliv degradacije rek na vodne habitate brezplačno mobilno aplikacijo 2020). daljše selitve. Ribe prezimujejo v Barrier Tracker App. Aplikacija je večjih in globljih rekah, na drst pa namenjena stroki, zainteresirani Na delavnicah popisovanja ovir odhajajo v gorvodna, plit vejša in s javnosti in odločevalcem, ki z reko in pri delu z ljudmi ugotavljamo, hranili revnejša območja. Takšna upravljajo. Za beleženje lahko vne- da je negativen vpliv prečnih ovir potovanja so za ribe ener gijsko semo šest različnih tipov prečnih na vodotoke poznan predvsem v zelo zahtevna, saj nekatere v le ovir, kot so jez, prag, prepust, tla- smislu velikih pregrad in akumu- nekaj dneh preplavajo tudi več kovano dno, mulda in zapornica. lacij, manj pa je prepoznavanja sto kilometrov. V kolikor sredi svo- Aplikacija nas nato vodi skozi niz vpliva manjših ovir, kot so pragovi, je poti po reki navzgor naletijo na vprašanj, odgovori pa raziskoval- prepusti in tlakovanje dna struge. jez, za večino populacije to pome-cem sporočijo širok spekter last- Večina udeležencev razume, da ni predčasen konec poti. Najprej nosti o določeni oviri, na podlagi jezovi reke spreminjajo v jezera, morajo namreč poiskati vrata v ribji katerih se lahko odločajo o uprav- in da se s tem spremeni celotna labirint, ki mu pravimo ribja steza. ljanju s posamezno oviro. Zbrani ribja združba na tem odseku reke. To ni lahko, saj nagonsko sledijo podatki na spletni strani (https:// Marsikdo pa ob tem ne pomisli na glavnemu vodnemu toku, ta pa pod amber.international/european-bar- ključno, vzdolžno dimenzijo reke. jezovi običajno vodi naravnost do rier-atlas/) so na vpogled in upora- Tako kot smo si ljudje prostor raz- turbin in ne v ribjo stezo. Če uspejo bo širši javnosti. Da lahko doseže poredili za zadovoljevanje svojih najti vhod v ribjo stezo, je tok v njej čim večje število ljudi, je aplikacija potreb in dnevno prehajamo med izjemno hiter, pogosto nimajo ure-brezplačna, uporabniki pa lahko domom, službo, trgovino, fitne- jenih skrivališč, kaj šele obrežne razsežnost antropogenih pritiskov som in podobno, imajo tudi ribe vegetacije, zato številne podleže- vidijo na domačem računalniku svoj življenjski prostor razdeljen in jo smrtni izčrpanosti in ribojedim – za lokalno okolje, Evropo, svet. ves čas prehajajo med območji za plenilcem. Tiste, ki končno uspejo Eden izmed razlogov za nastanek drst, prehranjevanje, odraščanje, doseči zajezitev za jezom v obliki aplikacije je tudi spoznanje znan- prezimovanje. Čeprav so kratke jezera, pa se znajdejo pred novim stvenikov, da najdemo rečno oviro selitve med brzicami in tolmuni izzivom. V jezeru ni ustreznih na evropskih rekah v povprečju izjemno pomembne, pa so zara- mest, kjer bi lahko odložile ikre, vsakih 740 metrov (Belletti s sod., di prečnih ovir najbolj ogrožene stoječa voda je toplejša kot tekoča Slika 2 a: V strugi Kamniške Bistrice praktično celotno naselje, saj bi naravna struga segala v širino nekaj sto metrov – kar je reka ob poplavah tudi pokazala. Foto: Revivo 10 Vpliv degradacije rek na vodne habitate voda v reki, posledično jim priman- Mirna gladina za pragom, OVIRE NISO morejo dolgo preživeti niti odrasli omotične mladice in pod SAMO JEZOVI! jkuje kisika. V takšnem okolju ne od nizke vsebnosti kisika vilne obrnejo in svojo pot zaključi- Med večje strukture sodijo pragovi, ribe so dobrodošla -ki so navadno visoki do 3 oziroma celoletna pogrnjena miza jo predčasno. Ta prekinjena pot 5 m, voda pa se preliva čez njiho-ribojedim pticam. pa gre običajno na škodo lastne v jezeru ni jasnih tokovnic, nimajo drst pripravljene odrasle možnosti orientacije, zato se šte osebki, kaj šele njihove ikre. Ker pragom utrujene in na - vo krono. Kljub temu da se voda ga preživetja in preživetja zaroda. preliva, pa so težko prehodni oziro-To je tudi razlog, da je rib selivk ma neprehodni za večino manjših vse manj, tako nekaterim vrstam vrst rib in slabših plavalk. To so utrujene in na drst pripravljene grozi izumrtje, druge pa so žal že predvsem predstavniki ciprinidov, odrasle ribe so dobrodošla celo- izumrle. ki se na selitev odpravijo v času letna pogrnjena miza ribojedim pti- povprečnih pretokov in ne visokih, cam. V študiji raziskovalca Havna Po drugi strani pa je vpliv manj- tako kot je to značilno za salmoni- s sodelavci (2020) so na reki Sieg ših, a precej številčnejših ovir, de, kar jim še dodatno oteži preha- v Nemčiji ugotovili, da je umrljivost kot so pragovi in prepusti, med janje ovir. Za pragovi se reka ne- mladic ob dolvodni selitvi v globlje ljudmi popolnoma nepoznan. koliko zadrži in nastane zajezitev, dele reke na enem samem pragu ki razgibano strugo za nekaj deset kar 5,2 %. Odstotek zveni skoraj Takšna potovanja so ali sto metrov spremeni v mlako, zanemarljiv, vendar žal na rekah za ribe energijsko zelo kjer navadno prevladuje enoličen nimamo le po enega ali dveh, treh zahtevna, saj nekatere v in miren tok, ki se poleg tega še pragov. Po pregledu državnih baz le nekaj dneh preplavajo se greva. In kjer je tok enovit, je ocenjujemo, da se v Sloveniji rečna tudi več sto kilometrov. habitat dolgočasen in tudi vrstna ovira nahaja na vsakih 720 m reke pestrost je nizka. Mirna gladina za (Pengal s sod., 2021), na porečju pragom, od nizke vsebnosti kisika Reke pa na 1100 m, vendar teren- omotične mladice in pod pragom ski podatki kažejo, da je ovir skoraj Slika 2.b: Potok Rača pred izlivom v Kamniško Bistrico, neposredno ob naselju Podrečje (z zgovornim imenom). Zaradi nevarnosti podrta hiša črne gradnje na robu Podrečja. Foto: Revivo 11 Vpliv degradacije rek na vodne habitate enkrat več. Na vsakih 574 metrov. ne nudi skrivališč, kjer bi si lahko pa dno pokrito s sedimentom in Število preživelih mladic pa od odpočile. Dodatno se čez čas na različno velikimi skalami in kamni, praga do praga skokovito upada. iztoku prepusta zaradi globinske kjer se lahko skrijejo. Čez čas pa Kljub temu da pragovi na prvi pog- erozije nare di stopnica, ki prečenje se podobno kot pri prepustu na led delujejo manj problematični kot ovire še oteži. To se da enostavno spodnji strani tlakovanega dna na- jezovi, pa so zaradi številčnosti in rešiti s prepustom, ki je zgrajen kot redi stopnica, ki jo je vsako leto te-posledičnega negativnega učinka most in ne posega v dno struge, a žje premostiti. Zelo podobno oviro fragmentacije na ribje populacije žal se pri nas takšni ukrepi le redko pri selitvah predstavljajo mulde, ki po mnenju znanstvenikov (Belletti uporabljajo. jih je na porečju reke Reke veliko. s sod., 2020) celo bolj škodljivi za Lahko so narejene na način, da ne rečne ekosisteme kot jezovi. Tlakovano dno je po vplivu na gi- predstavljajo motenj za vodne or- banje rib podobno prepustu. Nega- ganizme, lahko pa so narejene kot Prepusti ali betonski kanali, ki so tiven vpliv je odvisen od dolžine in tlakovano dno in tako manj primer-pogosto v uporabi za prečenje načina gradnje dna. Popolnoma ne za prečenje. vodotokov s cestami, predstavljajo gladko dno, brez različno veli-ribam popolnoma nov in tuj habi- kih kamnov, in plitka voda za ribe Mladi iz vse Slovenije in lokalni tat. Zaradi gladke površine je tok seveda pomenita precej nevarnej- prebivalci, ki so izrazili zanimanje vode v prepustu hitrejši in ribam šo izpostavljenost plenilcem, kot in se nam pridružili pri popisovanju Slika 3: Primer revitaliziranega območja na reki prej in potem – Anglija. Foto: Eva Petelin 12 Vpliv degradacije rek na vodne habitate prečnih ovir, so med glavnimi raz- poiščemo alternativnih rešitev, ki logi za udeležbo na popisih naved- bodo pozitivno vplivale na nas, li (I.) željo po znanju, kaj te ovire naše zanamce, naravo, raznolikost so in kakšen je njihov vpliv, (II.) habitatov in vrstno pestrost, ter priložnost, da na drugačen način upočasnile procese spreminjanja spoznajo vodotok, (III.) možnost, podnebja. da spoznajo podobno misleče lju- di, ki jih zanimajo vodotoki. Vse te Zakaj torej še vedno nižamo vred-in podobne aktivnosti povezujejo nost naravi, našemu paradnemu in ljudi in jih spodbujajo k preživljanju rešilnemu konju, ko pa poznamo prostega časa v naravi in ob rekah, rešitve in korake, da to spreme-s čimer krepimo izgubljene vezi z nimo? naravo. Naša naloga za prihodnost je, da Število različnih ovir navad- presežemo ovire – fizične in tiste v ne morejo verjeti, zakaj je priš- ponovno povezovanje rek in sku- Video presežene ovire. █ lo do tega in zakaj kot družba ne no presune udeležence, ki kar naših predstavah, ter omogočimo pnosti z njimi. Literatura: Barrier Tracker Application, https://amber.international/european-barrier-atlas/ Belletti B., Garzia de Leaniz C., Jones J., Bizzi S., Borger L., Segura G. 2020. More than one million barriers fragment Europe’s rivers.” Nature, vol. 588, no. 7838, Gale Academic OneFile. Garci de Jalon D., Alonso C., Gonzalez del Tanago M., Martintez Fernandez V., Gurnell A., Lorenz S., Wolter C., Rinaldi M., Belletti B., Mosselman E., Hendriks D., Geerling G. 2013. Review on pressure effects on hydro-morhological variables and ecology relevant processes. REFORM, Deliverable D1.2 Report to the European Union. Havn B.T., Thorstad E.B., Borcherding J., Heermann L., Teichert M.A.K., Ingendahl D., Sæther S.A., Økland F. 2020. Impacts of a weir and power station on downstream migrating Atlantic salmon smolts in a German river. River Research and Applications, Volume 36, Issue 5 p. 784-796, https://doi.org/10.1002/rra.3590 Pengal P., Horvat E., Gričnik M., Martin E. 2021. Fragmentacija in obnova rek v Sloveniji. Zbornik – Mišičevi vodarski dnevi, str. 196. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 2 zv., 30 cm Zaidel P.A., Roy H.A., Houle K.M., Lambert B, Letcher B.H., Nislow K.H., Smith C. 2021. Impacts of small dams on stream temperature, Ecological Indicators, Volume 120, https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106878 13 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? Foto: Dare Vidic Hidrologija… veš svoj dolg… Dr. Polona Pengal, univ. dipl. biologinja Zadnja leta so področje varovanja in obnove narave zaznamovala kot negotovo in polno neskladnosti. Leto 2022 nam je postreglo s sušo, leto 2024 s katastrofalnimi poplavami. Leto 2023 smo začeli z upanjem, da bo Načrt za okrevanje in odpornost na naravi temelječe rešitve postavil kot nov, z naravo usklajen pristop k reševanju družbenih izzivov, ki pa so nam ga avgustovske poplave dobesedno odplaknile. Vse napredke pri odnosu do rek so dobesedno povozili bagri. A niso vsi pozabili. Semena na naravi temelječih rešitev ostajajo in klijejo. F rustracija zaradi ne- posamezniki in civilne iniciative, v smislu skrbi, kako bodo ukrepi moči ob opazovan- ki uničevanju nasprotujejo in se vplivali na ekološko stanje rek, ali ju uničevanja rek je zavzemajo za zdravo in dobro gre za klasične (gradbene) proti- nepotrebno velika. Pogled na kondicijo rek in potokov. Je leto poplavne ukrepe ali so načrtovane nepotrebno uničevanje vodotok- 2023 končno razblinilo mit o učink- na naravi temelječe rešitve. Pri ov v imenu sanacije po poplav- ovitosti klasičnih, gradbenih pro- ocenjevanju predlaganih projektov ah zahteva kritičen razmislek o tipoplavnih ukrepov? Ne čisto za- zagotavljanja poplavne varnos- namerah in sposobnosti države, res… ti smo sodelovali z drugimi nev- politike in stroke. Več istega ne lad-nimi organizacijami, civilnimi bo prineslo drugačnih rezultatov. S projekti iz Načrta za okrevanje iniciativami, ribiškimi družinami in in odpornost smo se v letu 2023 tudi hidrologi, projektanti, konce- A vendar ti dogodki številni ekologi srečali večkrat, predvsem sionarji. Še posebej smo bili veseli 14 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? … tudi do narave in okolja? povezave s projektanti, saj do se- jo bistveno škodovati naravi (angl. slovenski Načrt za okrevanje in daj z njimi nismo dosegli tesne- Do No Significant Harm ali kratko odpornost uvrščenih za približno jšega sodelovanja. Prav zaradi DNSH); drugič, projekti morajo v 300 milijonov evrov tako imeno- svojega razumevanja poplavnih celoti temeljiti na naravi temelječih vanih protipoplavnih ukrepov – po dogodkov pa so ključni pri načr- rešitvah ali pa jih vsaj vključeva- naših izkušnjah zelo škodljivih tovanju in izvajanju ukrepov. ti (angl. Nature-Based Solutions za ekološko stanje vodotokov. ali na kratko NBS). Za nas je to Večinoma je šlo za stare projekte, Še posebej smo bili veseli izjemnega pomena, saj je bilo v za katere se do sedaj ni našlo de-sodelovanja projektantov, ... Prav zaradi svojega razumevanja poplavnih dogodkov so ključni pri načrtovanju in izvajanju ukrepov. Tako smo ekologi in biologi od Načrta za okrevanje in odpornost pričakovali zelo veliko, saj je Ev- ropska komisija za financiranje projektov iz tega naslova postavila Slika 4: Potok Idrija pri Robiču v času dežja, ko bližnja polja postanejo vodni zalogovnik. dva pogoja: prvič, projekti ne sme- Foto: Rok Rozman 15 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? narja, seveda pa tudi niso izpolnje- vali zgoraj omenjenih pogojev, saj so bili načrtovani v času, ko kon- cept na naravi temelječih rešitev v Sloveniji sploh še ni bil znan. Da razjasnimo sliko, o čem gov- orimo, v nadaljevanju predstavl- jamo 4 osnovne pogoje, da neki ukrep lahko uvrstimo med na nar- avi temelječe rešitve in sočasno preverimo njihovo izpolnitev pri projektih, ki se trenutno izvajajo. 1 Na naravi temelječe rešitve morajo rešiti več družbenih izzivov: v našem primeru naslavljajo izkl- jučno poplavno varnost, torej je po- goj izpolnjen. 2 Izboljšati ali v naj- slabšem primeru ohran- iti morajo ekološko stanje: v našem primeru betoniran- je brežin, gradnja pragov in jezov, odstranjevanje obrežne vegetacije in podobni ukrepi neposredno uni- čujejo habitate in morfološko celo- vitost rek, s tem pa ekološko stan- je, torej pogoj ni izpolnjen. 3 Načrtovani in izvedeni morajo biti participa- tivno, torej v nepo- lokalnim prebivalstvom od definici Slika 5: Degradirano področje reke Save Bohinjke na sotočju – Cajhnov jez, ki zapira - 35 km povezanost v območju močno zdesetkanega sulca. Foto: Revivo je problema dalje. Projekti so bili srednem in tesnem sodelovanju z zasnovani na DRSV, podrobneje so jih opredelila projektantska po- pornost je bila pripravljena zgolj ko katerih lahko ta sredstva črpa djetja, nato pa so bili predstavljeni ocena investicijskih stroškov, torej tudi Slovenija. A če se koncepta javnosti brez možnosti vplivanja na pogoj tudi tukaj ni izpolnjen. na naravi temelječih rešitev ne izbiro ukrepov, njihove lokacije ipd. bomo naučili in ga začeli izvaja- Participativnih procesov ni izpeljal Živimo v desetletju obnove narave ti, nam bodo ta razvojna sredst-nihče, torej pogoj tudi tukaj ni izpol- (Restoration Decade 2020-2030). va ostala nedosegljiva, naša tako njen. Evropa je sprejela edinstven zakon, opevana zelena Slovenija pa bo še 4 Nature Restoration Law (Zakon o naprej sivela. In to ne od starosti. Biti morajo ekonom- obnovi narave). Pa ne le Evropa, sko učinkoviti v celo- vse največje svetovne inštitucije Serija bobrovih jezov na tnem življenjskem ob- so prepoznale pomen ohranjene potoku nad poplavno To pomeni, da se mora upošte- voljo je ogromno sredstev za pre- poplavne viške v vasi. vati tako investicijske stroške kot dobju (t.i. Life-Cycle Assessmen t). narave za preživetje človeštva. Na ogroženo vasjo je znižala hod na naravi prijaznejše razvojne stroške vzdrževanja za celotno projekte, za obnavljanje poško-obdobje ukrepa. Tako za projekte dovanih ekosistemov. Načrt za In kaj inovativni, na naravi temelječi sanacije po poplavah kot za pro- okrevanje in odpornost je le eden projekti so? V rubriko ‘saj ni res, pa jekte iz Načrta za okrevanje in od- izmed številnih mehanizmov, pre- je’ bi na primer spadala ponovna 16 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? naselitev bobrov z namenom izbol- pomembne ekološke koris- www.exeter.ac.uk/research/creww/ jšanja poplavne varnosti. V Angli- ti. Nastala so nova območja research/beavertrial/#read. ji so na porečje reke z zanimivim mokriščnih habitatov, ki so imenom River Otter (reka Vidra) koristili predvsem dvoživkam, Prevečkrat slišimo, da se na nara-naselili 2 družini bobrov. Populaci- vodnim pticam in sesalcem ter vi temelječih ukrepov ne da izves-ja je v petih letih zrasla na trinajst ribam. Na dveh jezovih so do- ti, da so predragi, da jih ljudje ne družin, ki so skupno zgradile 28 kumentirali prehajanje postrvi bodo sprejeli, da ekologi hočemo bobrovih jezov na celotnem poreč- čez jezove ob povišanih pre- delati revolucijo. Če lahko precej ju, večinoma na manjših pritokih. tokih. bolj k tradiciji nagnjeni in zaprti V izrazitem nasprotju z ovirami, ب V nekaj sadovnjakih so bobri Angleži poplavno varnost zagotav-ki jih postavi človek, so v primeru poškodovali sadna drevesa. Z ljajo s pomočjo bobrov, se zdi na ponovne naselitve bobrov doku- namestitvijo zaščite na dreve- mestu vprašanje, zakaj veliko bolj mentirani številni pozitivni rezulta- sa so objedanje uspešno pre- sproščeni in odprti ljudje z Bal-ti, vključno z izboljšanjem biotske prečili. kana v imenu poplavne varnosti pestrosti: ب V treh primerih so bobri po- svoje reke še vedno betoniramo? ب Serija bobrovih jezov na po- drli drevo na sprehajalno pot. Da sploh ne omenjamo odstran- toku nad poplavno ogroženo Lastnik je drevesa hitro odstra- jevan-ja pragov in jezov, ki se jih vasjo je znižala poplavne viške nil s poti. samo v Evropi podre že preko 100 v vasi. ب Javna podpora projektu je z na leto. Pa pri nas? ب Na petih mestih je bobrova začetnih 86% zrasla na 90%, aktivnost povzročila trajno podpora popolni zakonski V živem spominu imamo še ve-poplavljenje kmetijskih površin zaščiti bobra v Angliji pa je s dno poplave iz avgusta 2023, ki so na poplavnih ravnicah. Na- 74% zrasla na 79%. ponovno potrdile, da so posledice jveč škode je bilo povzročene ب Seštevek monetarnih stroškov klimatskih sprememb neizpodbitno na eni izmed lokacij, kjer so in koristi ponovne naselitve bo- dejstvo. Če škodo na lastnini še na 0,4 ha gojili paradižnike in brov kaže, da pridobljene eko- lahko ocenimo, pa je trpljenje ljudi je zaplavljenje onemogočilo sistemske storitve in družbene težko merljivo. Na žalost tudi v tem dostop s težko mehanizacijo. koristi pretehtajo finančni primeru narava v resnici ni tista, ki Na enem od teh mest so mor- vložek. nam jo je »zagodla«. Škoda zaradi ali namestiti preliv, ki je znižal poplav je predvsem in najprej posl- nivo vode za jezom. Celotno poročilo o projektu si lah- edica dejstva, da smo prekomerno ب Bobrova aktivnost je prinesla ko preberete na povezavi: https:// poselili vodni prostor in zregulirali Slika 6: Zračni posnetek okljuke Pšate ob Dragomlju – edini razlivni del Pšate na odseku celotnega toka od Komende do Dolskega. Foto: MaxVisuals 17 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? reke – torej posledica pretekle- katastrofe čisto ničesar naučili? je vrnila v svojo naravno strugo. ga in še vedno trajajočega neus- Praktično identično, kot je to storila treznega upravljanja s prostorom Tipičen primer je v poplavah leta 1990. Naš odziv? in vodami. Vsakokratne poplave so Kamniška Bistrica… Nič Država in občine so zmetale mili- imenovane sive rešitve in trenutni v natančno enake gabarite kot da se je vrnila v svojo pristop k urejanju voda ne delujeta. jasen dokaz, da grad-bene, tako jone, da so jo ponovno zregulirali drugega ni naredila, kot naravno strugo. pred poplavami. Kje se je izgubi- la zdrava kmečka pamet? Kje se Medtem ko, verjeli ali ne, obnova je izgubilo spoštovanje naravnih naravnih procesov v rekah doka- Zaskrbljeno opazujemo sanacijske procesov? Smo mogoče narobe zano izboljša poplavno varnost. ukrepe po poplavah, ki žive rečne razumeli koncept prilagajanja? Da Odprte poplavne ravnice znižujejo ekosisteme, ribe, rake, ptice, vidre, moramo dejansko prilagoditi sebe in upočasnjujejo poplavne viške, zeli, grmovja, drevesa, celotno in svoje aktivnosti, ne pa narave. vegetacija na brežinah upočasn- biotsko pestrost rek teptajo pod juje tok in ščiti brežine pred ero- gosenicami bagrov. Zasuvajo, za- Če bi Kamniški Bistrici na tem mes-zijo precej bolje kot beton. Pa še sipajo, betonirajo, ravnajo, sekajo, tu pustili prostor, ki ga potrebuje in vzdrževanje ni potrebno. Rečni teptajo, pregrajujejo, ograjujejo, si ga ob vsakokratnih poplavah tudi okljuki zadržijo več vode kot ravni zagrajujejo, omejujejo življenjske vzame, bi: betonski kanali in prav tako zadržu- prostore rečnih organizmov. Tip- ب Prihranili ogromne količine jejo poplavni val. Kar pa je sploh ičen primer je Kamniška Bistri- denarja – na naravi temelječe super, je dejstvo, da ti isti ukrepi ca med Kamnikom in Domžala- rešitve so stroškovno racional-prinašajo še številne druge koristi: mi. Lansko leto se je pri Nožicah nejše, saj ne potrebujejo re-boljšo kakovost in več pitne vode, iz-trgala iz betonskega kalupa in dnega vzdrževanja. Narava nižje temperature poleti, manj se vrnila v svojo naravno strugo. se prilagaja spreminjajočim se komarjev, višjo biodiverziteto, torej Nič drugega ni naredila, kot da se klimatskim razmeram. vse, česar sivi, gradbeni ukrepi ne. Pa pomislimo še eno leto nazaj, na sušo v letu 2022. Zgoraj našteti ukrepi obnove voda pomagajo tudi pri hitrejšem polnjenju podtalnice, zadrževanju vode v tleh ipd., kar bistveno pripomore k naši boljši od- pornosti na sušne dogodke. In od- pornost na suše bomo potrebovali. V Inštitutu REVIVO sodelujemo v evropskem raziskoval-nem projek- tu DRYvER, katerega rezultat so med drugim projekcije izsuševanja rek za celo Evropo do leta 2100. Presihajoče reke se bodo po- sušile prej in bodo suhe dlje časa, izsuševale se bodo po-gosteje. Presihati pa bodo začele tudi reke s stalnim tokom. Danes moramo Slika 7: Slika urejene Kamniške Bistrice pri Homcu – »urejanje« po poplavah ob travnikih začeti spreminjati prihodnost, sicer na desnem bregu in odstranitev podrastja. Foto: Revivo bo realnost naših otrok še slabša, kot kažejo te projekcije. Zakaj torej tudi v sanaciji po av- gustovskih poplavah ne spremen- imo taktike? Vemo, da gradbeni ukrepi ne delujejo. Vemo, da nas obstoječe stanje ne varuje pred poplavami. Zakaj torej vračamo struge v prvotno stanje? V stanje pred poplavami. Se res nismo iz 18 Hidrologija… veš svoj dolg… … tudi do narave in okolja? ب Obvarovali ljudi in lastnino pred vsakokratno škodo. V skraj- nem primeru tudi s strateškim umikom iz najbolj ogroženih območij – rečnih strug. ب Omogočili obnovo biotske pes- trosti in ekološkega stanja reke – več rib, ptic, kačjih pastirjev, vider, žab… in manj komarjev. ب Povečali odpornost na suše – poplava in suša sta dve plati istega kovanca… V tem članku ni dovolj prostora, da bi našteli vse koristi. Zato pa smo v Revivu v veliki meri usmer- jeni tudi v ozaveščevalne in izo- braževalne dejavnosti. Čeprav de- lujemo lokalno, in torej neposredno dosežemo le majhen del ljudi, je prav lansko leto pokazalo, da naša sporočila kljub temu dosežejo preb- ivalce široko po Sloveniji. Na nas se po strokovni nasvet in pomoč obrača vedno več posameznikov in skupin, ki si želijo ohraniti ali obnoviti svoje lokalne rečne eko- sisteme. Želijo se aktivno vključi- ti v načrtovanje in tudi izvajanje ukrepov za obnovo rek. Poznajo zgodovino lokalnih vodotokov, ki je za načrtovanje prihodnjih ukrepov ključna, in pripravljeni so to znan- je deliti. Želijo biti prepoznan in upoštevan sogovornik državi in občinam. Za obnovo svojih rek so pripravljeni nameniti svoj prosti čas in znanje. In zato smo lahko, kljub negotovi prihodnosti, optimistični. Optimis- tični, da bomo pravočasno spre- menili preživete paradigme in pre- vzeli koncept na naravi temelječih rešitev. Da bomo pravočasno poe- notili stroke in rekam dali več pros- tora. Da bomo naravo pravočasno obnovili v zadostni meri, da nam bo pomagala pri prilagajanju na res težke klimatske razmere, ki nas čakajo. █ Foto: Klemen Razinger 19 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije Foto: Klemen Razinger Sodobne reke in človeški vidiki ekologije Damjan Habe – Habo, univ. dipl. socialni pedagog Področje varovanja narave je danes na nek način podobno področju duševnega zdravja. Vse več je patologije, odstopanja od normalnega in dobrega. Vse več je nepredvidljivosti in področij, ki so povezana med seboj in vplivajo na slabo stanje v družbi. V porastu je vse, od depresije pri odraslih do ADHD pri otrocih, disfunkcionalnih vedenj in družbenih negotovosti. Psihologi, socialni pedagogi in psihiatri nam znajo povedati, da je del razlogov v tem, da smo izboljšali diagnostična sredstva in prepoznavanje težav. Podobno je pri varovanju narave, kjer vse bolj prepoznavamo patologijo reguliranja rek in se vse bolj zavedamo, da je zdravje okolja tesno povezano s človekovim zdravjem, tudi duševnim. KAKRŠNA DIAGNOSTIKA, TAKŠNA TERAPIJA K irn (2003), ki je pisal sel na vprašanje okoljevarstva. avtor poudari, da je okoljski pro-o ekološki zavesti, je Z izjavo »Kakršna diagnostika, blem celosten, da ima več vzro-stanje zdravja prene-takšna terapija« (Prav tam, str. 25) kov in ni enoznačen. Dejstvo, na 20 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije katerega veliko strokovnjakov ključnih avgustovskih dneh. In AMBIVALENT-opozarja že več desetletij, a se če smo tako celovit pojav poplav NOST zaradi njega pristopi k reševanju stisnili v dva simptoma, bomo ekološke krize niso še nič kaj prida težko celostno rešili težavo. Po- EKOLOGIJE spremenili. Diagnostika sama sicer dobno - pri glavobolu vemo, da ne reši težav, te rešujejo ukrepi. A rabimo malo več vode in en aspirin tudi ti se niso spremenili. Še več, in potem za nekaj časa sim ptomi Ob takih dogodkih se sama po sebi v večini primerov se v naši državi ugasnejo. A vzrok za glavobol postavljajo vprašanja: Kako to, da ustavi delno pri diagnostiki in pred- bo ostal. Če nas boli glava, ker nismo sposobni za vselej zavaro-vsem pri novih oblikah zdravljenja imamo tumor na možganih, se vati naših domov? Zakaj se druž-- pri ukrepih. Pri vprašanjih, kaj je težave rešujejo drugje in drugače. ba, stroka in politika ne poenotijo in normativno in zdravo ter kakšni so Poplave se vrstijo vse pogoste- to uredijo? Kako, da je tako težko učinkoviti ukrepi, ko govorimo o je, nam pa zmanjkuje aspirinov. priti do konsenza? oživljanju habitatov, ki smo jih de- Videti je, da so vzroki težav za gradirali. naše reke drugje, kot jih zdravimo. Odgovor nam ponudi Kirn (Prav tam) in nas opozori, da gre pri Ob lanskih poplavah je bilo razšir- Bolezen poplav v obravnavanju okoljskih vprašanj za jene diagnostike tega, kaj se je preteklem letu se ni razkorak v treh točkah ambivalen- še te so bile meteorološkega in dvema poloma prepričanj: avgustovskih dneh. inženirskega značaja. Večinoma zgodilo s poplavami, zelo malo in tnosti, kjer ljudje omahujemo med rodila v dveh ključnih je laična javnost lahko izvedela a. med mnenjem javnosti in znan-dva argumenta: prvi je bil, da smo stvenimi dejstvi (s tem, da tudi imeli dvesto in večletne vode, in znotraj znanosti stroke niso poe- drugi, da so reke slabo zregulirane notene, op.p.). Kaj konkretno to in vzdrževane. Bolezen poplav v pomeni? preteklem letu se ni rodila v dveh Slika 8: Naravna Nadiža, ki v večini delov ohranja navidezno normlanost – vzorčenje pri pragu Potoki pri vasi Robič, ki je v razpadajočem stanju. Foto: Revivo 21 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije V javnosti se je veliko govorilo, da je po poplavah potrebno sanira- ti brežine in izvesti protipoplavne ukrepe. Situacijo vrniti v stanje pred poplavami in zidove/nasipe še povišati. Strokovni odgovor je podal dr. Brenčič, ki je sicer hidro- geolog, ko navaja (stran SDZV, 2023), da se škoda zaradi poplav povečuje na eni strani zaradi in- tenzivnih sprememb podnebja in s tem pospeševanja vodnega kro- ga, na drugi strani pa zaradi po- večevanja premoženja na območ- jih, ki so izpostavljena tveganjem zaradi naravnih nesreč. Večina poplavnih škod je bila stor- jena na objektih, ki so zgrajeni v rečnih strugah ali pa tik ob njih. Znanstveni in v tem primeru tudi Slika 9: Pretok Kamniške Bistrice avgust 2023 z 1,39 protipoplavne pregrade na km – ‘ki razumski ukrep je strateški umik s so namenjene prvemu poplavnemu valu’: g. Peter Muck v podcastu – povezava 3 na str poplavnih območij. A tega nočemo 37. V ozadju naselje »Podrečje«. Foto: Franc Habe slišati, kar nam Kirn (2003) ponuja v naslednji točki. note varovanja narave intimno Razkoraki, ki smo jih našteli, so izgubi na moči nasproti ogroženi sicer na videz individualne psi- b. Omahujemo namreč tudi med osebni varnosti. Obenem s spre- hološke narave, a so izraženi na načelno pripadnostjo ponotranje- jetjem koncepta strateškega umi- družbeni ravni. nim (intrinzičnim) ekološkim vred- ka s poplavno ogroženih območij notam, a hkratnim pristajanjem na pridemo v konflikt z osebnim sta- Kot kaže, smo ljudje zelo za to, da antropocentrične vrednote v kon- liščem in načelno naravnanostjo, so reke v dobrem stanju. Vsi smo fliktnih situacijah (osredotočene da je človek središče narave, in pripravljeni na to, da bi zmanjša- izključno na reševanje človekovih tudi deklarativnim družbenim sta- li vplive poplav in suš, da bi ime-potreb in želja, op. p.). liščem, da smo naravo sposob- li naravno reko, ki bi imela dovolj ni upravljati. Ta točka pa je tesno življenja, da bi bila vsaj sonaravna. V času poplav smo dokazali, da povezana z osnovnimi mehanizmi V resnici pa to pomeni, da bi se je antropocentričnost pomemben zadovoljevanja potreb po nadzo- morali odseliti stran od rečnih strug razlog, da imajo poplave škodno ru in pripadnosti (Clayton, 2005). in se odpovedati vsaj nepotrebnim razsežnost. Po poplavnih dogodkih Preprosto rečeno, ljudje se težko regulacijam in obenem spreme- smo lahko spremljali tudi nesklad- prepoznamo v tem, da nimamo niti neustrezen, a ustaljen princip nost stališč, v katerih so prizadeti stva ri pod kontrolo in da kar naen- umeščanja občinske infrastrukture prebivalci v Letušu v intervjujih krat ne sodimo več nikamor, kar se (npr. kanalizacije, vodovodi) ob vztrajali, da se stanje sanira in da je zgodilo po poplavah ob Savinji. reke. Ob rekah bi se morali zado-se vrnejo na svoje domove (24ur, voljiti z rekreacijskimi površinami, 2023). Odločitve, ki jih v danih si- c. In še ena ambivalentnost med ki bi bile občasno poplavljene, in tuacijah ne moremo razumeti kot deklarativno motiviranostjo za kmetijskimi zemljišči, s katerimi bi racionalne, so povezane tudi z ekološko delovanje in dejanskim gospodarili v okviru poplavnih raz- osebnimi značilnostmi, izkušnjo obnašanjem. mer. Ravno tako bi se morali za katastrofe, občutki nemoči in jeze. primer poplav in suš odpovedati Posameznikova odločitev, da se V času poplav smo gradnji poslovnih con na močvirnih znanega okolja, v katerem je bival, delujejo kot spužve - zadržujejo antropocentričnost in relativno redko izkušnjo poplav. vrne, je povezana tudi z občutkom področjih, ker ohranjena mokrišča dokazali, da je Kljub temu da lahko verjamemo, v času suš. imajo poplave škodno da je zavest prebivalcev ob reki pomemben razlog, da vodo v času poplav in jo oddajajo vezana tudi na idejo o varovanju razsežnost. Po podatkih javnega mnenja okolja, ta vidik ponotranjene vred- (ISSP, 2020) na vprašanje: ‘koliko 22 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije vas skrbijo problemi okolja’, 80,6% ku, na katerem stoji jez, namen-POTREBNO JE Slovencev odgovarja s ‘skrbi me’ jen odsluženemu mlinu, dobili štiri SOGLASJE NA (4) in ‘zelo me skrbi’ (5). Z gotov- različne odgovore. Te štiri stroke ostjo lahko trdimo, da se večina se težko dogovorijo o kontekstu, VEČ NIVOJIH teh anketirancev ne bi strinjala z v katerem se omenjena situacija odpovedovanjem bivanju ob reki nahaja, o bioloških potencialih in in prestavljanjem infrastrukture. Poleg ambivalentnega odnosa minimumu biološke pestrosti, ki jo To, da nas skrbi, namreč ni dovolj, imamo ljudje ob vprašanjih ohran- je potrebno zagotoviti, o prednosti da bi spremenili svoje stališče in janja voda še veliko več dilem in kulturne dediščine pred pravico do vedenje. Ravno tako ni dovolj, da spremenljivk, s katerimi se mora- uporabe javnega prostora. bi težave s poplavami, sušami in mo ukvarjati. Že s preprostim kval-stanjem rek diagnosticirali v ce- itativnim vprašanjem, kaj je zdravo Z vidika posameznika, prebivalca lotnem obsegu in v poplavno var- rečno okolje, se srečamo z razha- in ribiča, ki so vsakodnevni uporab-nost vključili tudi idejo o ohranjan- janjem na več nivojih: strokovnem, niki reke, pa je to vprašanje osebne ju voda. Ne upravljati, za vode bi socialnem, prostorskem, zgodovin- zgodovine in načina uporabe. Vsak morali skrbeti. Tako kot ne upravl- skem in individualnem. Konflikt posameznik ali skupina ljudi ima o jamo svojega zdravja, ampak zanj lahko nastane že s predmetom reki določeno kognitivno shemo; skrbimo. proučevanja in njegovo vsebino, oziroma predstavo, kako reko do- saj se že hidrolog in biolog ne zna- jema. Če boste vprašali ribiča, ga jdeta pod skupnim terminološkim zanima pregrada kot ovira ribam imenovalcem. V slovenskem pros- na poti do drstišča, a če vprašate toru se definicija pojma sonara- njegovega soseda, bo prepreko vnosti v teh dveh strokah razlikuje. videl kot del kulturne dediščine Če poleg tega vprašanje zastavite njegovega deda, ki je bil mlinar. še antropologu in sociologu, boste Torej je pravzaprav vsak pogled na na enem samem rečnem odse- reko lahko konflikten. Slika 10: Mlini so del dediščine in naj se ohranijo, a sobivanje naravne s tehnično dediščino je mogoče. Reka Reka – lepo obnovljen znameniti Novakov mlin. Foto: MaxVisuals 23 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije AMNEZIJA Napaka je namreč v tem, da smo REKE DANES, ljudje načeloma nagnjeni k prip-isovanju vzročnosti tistim faktorjem, OSNOVNIH NISO REKE ki nam nalagajo manj odgovornos-ZNAČILNOSTI ti. Na podlagi tega predvidevamo, NAŠIH DEDOV da je vzrok nastale škode neus-Konfliktnost pa, poleg različnega trezna protipoplavna zaščita. Na-V zgodovini ekologije biologi zornega kota, poznamo tudi v pre-paka v osnovnem pripisovanju zaznavajo Veliki preobrat. V dobi, poznavanju razlogov za neko stan-razlogov je v tem, da se količina ki jo zelo pomensko imenujemo je. V človeškem dojemanju in ra-vode nima kam umakniti, saj smo antropocen, je človek s svojim zumevanju situacij se v pogledu na njeno geologijo oklestili. Reko smo delovanjem in poseganjem v okol-okolje in naravo s spremembami zregulirali, v njen življenjski pros-je, zemljin sistem kot celoto, pov-ter časom pojavi neskladnost v ra-tor umestili objekte in voda se je zročil odmik od stabilnosti, ki jo je zumevanju realnega stanja. Tako preprosto razlila, poplavila. Na te zemlja kot organizem poznala v neskladnost kognitivni psihologi težave nas je v podkastu opozoril obdobju holocena (Watters in dr., imenujejo napaka v pripisovanju hidrolog g. Peter Muck, ki je večino 2023). Ne gre le za prelomnico v osnovnih značilnosti (Fundamen-Kamniške Bistrice tudi sam pro-okoljskih dejavnikih in nepovraten tal attribution error, Ross v Clayton jektiral (povezava na podkast je na zdrs v neko neznano, za človeka 2005). Napake v dojemanju os-koncu besedila v QR zapisu). Obe-zelo verjetno manj primerno, novo novnih značilnosti narave pa pov-nem smo prav v primeru Kamniške stanje. Človek že ves čas obdobja ezujemo s socialnim kontekstom Bistrice njeno strugo modelirali z holocena, ki traja nekaj manj kot 12 razumevanja, osebnimi predhodni-ukrepi, ki veljajo za nižinske vode, tisočletij, posega v okolje in nara-mi izkušnjami in osnovnimi motivi ti pa so za hudourniško reko ne vo. A z industrijsko revolucijo so te posameznika. Ljudje svoje veden-primerni. V preteklosti so se objekti spremembe postale bolj agresivne, je do narave in okolice oblikujemo z razlogom gradili izven struge (na hitrejše in nenehne. Taki posegi so po tem, kako se vedejo drugi ljud-to temo je posnet video prispevek; prisotni na vseh področjih okolja in je, doživimo in izkusimo dogodek Iz spomina Kamniške Bistrice, vid-so prišli tako daleč, da ne govori-pod vplivom drugih in obenem do-eo – QR koda na koncu prispevka). mo več o območjih narave. Teh ni godek razlagamo v skladu s tem, več. Govorimo le še o območjih z kar nam ustreza, kar potrebujemo. Povedano v drugem kontekstu, bolj ali manj ohranjenimi naravnimi Ljudje imamo za realno to, kar smo če bi hčerki kupili za hišnega lju-značilnostmi. pridobili in kar lahko verjamemo. bljenčka tigra, ki je le ena izmed Realnost pa izgubimo v amneziji vrst mačk, in bi jo tiger ugriznil, ra-Kako globok vpliv ima antropogeno spomina zaradi različnih razlogov. zloga za to verjetno ne bi pripisali oblikovano okolje, smo v projektu predolgemu povodcu in tudi rešitve Tokovi prihodnosti lahko videli sko-Ljudje imamo za realno verjetno ne bi videli v skrajšanju zi otroške oči na likovnem nateča-ovratnice. Tiger je namreč zver in to, kar smo pridobili in ju Pozabljena reka. V okviru oza-označili bi vas za motenega starša! veščevalnega projekta smo v letu kar lahko verjamemo. Postavlja se vprašanje, zakaj v pri-2022 izvedli likovni natečaj, na ka-Realnost pa izgubimo v meru varovanja okolja prihaja do terem smo osnovnošolske otroke amneziji spomina zaradi tako neracionalnega razkoraka v povabili, da narišejo ‘reko - divjo in različnih razlogov. pripisovanju vzrokov? naravno’. Na razpis je svoje izdel-Ta pojav se je v omenjenih poplav- ah zelo izrazil v pripisovanju ra- zlogov za poplave. Javno mnen- je je bilo oblikovano na podlagi predpostavke, da je trenutna in- frastruktura ustrezna zaščita pred poplavami. Ne le ustrezna, ampak tudi zadostna. Na primer, v članku z naslovom »V Kamniku ne bo več poplav« (Dnevnik, 2017) smo bral- ci lahko prepoznali obljubo iz leta 2017. Pa vendar je po šestih letih ponovno poplavilo, še bolj silovito Slika 11: Včasih so z rekami delali bolj spoštljivo: v ozadju kašeta iz naravnih materialov. kot poprej. Foto: Peter Naglič - projekt Iz spomina Kamniške Bistrice 24 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije ke poslalo 60 otrok, od katerih jih ni več ne naravna in ne optimalna TUDI, ČE JE RES, je kar petina narisala reko z ravno glede na potencial ter biološke po- ŠE NI NUJNO, DA črto (slika12.). Žal ni šlo za napa- trebe naravnega okolja. ko. Otroci so namreč risali reko, kot JE PRAV jo poznajo. Konkretno, v Sloveniji trenutno spremljamo raco velikega žagarja, V psihologiji, ki je vse bolj pris- ki se pogosteje pojavlja v zadnjih Vrnimo se k risbicam naših otrok. otna tudi v naravovarstvu, temu letih. Ornitologi na podlagi sporočil Prepoznavanje našega okolja je rečemo ‘Shifting baseline syn- domačinov znajo povedati, da se v vezano na izkušnjo, kaj in zakaj drome’ (Soga in Gaston, 2018). vseh večjih rekah in akumulacijah v je neko stanje za nas normalno, Ustrezen prevod je težko najti, lah- Sloveniji njihove populacije večajo. saj smo v njem odraščali. To pa ko pa bi ga opredelili kot ‘sindrom A razlog za takšno mnenje je dej- ne vpliva samo na naše dojeman- spremembe izhodiščne točke’. Gre stvo, da so se zaradi industrializaci- je tega, kaj je normalno, ampak za človekovo razumevanje, kaj je je in prekomerne onesnaženosti tudi tega, kaj je prav. Preden po-izhodiščna točka pred spremem- rek ter posledično pomanjkanja gledamo širšo sliko omenjenega bami. Svet je za vsako generacijo hrane te ptice za slabih sto let od- ‘sindroma spremembe izhodiščne tak, kakršnega je spoznala v času selile. Velikega žagarja omenja že točke’, poglejmo stanje, ki ga otroštva in aktivnega dela življen- Žiga Zois (Vrezec in dr., 2023) in danes v pogovornem jeziku vi-ja. Kot že omenjeno, smo s svojim je bil v Sloveniji prisoten že pred dimo kot naravno okolje – naše delovanjem v naravo resno, sis- časom. bližnje reke in jezera. To je nam-temsko in obremenjujoče zareza- reč stanje, v katerem je odrašča- li v antropocentrični dobi, ki pa je Enako zgodbo bi vam lahko pove- la generacija t.i. ‘milenijcev’: svoj odtis nabirala že stoletja prej. dal kašikar ( riba ruski jeseter), ki je bil prisoten v reki Savi in verjetno ب od leta 1980 se je zgodil 84% Kako globok vpliv ima tudi drugih večjih slovenskih rekah, upad populacij sladkovodnih antropogeno oblikovano dokler jih nismo pregradili. Enega vretenčarjev (WWF, 2020); okolje, smo v projektu predstavnika kašikarjev so leta ب hidro-morfološke spremem- Tokovi prihodnosti lahko 1883 ribiči ujeli in shranili v Priro- be so najpogostejši pritisk na videli skozi otroške oči… doslovnem muzeju Slovenije, a ga površinske vode v Evropi, saj danes kot izumrlo vrsto ne omenja- predstavljajo težavo na 40% mo na rdečem seznamu ogroženih vodnih teles (EEA, 2018); Če vzamemo samo prelomnico rastlinskih in živalskih vrst (Uradni ب gostota pregrad v Sloveniji se tega obdobja, ki sodi v čas petde- list RS, št. 82/02 in 42/10). Kot da ocenjuje na 1,39 pregrade na setih let preteklega stoletja, smo ga nikoli ni bilo. Še tako izkušen kilometer reke (Pengal in dr., bralci tega članka v pretežni meri ribič je ob morebitnem ulovu 2021); rojeni kasneje. Naše otroštvo smo kašikarja v Savi ali celo Ljubljanici ب v Evropi je zabeleženih več kot živeli v že predhodno spremenjen- prepričan, da gre za tujerodno vrs- milijon pregrad, ocena dejan-em okolju, od prvotnega stanja de- to, čeprav temu še zdaleč ni tako skega stanja pa je še za 61% gradiranem do stopnje, ki verjetno (MMC, 2016). višja (Belletti in dr., 2020). Slika 12 a in b: Otroci reko prepoznajo kot ravno črto: razpis Pozabljena reka, projekt Tokovi prihodnosti. Foto: Revivo 25 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije Dejstvo o tem, koliko še govori- Gre namreč za stanje, STRAH PRED sodobnih rekah, se nestrokovnjaku ne razumemo samo SPREMEMBO mo o naravi, ko se sprehodimo ob ki ga poznamo, a ga primerov je veliko, a najbolj običaj- droma spreminjanja izhodiščne to navidezno normalnost točke’, je pojav tako imenovane razumemo celo kot na sta Zbiljsko jezero in Gradiško ‘varne točke’. Gre namreč za anomalijo. jezero, ki ju imamo laiki za narav- percepcija običajnega skrila tudi v Še en element, ki je posledica ‘sin- posege in spremembe v pojmovanje in poimenovanje. Takih težko samo razkrije, ker se je naša kot normalno, ampak stanje, ki ga poznamo, a ga ne ni pojav že zaradi imena. A to ni razumemo samo kot normalno, res. Obe vodni telesi sta umetni; ampak posege in spremembe v to V preteklem letu smo v okviru akumulacija ter zadrževalnik in sta navidezno normalnost razumemo Open Rivers Programa na treh namenjeni gospodarskemu izko- celo kot anomalijo. Tako imamo do loka cijah izdelali terensko raziska-riščanju in regulaciji. Takih ‘’jezer’’ teh ‘novih’ sprememb odpor, tudi vo (ang. ‘scoping study’ – inter-je v Sloveniji večina od 321 stoječih če so spremembe na bolje. vjuje z različnimi deležniki). Na so-vodnih teles, če izključimo Blejsko, Bohinjsko in nekaj visokogorskih. Še večjo anomalijo najdemo med morskimi ribiči. V naravnem siste- mu se dogaja progresivno siro- mašenje, a se stopnje degradacije sploh ne zavedamo, saj je nasta- la že v času pretekle generacije. Soga in Gaston (2018) poleg tega fenomena odsotnosti zavedanja izpostavljata, da gre pravzaprav za dva elementa - stopnjo dojemanja in odnos do te informacije. Avtor- ja kot primer predstavita podatke generacij ribičev z različnih koncev sveta (Indonezija, Mehika, Tanza- nija), kjer v tipično ribiških okoljih lovi že več generacij. Navajata, da mlajše generacije poročajo o manjšem upadu ulova v primer- javi s starejšimi ribiči, kljub znan- stveno potrjenemu strmoglavemu upadu populacij rib. Ta razkorak v pogledu se zgodi zato, ker starej- še generacije izhajajo iz druge spoznavne točke, ko je bilo rib še v obilju, in zato prepoznajo večji upad ulova, a navidezno nas lahko taka informacija zavede, misleč, da zaznavamo manj težav. Slika 13: Med ‘jezeri’ slikovit zadrževalnik Mola, ki ga niti biološko in ne geološko ne moremo uvrščati med na naravi temelječega. Foto: Revivo 26 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije točju obeh Sav ob Cajhnovem jezu smo dobili od intervjuvancev infor- macijo, da deležniki prepoznava- jo območje kot degradirano, a v javni obravnavi raziskave nas je presenetila zanimiva podrobnost. Del intervjuvanih sovaščanov je kot težavo oziroma anomali- jo pri osiromašeni ribji populaciji izpostavil problem čapelj in vrnitve vidre, ‘ki delata škodo’, kot so se izrazili sogovorniki. A resnici na lju- bo je bil omenjeni odsek reke pred zajezitvami, ki omejujejo razvoj za- dostnega živeža, tako bogat, da je lahko zadovoljil potrebe številčne- jše populacije vider in vodnih ptic. Torej, kot težavo smo prepoznali prihod plenilcev, ki so zaradi usipa ribje populacije in onesnaženosti v nekem obdobju odšli, in ne kot močje opomoglo vsaj toliko, da se Slika 14: Posvet o pragu na sotočju Sav – v Radovljico in Lancovo je prišlo veliko je vrnila vidra, ki potrebuje rela tivno sporočilo, da si je degradirano ob- sogovornikov, ki jim je mar za stanje sotočja. Foto: Revivo čisto vodo. Obenem pa za naše sogovornike to ni bil signal, da je z okoljem nekaj resno narobe, če ga ogroža že tako majhno število plenilcev. MAŠENJE nološki presežek spoznale zad nje okolje z vodo, ampak skrbi tudi za NARAVNEGA generacije v nekdanji državi, je biološko pestrost in prenos hranil- zahtevala betonsko konstrukcijo nih, mineralnih ter kemijskih snovi, OŽILJA NI dolžine 1,2 kilometra. Enako smo ki oskrbujejo okolje. Kot rečeno, morali vsi poznati domačo Zlatolič- imamo v Sloveniji 1,39 pregrade na NORMALNO je, ponos naše domovine iz istega kilometer reke (torej vsakih 722m), obdobja. Z navdušenjem nad teh- kar pomeni, da imamo zamašene nološko aktualizacijo smo pozabili prehode od kapilar - najmanjših razumeti, da te pregrade mašijo potokov, pa vse do arterij, kot so Generacija zadnjih osemdeset let krvožilni sistem naravnega okolja. Sava, Drava in ostali večji vodotoki. je bila dezinformirana v še enem Ne le jezovi, veliko večji obseg ovir Mašenje žilnega sistema pomeni kontekstu realnosti. Poleg spre- predstavljajo drobni pragovi, pre- težave in slabo preskrbo okončin, membe pojmovanja stanja rek, pusti, tlakovanja rečnega dna in slabo delovanje in pešanje notran- moramo upoštevati še eno kompo- zapornice, ki mašijo rečne mreže. jih organov in smrtno nevarnost za nento. Kulturno, ki je bila diktirana Prečne ovire so holesterol rečnih srce in centralni živčni sistem. Vsa-z gospodarskimi apetiti. Lahko pa ekosistemov. Ne le da vrednosti in ka ovira predstavlja majhno kap. bi rekli, da je šlo za učni primanj- pomembnosti zdravja vodnih eko-kljaj. sistemov ne znamo prepoznati, Že vizualno nam sistem sploh jih ne moremo celostno razu- porečij in prepletenost skem sistemu učili, da so reke del dali v preteklosti prednost drugim imamo opravka z žilnim naravnega sistema in biotopov, Generacije po 60. letu smo v šol- meti kot družbeno dobro, ker smo vodotokov pokažeta, da kar je vsebina predmeta biologija, informacijam, drugim vrednotam. sistemom. a so vzporedno spoznavali ge- Že vizualno nam sistem porečij in ološke, politične in gospodarske prepletenost vodotokov pokažeta, Razumeti moramo, da se je potre- koristi rek. Znamenita elektrarna da imamo opravka z žilnim siste- bno na novo naučiti in prepoznati na Djerdapu, ki smo jo kot teh- mom. In ta ne samo da oskrbuje realnost in resnost situacije. Pred 27 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije določanju ciljev in ukrepov, ki jih želimo doseči. Enoznačno pa je potrebno postaviti kriterije, merila, kaj zdrava reka sploh je in s kakšni- mi ukrepi jo lahko dosežemo. Kot rečeno, ohranjanje narave in zagotavljanje varnosti (denimo poplavne) si ljudje še vedno ra- zlagamo vsak po svoje. 3 Zrel pristop k za- vesti – omenjena ambivalentnost pri reševanju okoljskih težav, ki jo izpostavlja Kirn (2003), ima izvor v Slika 15: Novim generacijam predstavljamo nov način življenja z naravo in rekami. drobnem psihološkem triku. Raz- Foto: Revivo korak današnje družbe med potre- stotimi leti so na primer verjeli, da in razkošjem, je pravzaprav vzrok ČAS ZA bami in željami, med preživetjem kajenje dviguje kapaciteto pljuč in za zgoraj omenjeno ambivalent-DRUGAČNE vzdržljivost ter so kajenje prakti- nost. V navedenem primeru pre-SPREMEMBE cirali tudi na znamenitem Tour De komerne pozidanosti rečnih strug France. Danes neverjetno, a dej- bi radi živeli na poceni zemljišču, v stvo, ki je dokumentirano na pre- bližini vode in brez poplav. Pošteno poznavni fotografiji iz leta 1927 Da bi lahko naše okolje spravili soočenje in izkušnja nam nareku-(PelotoTales , 2023). A danes tega na sprejemljivo raven, je potrebno jeta, da se bomo morali prilagoditi ne verjamemo več. Danes vemo, opraviti tudi s človekovo percepcijo in nekaterim stvarem odpovedati. da kajenje maši žile in da je zelo in ravnanjem. Torej s tem, kako ra- To pa zahteva sistemske rešitve ter škodljivo za zdravje. Glavni razlog zumemo svet okoli sebe in kako z individualno in kolektivno zrelost. 4 za to, da še vedno pregrajujemo njim ravnamo, zato širšo skupnost reke in mašimo vodne žile, je, da in vsakega od nas čaka nekaj nalog: Vrniti rekam pravi-1 navidezna korist na tehtnici racio- co in dolžnost – reko nalnih argumentov prevaga udobje - moramo prepoznati v Poštena diagnoza – pre in togost prepričanj. poznati moramo, kaj z celovitosti njene narave z njenimi našimi rekami delamo značilnostmi. Vse kaže na to, da narobe, da poplavljajo naše do- reke ne morejo biti le produkt za iz- move in infrastrukturo. Sprejeti, da koriščanje s strani različnih panog: smo skoraj uničili njihovo biološko gospodarski subjekt, rekreativni in vrednost in da smo jih tako ne- bivalni prostor, športni rekvizit in bi- premišljeno degradirali. Šele po- ološki habitat. Reka je vse to hkra- tem se bomo lahko lotili ustrezne ti, kar pa od nas zahteva, da pra- terapije. vici do izkoriščanja njenih naravnih 2 danosti dodamo tudi dolžnosti do Večdimenzionalnost in celostne skrbi zanjo. To pa pome- enoznačnost – načrt- ni prevrednotenje pomena rek od ovanju in izvajanju tera- kratkoročnih koristi k trajnostni rabi pije se morajo posvetiti vsi deležni- in skrbstvu. 5 ki. Ne le nekaj tipičnih strok, ki se posvečajo le enemu delu u prav- Razumeti funkcional- ljanja z vodami (načeloma regu- nost – funkcionalnost, lacijam). V skrb za reke se morajo ki smo jo do danes s vključiti vse potrebne stroke (t.j. svojim poseganjem v okolje že hidrologi, biologi, geografi, geolo- precej zmanjšali, ni optimalna. gi, sociologi, krajinski arhitekti itd.), Naše okolje bo v nekem delu ved- koncesionarji, lokalne skupnosti no podhranjeno, ker ljudje vedno in prebivalci. In to ne le v formal- tudi negativno vplivamo nanj. A nem smislu, ampak konkretno, v referenčna točka obnove naj bo 28 Sodobne reke in človeški vidiki ekologije funkcionalnost, ki smo jo pozna- lahko dosežemo z zrelim pristo- ter še vedno slabi praksi urejanja li pred dobo antropocena, pred pom, dolgoročnim načrtovanjem vodotokov z gradbenimi pose-degradacijo. Čaka nas še en psi- in udejanjanjem vrednot trajnosti. gi bi se nam moralo posvetiti, da: hološki preskok. Naše delovan- je naj bo usmerjeno v izboljšanje Od vsega »psihologiziranja« o Ja, žal problema ne stanja naših rek, a cilj mora biti, da človekovem ravnanju pa je morda moremo rešiti z enakim cese, ki so jih poznali naši dedje. ustvaril! █ Stroka pozna rešitve, ki zahtevajo jim povrnemo funkcionalnost, pro- najbolj pomembna zdrava pamet. razmišljanjem kot smo ga Po ujmi gradbenih posegov ob sa- resen vložek v to, kar smo desetlet- naciji po poplavah in neumornem ja zgolj zlorabljali. To pa ponovno načrtovanju zajezitve srednje Save Literatura: Brenčič, M. (2023), Slovensko društvo za zaščito voda. To so bile največje poplave do sedaj (najdeno 20. 3. 2023) https://sdzv-drustvo.si/novice/to-so-bile-najvecje-poplave-do-sedaj/ Clayton S., (2005), Can Psychology Help Save the World? A Model for Conservation Psychology, Analyses of Social Issues and Public Policy, Vol. 5, No. 1, 2005, pp. 87--10 Kirn, A. (2003) Ekološka/okoljska zavest Slovencev na pragu tretjega tisočletja, Teorija in Praksa let. 40. 1/2023, str. 17-36. FDV. Ljubljana. Pengal in dr. (2021), Fragmentacija in obnova rek v Sloveniji, Zbornik: Mišičevi vodarski dnevi, Maribor. https:// mvd20.com/LETO2021/R37.pdf Soga, M. in Gaston K. J. (2018), Shifting baseiline syndrome: causes, consequences, and implications, ESA – Frontiers in Ecology and the Environment, najdeno (12. 3. 2023), https://esajournals.onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/fee.1794 Vogrin, M. (2016), Jeseter - živi fosil, ki bi moral izumreti že z dinozavri, najdeno 3. 3. 2024 - https://www.rtvslo. si/okolj/svet-zivali/novice/jeseter-zivi-fosil-ki-bi-moral-izumreti-ze-z-dinozavri/386077 Vrezec, A. in drugi. (2023) Scopolli: kranjska narava in rojstvo moderne naravoslovne znanosti na Slovenskem : ob 300-letnici rojstva velikega. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. Waters s sod. (2023) Response to Merritts et al. (2023): The Anthropocene is complex. Defining it is not, najde-no 29. 2. 2023, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0012825223000247 Slovensko javno mnenje 2020/3 : Ogledalo javnega mnenja. Odnos do okolja (ISSP 2020), najdeno 21. 3. 2023, Dnevnik, 23. 8. 2017, V Kamniku kmalu več ne bo poplav, https://www.dnevnik.si/1042782368 MMC portal, 18. 2. 2016; Jeseter – živi fosil, ki bi moral izumreti že z dinozavri, najdeno 22. 2. 2023, https:// www.rtvslo.si/okolje/svet-zivali/novice/jeseter-zivi-fosil-ki-bi-moral-izumreti-ze-z-dinozavri/386077 PelotoTales blog. (najdeno, 7. 12. 2023): https://pelotontales.com/smoking-cyclists-tour-de-france-1927/#-google_vignette Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10 - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE1883 24ur, (najdeno 28. 2. 2023), https://www.24ur.com/novice/slovenija/prebivalci-letusa-glede-selitve-niso-enotni-borili-se-bomo-po-pravni-poti.html 29 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Foto: Revivo Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financer- jih in načinu dela. 30 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. rodit, Slovenijo so zadeli vetrolo L eto 2023 je bilo za RE-projektov, ki potekajo na svetovni Pričujoče letno poročilo je prvo od VIVO posebno leto. Za ali Evropski ravni prenašamo mnogih, ki še sledijo. Ker pa je po-vse. Direktorica je šla znanja in dobre praske v lokalna ročilo v takšni obliki prvo, je tudi -okolja, kjer želimo doseči spre-obsežnejše, saj bomo v njem na mi, tornado, poplave… in trije na membo v zavesti ljudi, da je narava kratko predstavili vse večje pro-sveže povezani sodelavci Inštituta vrednota, brez katere ne moremo jekte in aktivnosti med 2015 in REVIVO so dobili odgovornost, da preživeti. Verjamemo, da je sona-2025. Podrobneje pa bomo opisali poskrbijo za preživetje Inštituta. ravno in vključujoče upravljanje z tiste, ki so aktualni. okoljem prava pot, ki nas bo peljala In smo. Povezani, močnejši in še do stabilnih in vrstno pestrih eko-bolj prepričani, da ima spoštovanje sistemov ter s tem zdravega okolja narave, vključno z vodotoki, odgo-za nas same. vore za vse in na vse. Tudi na pro-tipoplavno varnost, tornade in dru-ge nevšečnosti, s katerimi se že in se še bomo mogli vse pogosteje spopadati. Od samega začetka Inštituta RE- VIVO v 2015 pa do danes smo sodelovali in še sodelujemo v dva- najstih različnih projektih in dva- jsetih tržnih nalogah. Projekti so raznoliki – od raziskovalnih, oza- veščevalnih, izobraževalnih, pa do takšnih, s katerimi ohranjamo in Slika 16: Sodelovanje s Centralno čistilno napravo Domžale – monitoring na Kamniški oživljamo naravo. Iz raziskovalnih Bistrici. Foto: Klemen Razinger 31 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. RIWET točasno uravnavali vse močnejšo BLUECRAB sušo in nenadne viške vode. Javno-zasebno V Sloveniji smo se odločili, da se Lifecycle Understanding upravljanje obnove in v okviru 4-letnega projekta, osre- and Ecosystem kot modro-zelene disciplinarne skupine, ki jo bodo ModraRakovica sestavljali izključno strokovnjaki ohranjanja rek in mokrišč dotočimo na ustanovitev inter- Management in Europe Projekt na katerem glede na potrebe in izzive pred življenjskega cikla in -ekosistemsko upravljanje infrastrukture - Razumevanje iz različnih področij ter skupaj, ustanavljamo v Evropi ministrstvom. Torej komur koli, ki lagali rešitve - podjetjem, občinam, interdisciplinarno bo potreboval objektivno mnenje Delavno skupino za ali rešitev. Skupina, ki je v nasta- Delovanje naših sodelavcev je bilo področje celinskih voda janju se imenuje Delavna skupina že v preteklosti prežeto z morsko in razširjamo popis ovir za področje celinskih voda, katere biologijo, a so nas vode začasno Abmer Tracker temeljna funkcija in sestava pa je odnesle na celino. Letos se vrača- oblikovati telo neodvisnih strokovn- mo na morje in v 2024 začenjamo z Glede na poročila Evropske jakov. dvoletnim mednarodnim projektom komisije je le 40 % evropskih rek, BlueCrab Lifecycle Understanding jezer in obalnih voda v dobrem Hkrati bomo na projektu k and Ecosystem Management in ekološkem stanju. Po podatkih sodelovanju pritegnili tudi ljubitel- Europe. Ramsarske konvencije smo od leta jske znanstvenike in strokovnjake, 1970 v Evropi izgubili več kot 35 da skupaj posodobimo in dopolni- V sklopu projekta skupaj s partner-% celinskih in obmorskih mokrišč. mo brezplačno aplikacijo Barrier ji iz Slovenije in Italije naslavljamo Odtujenost od narave ima svoj Tracker App. Aplikacija trenutno problematiko tujerodne modre rak- davek, kar se kaže v upadu biodi- omogoča popis prečnih ovir (jezo- ovice (Callinectes sapidus). Le-verzitete in habitatov, uradno pa jo vi, pragovi, prepusti ipd.), naš cilj ta se je v Tržaški zaliv naselila z lahko zaznamo preko 6 letnih ob- pa je razširiti njeno uporabo tudi na vzhodne obale Severne Amerike dobji podajanja ocene ekološkega vzdolžne ovire in morda celo popis in se v zadnjih letih močno razširi- stanja voda. Rezultati med obdobji večjih obrežnih posekov. la na območju severnega Jadrana. so jasni. Vse več vodotokov je v Gre za agresivno vrsto z visoko slabšem ekološkem stanju, kot jih sposobnostjo razmnoževanja, je bilo v letu 2000, ko smo začeli z zaradi katere lahko predstavlja ocenjevanjem. resno grožnjo severnemu Jadranu, za katerega je značilna visoka bi- Razlike med državami Evrope otska pestrost. Škoda se odraža so velike, mnoge dobre prakse, tako na naravnem okolju, kot na rešitve in izzivi pa niso presegli gospodarstvu. Modre rakovice lah- državnih meja. S projektom RI- ko tekmujejo z avtohtonimi vrsta- WET smo se odločili, da to spre- mi za hrano in prostor, kar ogroža menimo, zato med partnerji 11. preživetje mehkužcev, rakov in držav Evrope, poteka intenzivna drugih vrst ter tako močno ogroža izmenjava dobrih praks in izkušenj. morske prehranjevalne verige. Pri Na ta način želimo preseči državne tem je ribištvo eden najbolj priza- meje, se učiti drug od drugega in detih sektorjev, saj modre rakovice potencialno implementirati nove lahko poškodujejo mreže in tek- rešitve v svojih državah, seveda mujejo z lokalnimi vrstami rib, to ob upoštevanju okoljskih in nara- pa vpliva na manjši ulov in izgube vnih zakonitosti našega okolja. Do dohodka. sedaj smo obiskali Nizozemsko, Latvijo in Španijo. Primeri rešitev in Projekt BlueCrab vključuje razvoj izzivov so raznoliki, vendar si delijo inovativnega sistema spremljan- skupno zaskrbljenost, kako bomo ja in selektivnih ribolovnih praks v naslednjih desetletjih zagotovili ter ustanovitev observatorija za zadostne količine kakovostne pitne Slika 17: Srečanje partnerjev Riwet - blažitev škodljivih učinkov modre vode za vse prebivalce ter kako is- Nizozemska. Foto: Revivo rakovice. Prav tako predvideva 32 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. razvoj čezmejne strategije in dveh akcijskih načrtov za spremljanje širjenja modre rakovice. Kot enega praktičnih ukrepov za nadzor pop- ulacij modre rakovice projekt vkl- jučuje tudi uvajanje in spodbujanje uporabe modre rakovice v prehrani ljudi. Sodelavci Inštituta Revivo bomo v projektu v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran (NIB) ra- Slika 18: LIFE2RIVERS - sestanek partnerjev. Foto: Revivo ziskali prostorsko dinamiko modre rakovice v Sloveniji s pomočjo varujemo slovenske reke. S pre- procesa skrbstva za reke na poreč- telemetrije. S pomočjo telemetrije mikom proti soustvarjalni skrbi ju Pšate. Otrok se bomo dotaknili bomo poizkušali pridobiti podat- za reke, želimo uvesti sodeloval- preko organizacije 24 delavnic ke o gibanju, vedenju in biologiji ni pristop k ravnanju z rekami, ki EkoAvantur, usposabljanjem rakovic, ki nam bodo v pomoč pri poudarja skupno odgovornost in učiteljev za izvajanje EkoAvantur načrtovanju nadaljnjih ukrepov za obnovo sladkovodnih ekosistemov, in distribucijo tematske namizne nadzor širjenja in trajnostno uprav- pri katerem bomo rekam namenili igre v vse slovenske osnovne in ljanje te tujerodne vrste. prostor, ki si ga zaslužijo ter s tem srednje šole. omogočili naravne rečne procese, LIFE2RIVERS ki koristijo naravi, predvsem pa Cilji projekta vključujejo: nam, ljudem. Z različnimi projekt- ب Izboljšanje sodelovanja: preko nimi aktivnostmi bomo podprli cilje usposabljanj, delavnic in splet- Evropskega zelenega dogovora, nih seminarjev za gospodarst- Spodbujanje obnove rek Strategijo za biotsko raznovrstnost vo na temo obnove rek in up-za izboljšanje kakovosti do leta 2030, Okvirno direktivo o orabe na naravi temelječih življenja (Stimulating vodah, najnovejši Zakon o obno- rešitev, skupaj z mednarodnim river restoration to vi narave ter vso navezujočo se poletnim taborom in konferen- enhance the quality of zakonodajo. co. life) ب Gradnjo zaupanja: zaupan- Okrepili bomo interdisciplinarno iz- je in sodelovanje med vlado, menjavo znanj z izvedbo štirih us- akademsko sfero in industri- Kljub ambicioznim ciljem zakonod- posabljanj za inženirje in delavce jo bomo okrepili preko teren-aje povezane z vodo, tradicionalni na terenu ter treh spletnih delavnic skih izletov ter vzpostavitvijo inženirski pristopi, urbanizacija, o na naravi temelječih rešitvah nove forme sodelovanja, ki kmetijstvo in prekomerna raba (NTR) ter o obnavljanju rek. Or- bo postavila profesionalne in vode še naprej uničujejo funkcije ganizirali bomo mednarodni polet- etične standarde za upravljan-rečnih ekosistemov in povzročajo ni tabor za študente, interdiscipli- je rek. izgubo biotske raznovrstnosti, kar narno mednarodno konferenco in ب Spodbujanje javnosti k vodi do zmanjšanja zagotavljanja pripravili priročnik o soustvarjalni sodelovanju: organizacija ekosistemskih storitev ljudem. Med skrbi za reke. Z izvedbo petih te- dogodkov za ozaveščanje nedavnimi katastrofalnimi dogodki renskih ekskurzij in ustanovitvijo javnosti in izvajanje tematskih v Sloveniji smo videli, da inženir- inovativne oblike sodelovanja med dejavnosti v šolah, da bomo ski pristopi pogosto niso dovolj za vlado, neodvisno stroko in industri- spodbudili proces skupnega preprečevanje poplav, ki jih povz- jo, bomo postavili profesionalne in skrbstva in upravljanja z reka-ročajo zgoraj omenjeni pritiski na etične standarde za upravljanje z mi v porečju Pšate in širše. prostor, vse skupaj pa poslabšujejo rekami, ter gradili na znanju in iz- Novo vizijo slovenskih rek želimo še podnebne spremembe. Potre- kušnjah upravljanja z vodami s po- zgraditi z vključevanjem čim širše bujemo spremembo paradigme in močjo obnavljanja rek in drugih na zainteresirane javnosti, od vlade, drugačne, nove rešitve. naravi temelječih rešitev. Izboljšali preko akademikov, do gospodarst- bomo ozaveščenost in sodelovan- va in zadnje, a nikakor ne manj Projekt LIFE2RIVERS je naš poziv je javnosti, s čimer bomo povečali pomembne, splošne javnosti. Torej in spodbuda vsem, ki se ukvarjajo razumevanje in zaupanje v obnovo skupaj z vami. Vabimo vas, da se z vodami, k spremembi v načinu, rek in na naravi temelječe rešitve nam pridružite. kako dojemamo, upravljamo in z demonstracijo soustvarjalnega 33 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. DANUBE bomo pripravili atlas selitvenih poti vrste rib pri nas. Za izboljšanje ra-rib, identificirali ključna območja za zumevanja ekoloških značilnosti zaščito ter izdali smernice za ob LIFELINES-in potreb sulca bomo tudi prvi na novo habitatov in varstvo vrst rib svetu na tej vrsti izvedli telemetri-selivk kot so npr. jesetri. jsko raziskavo, s katero bomo od-Safeguarding Migratory stirali nova spoznanja o njegovem V Sloveniji se bomo osredotočili na Fish and their Habitats in gibanju in vedenju, kar bo dodatno ohranjanje in varstvo sulca (Hucho doprineslo k načrtovanju ustrezne-the Danube River Basin hucho), t.i. donavksega lososa, ki jših, na znanstvenih spoznanjih te-and beyond je zaradi degradacije habitatov in melječih ukrepov. razdrobljenosti populacij uvrščen Varovanje rib selivk in med ogrožene vrste. Sulec nasel-njihovih habitatov v juje 12 rečnih sistemov v porečju porečju Donave in širše Save v Sloveniji in je ciljna vrsta v 11 območjih Natura 2000. Čeprav že poteka program vlaganja in je Letošnje leto nam je Božiček prine-bila izvedena genetska analiza sel darilo. Tik pred novoletnimi populacij (2015–2020), so potre-počitnicami smo izvedeli, da je bil bni dodatni ukrepi za dolgoročno potrjen projekt Danube Lifelines. stabilizacijo vrste. Ti ukrepi pa Pod taktirko Univerze na Dunaju niso učinkoviti, če niso strokovno bo 24 partnerjev iz 11 držav celotne ustrezni in usklajeni med vsemi Evrope razvijalo orodja za ohran-deležniki, vključno z lokalnim pod-janje in obnovo rečnih ekosiste-jetniškim prostorom in prebivalst-mov in njihove biotske pestrosti v vom. porečju Donave. Osredotočali se bomo na izboljšanje habitatov rib V okviru projekta bomo zato selivk z odstranjevanjem ovir, ob-ob tesnem vključevanju vseh novo habitatov in uporabo na nar-deležnikov razvili nacionalno avi temelječih rešitev. S čezmejnim Strategijo za ohranjanje sulca, ki pristopom bomo razvili prilagojene bo na podlagi obstoječe zakonod-ukrepe za različne dele Podonav-aje vodila in usmerjala konkretne ja in tako prispevali k cilju 25 000 aktivnosti za obnovo habitatov km prostotekočih rek. Med drugim in populacij te največje plenilske Slika 19: Slika sulca. Foto: Rok Šparovec, ribič RD Radovljica 34 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. V SAMEM VRHU RAZISKOVALNE SKUPNOSTI Na raziskovalnem področju smo ponosni, da redno sodelujemo v najprestižnejših evropskih razisko- valnih projektih pod skupnim ime- nom Obzorje (angl. Horizon). Do sedaj smo sodelovali v dveh, in sicer v projektu NAIAD med leti 2016 in 2019, trenutno pa izvajamo projekt DRYvER, ki se v letu 2024 tudi zaključi. V projektu DRYvER sodelujemo od leta 2020. Namesto poplav, se tokrat ukvarjamo s sušo, torej z drugo platjo istega kovanca – vod- nega kroga. Cilj projekta je namreč pripraviti projekcije izsuševanja rek v Evropi ter razumeti kako bo to izsuševanje vplivalo na biotsko pestrost in metabolizem rečnih ekosistemov, vključno z izpusti o - gljikovega dioksida iz vodnih teles. V projektu smo zadolženi za pripravo kataloga na naravi temel- ječih rešitev za blaženje in prilaga- Raziskujemo predvsem ukrepe, Slika 20: Manjši potok, pritok reke Reke v mesecu avgustu. Suša se ne začne v rekah, ki znižujejo evaporacijo in tran janje klimatskim spremembam. - suša se začenja z izsušenimi mokrišči, saj so vir vode pritokov v sušnem obdobju. spiracijo, povečujejo infiltracijsko Foto: Revivo in zadrževalno sposobnost tal ter REŠEVANJE omejujejo prekomerno rabo vode. na terenu ter sočasno preizkusi- Rezultati projekta, ki se zaključi li različne metode znanstvenega MURSKEGA letos septembra, so zaskrbljujo- vzorčenja kečig oziroma »Murskih či. Presihajoče reke bodo prav na zmajev«. V okviru projekta smo ZMAJA vseh raziskovanih območjih v pri- zastavili tudi konkretne korake, ki hodnosti bolj suhe – suhe bodo bolj bodo pripeljali do stabilnih popu- pogosto in dlje, posušili se bodo V septembru 2022 smo začeli lacij kečig in drugih vrst rib selivk daljši odseki. Poleg tega bodo v s sedemletnim projektom LIFE- v Muri. Ukrepi so zbrani v Strate-naslednjih letih številne reke s stal- Boat4Sturgeons (v nadaljevanju giji ohranjanja in obnove ekoloških nim tokom postale presihajoče. LB4S, slovensko: »RešilniČoln- koridorjev Donavskega porečja, Posledično bo na teh območjih ZaJesetrovke«), v katerem bomo vezanega na Slovenijo. Nekaj ko- biotska pestrost upadla, številne lahko za varstvo in ohranitev kečig rakov iz Strategije smo naslovili v vrste bodo izumrle, izpusti ogljik- naredili pomemben korak naprej. projektu LB4S. ovega dioksida iz rek se bodo po- Ti koraki so vezani na uspešno večali, količina in kakovost vode za zaključen projekt MEASURES, v Po vzoru Avstrijskega partnerja človeško uporabo se bosta znižali. okviru katerega smo identificirali BOKU bomo postavili tipski kon- Na naravi temelječe rešitve lahko potencialne habitate za drst, vzre- tejner prilagojen za vzrejo iker in vse te posledice zgolj omilijo. Sive jo mladic, prehranjevanje in prezi- mladic kečig, s poznanim genet-jih bodo še poslabšale. movanje kečig na Muri in spodnji skim poreklom iz porečja Donave. Savi. Vse habitate smo potrdili tudi Kontejner bo napajala voda iz reke 35 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Mure, tako da bodo mladice že od vzemom vode za namakanje polj. REKA REKA samega začetka navajene na reko Reka je v celoti zaščitena kot Nat- Muro, njen vonj, okus, plenilce in ura 2000 območje v Sloveniji, zato plen. Z vzpostavljenim sistemom S ciljem, da v Sloveniji naredimo je ta mačehovski odnos še toliko bomo zagotovili, da se bodo tudi v korak naprej pri ozaveščanju o bolj nepričakovan. Med ovirami so odrasli dobi, ko bodo pripravljene problematiki rečnih ovir, smo na prevladovali predvsem nižji prago-na drst, vrnile v bližino valilnice porečju Reke organizirali več izo- vi, prepusti čez katere so speljane iker v Apačah in imele v tem okol- braževalnih delavnic in aktivnosti ceste ter mulde oziroma tlake, pre-ju zdrav in, upamo, tudi številen za splošno javnost. Na delavnicah ko katerih kmetje prečijo strugo, zarod. V letu 2023 smo se posvetili smo organizizrali popis pregrad in da pridejo s traktorji do gozdov, pridobivanju potrebne dokumenta- ovir na vodotokih Reke, njenih pri- travnikov in njiv. S prostovoljci iz cije za postavitev kontejnerja ter se tokih kot so Padež, Suhorca, Molja cele Slovenije smo v aplikacijo udeležili različnih izobraževanj na in drugih ter številnih manjših hu- Barrier Tracker App vnesli skoraj temo ribogojstva in telemetrije. Cil- dourniških pritokih. Slednji so ravno sedemsto ovir, onesnaženj ali nar-je projekta smo promovirali in pred- zaradi svoje majhnosti ključni, saj avnih lepot Reke in njenih pritokov. stavili mladim na dogodku »24 ur le v njih lahko ribje mladice najdejo Aktivnosti projekta Inventarizacija za reko Muro« (Zavod za varstvo zavetje preden odrastejo.Po šte- ovir na reki Reki (304) je financiral narave - Območna enota Maribor) vilnih kilometrih in urah, ki smo jih program Open Rivers Programme. ter deležnikom in odločevalcem na s prostovoljci preživeli ob rekah in avstrijsko-slovenskem Forumu za potokih, smo se spraševali, kako S ciljem, da nagovorimo tudi vse Muro. da starih, zapuščenih in neupo- ostale, ki se naših terenov niso rabnih ovir nihče ne odstrani, kot uspeli udeležiti, smo pripravili do- Eden poglavitnih vodil Reviva v tudi ne številnih divjih odlagališč kumentarni prispevek »Presežene projektu pa je namen, da ob okrep- ali pa sumljivih cevi, ki bi lahko ovire«, ki si ga lahko ogledate na ljenih populacijah kečige širimo in bile namenjene neprijavljenim od- našem Youtube kanalu (Slika 1). vzdržujemo nadaljnje revitaliziran- je zagrajenih rečnih rokavov in odpiranje kanalizirane reke Mure, kar je osnoven pogoj, da zagotovi- mo stabilne in stabilne populacije. Ozaveščamo in izobražujemo s pomočjo ljubiteljske znanosti Povezava 2: QR koda, s pomočjo katere Presežene ovire. Slika 21: Reka Vel’ka uoda – na popis ovir smo se odpravili s čolni v okviru čistilne akcije si oglejte dokumentarni prispevek rafting kluba Mrzla uoda “Spust za čisto Reko”. Foto: Urban Petelin 36 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Slika 22: Prag na Težki vodi. Razpadli ostanki žage. Foto: Revivo ZGODBE TREH stavili svoje poglede na pragove tujini, ki jo moramo v Sloveniji še z vidika upravljanja voda, kulturne posvojiti in vzeti za svojo, preden JEZOV in naravne dediščine, upravljanja uničimo in skanaliziramo, kar je od z ribjimi populacijami v teh rekah naravnih rek še ostalo. itd. S ciljem, da si sestavljeno V letu 2023 smo se poglobili v sliko s podatki še razširimo, smo Drug sogovornik je bil biolog, ribič zgodbe treh pragov, za katere smo organi zirali javno delavnico in na-in kajakaš Rok Rozman. Rok že predhodno imeli informacije, da so njo pova bili najrazličnejše skupine vrsto let opozarja na degradacije iz različnih razlogov tujek v vod-ljudi iz okolice, da nam o pragu rek zaradi hidroelektrarn in pregra-nem okolju. Tako smo preko leta in njegovi zgodovini ter prihodnjih jevanja v Sloveniji in na Balkanu. V naredili poglobljeno študijo in pre-željah povejo še kaj več. Informaci-podcastu je z nami delil nekaj misli verili kakšna je situacija, kakšne je smo po koncu delavnice ana-o tem, zakaj morajo reke ostati čim so posledice tek pragov in, pred- lizirali in jih uporabili za osnovo v bolj naravne, zakaj se ravno zaradi vsem, kakšno je mnenje različnih drugi delavnici, kjer smo naredili rek k nam v poletnem času zgrinja deležnikov. Pragovi o katerih govo-še korak naprej in določili prihod-toliko turistov in kakšna naj bi bila rimo so Trpinčev prag na Težki vodi nje aktivnosti. Projekt Primerjalna praksa odstranjevanja zastarelih in v Novem mestu, prag Potoki na poizvedovalna študija pragov na nedelujočih ovir. Nadiži in prag Cajhnov jez na Savi Nadiži, Savi in Težki vodi v Sloveni-Bohinjki. Na vseh treh pragovih ji (307) je financiral program Open smo preverili pestrost habitatov, Rivers Programme. rečnega toka, rib in nevretenčarjev gorvodno in dolvodno od pragu. V času projekta smo imeli Pri vseh treh pa tudi potrdili, da priložnost poiskati tudi dva sogo-je pestrost rib dolvodno od pragu vornika, s katerima smo začeli seri-Povezava 3: Pogovor z g. Petrom Muckov višja kot gorvodno. Razlog za niž-jo podcatov. Prvi sogovornik je bil najdete na Youtube kanalu: https://youtu. jo pestrost najdemo tako v eno-gospod Peter Muck, mednarodno be/Ph_T57K8oGo vitem rečnem toku, sedimentu in priznan hidrolog in vodar, ki se je v habitatih, večji količini organske svoji skoraj 70 letni karieri spoznal snovi in dejstvu, da ribe pragov ne tako z ‘sivimi’ kot na naravi temel-morejo prosto prečkati. Na vsaki ječimi načini upravljanja voda. od loka cij smo na pogovor (polstru-Tekom pogovora se je dotaknil kturiran intervju) povabili od 5 do 8 številnih rečnih pregrad kot tudi vi-različnih deležnikov, prebivalcev, sokih voda, pri katerih so ti pragovi Povezava 4: Pogovor z Rokom predstavnikov občin, upravljalcev popolnoma brez smisla in funkcije. Rozmanom najdete na Youtube kanalu: in strokovnjakov, ki so nam pred-Opozoril nas je tudi na prakso v https://youtu.be/_jq-KIQDymQ. 37 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Časovnica projektov EVREKA EVREKA II NAIAD STREAM/MARE Youth Green Conference Marble vs MEASURES Rainbow LEGENDA ozaveščevalni DRYvER izobraževalni ohranjanje narave raziskovalni strateški Marble vs Rainbow EVREKA 2017 LAS Za mesto in Vas 2018-2019 Vedenjska raziskava soške postrvi in šarenke z upo- rabo radiotelemetrije na Kanomljici Izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti za splošno javnosti in osnovne šole. Vodilni partner: Inštitut REVIVO Izvedba celodnevnega dogodka EkoReka in drugih Projektni partnerji: Norwegian Institute for Nature enodnevnih javnih dogodkov. Research, University of Gothenburg, Wildlife Esto- nia, Univerza v Ljubljani Vodilni partner: Inštitut REVIVO NAIAD - NAture Insurance: Projektni partnerji: Center za mlade Domžale, Javni zavod Sotočje Medvode, … ** Assessment and Demonstration Obzorje 2020 STREAM/MARE - STrengthening 2016-2020 REgional cooperation in the Area of Prvi v Sloveniji smo raziskovali na naravi temelječe fisheries biological data collection imenom NAIAD smo usklajevali delo na šestih pilot- 2017-2019 nih območjih po vsej Evropi, med katerimi je bilo tudi porečje Glinščice v Ljubljani. Usklajevanje protokolov, metodologij, raziskav in poplavami, sušami, plazovi in še čim. V projektu z EU Tender rešitve v povezavi z njihovo varovalno funkcijo pred in the Mediterranean and Black Sea Vodilni partner: Confederacion Hidrografica del ribištva na območju Sredozemskega in Črnega mor vzorčenj pri zbiranju bioloških podatkov morskega Duero ja. - Projektni partnerji: Bureau De Recherches Ge- Vodilni partner: COISPA Technologia & Ricerca ologiques Et Minieres, King’s College London, … * 38 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Tokovi LIFE2RIVERS prihodnosti DenubeLifeLines 304 307 LIFEBoat4Sturgeons RiWet BlueCrab Projektni partnerji: National Council of Research Priprava in izvedba raziskovalnih naravoslovnih – Institute of Marine Science (CNR-ISMAR), NISEA in tehničnih programov za osnovnošolce na temo Societa Cooperativa a r.l., ** rečne biodiverzitete in spremljanja fizikalnih lastnosti vodotokov. MEASURES - Managing and Izvedba celodnevnega dogodka EkoReka, okroglih restoring aquatic EcologicAl miz in likovnega natečaja. corridors for migratory fiSh species in the danUbe RivEr baSin Vodilni partner: Inštitut REVIVO Interreg Danube Transnational Programme 2018-2021 Projektni partnerji: Osnovna šola Mengeš cialnih habitatov za kečige v reki Muri in na spodnjem LAS Za mesto in Vas Identifikacija in terenska določitev primernosti poten- Tokovi prihodnosti delu reke Save. 2022-2023 Priprava skupne strategije z naslovom »Strategija Priprava potujoče razstave na temo Kamniške Bis-ohranjanja in obnove ekoloških koridorjev Donav-trice in reke Pšate ter njunih pritokov, s ciljem, da skega porečja« ter državnih ukrepov za izboljšanje prikažemo spremembe, ki so se v zadnjih 200 letih prehodnosti in ekološkega stanja rek. zgodile na teh vodotokih. Vodilni partner: University of Natural Resources Tekom projekta smo izvedli tudi likovni natečaj in and Life Sciences, Vienna zaključni dogodek EkoReka. Projektni partnerji: MATE-HAKI, … Vodilni partner: Inštitut REVIVO EVREKA II Projektni partnerji: Društvo AIA – Mladinski center LAS Za mesto in Vas Mengeš 2020-2021 39 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Youth Green Conference reko Muro, kjer bodo okrepile trenutno maloštevilno populacijo. ERASMUS + 2020-2022 Vodilni partner: University of Natural Resources Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi tabora za and Life Sciences, Vienna ziskovanju vodotokov in pripravi predstavitev na pod Projektni partnerji: the Austrian Federal Ministry of mlade v Avstriji, kjer smo najstnike spodbujali pri ra- lagi terenskih najdb. Agriculture, Forestry, Regions and Water Manage- - ment ** Vodilni partner: European Wilderness Society, Aus- tria; DRYvER - Securing biodiversity, Projektni partnerji: functional integrity and ecosystem NGO FORZA, Ukraine, Eliante services in DRYing rivER networks Onlus, Italy; Dominicus-von-Linprun-Gymnasium Horizont 2020 Viechtach, Germany; 2020-2025 304 Pripravili bomo katalog na naravi temelječih rešitev Open Rivers Programme za blaženje in prilagajanje klimatskim spremembam. 2023-2024 Pod drobnogledom pa bodo predvsem ukrepi na področju preprečevanja izsuševanja ter omejevanja Ozaveščevalni projekt, v katerem smo s pomočjo prekomerne rabe vode. prostovoljcev popisali rečne ovire na porečju Reke. Vodilni partner: National Research Institute for Agri- Skupaj smo zabeležili 669 ovir, ki jih lahko vidite in culture, Food and the Environment dopolnite v Barrier App. Projektni partnerji: Friedrich Schiller University Vodilni partner: Inštitut REVIVO Jena – Friedrich-Schiller-Universität Jena (FSU) **, … 307 Open Rivers Programme Riwet 2023-2024 2024-2027 Preko intervjujev in delavnic z različnimi deležniki, Projekt ima dva dela. V sodelovanju s projektnimi vključno z lokalno skupnostjo, smo preverili kakšna partnerji vzpostavljamo interdisciplinarno strokovno so mnenja stroke in lokalnega prebivalstva na temo telo – Delovno skupino za področje celinskih voda, odstranitev pragov na Težki vodi (Trpinčev prag), Na- ki bo oblikovala strokovne rešitve neodvisno od diži (prag Potoki) in Savi Bohinjki (Cajhnov jez). političnih, gospodarskih in drugih pritiskov. V pilot- nem delu projekta pa nadgrajujemo mobilno aplik- Sočasno smo preverili lokalen vpliv pragov na vrst- acijo Barrier Tracker, namenjeno strokovni in laični no pestrost rib in nevretenčarjev, pestrost habitatov, javnosti, s katero bo po novem mogoče popisovati rečnega toka in sedimenta. tudi lateralne ovire, torej kašte, škarpe, kamnomete ipd. Vodilni partner: Inštitut REVIVO Vodilni partner: Provinca Drenthe, NL LIFEBoat4Sturgeons - LIFE Boat Projektni partnerji: Navedeni v QR kodi to rescue four Danube sturgeon species from extinction LIFE-Programme of the European Union DanubeLifeLines 2022 - 2029 2025-2029 120 kilometrom reke Mure bomo vrnili kečigo ali V projektu bomo skupaj s partnerji pripravili prvi atlas rib selivk v Evropi, razvili nova orodja in smernice za »Murskega zmaja«, ki smo ga zaradi regulacij že upravljanje z ribami selivkam, razvili finančne meha - skoraj povsem izgubili. V Apačah bomo zgradili valil- nizme za izvajanje ukrepov varstva in še mnogo dru - nico iker za kečige in jih nato postopoma vračali v gega. V Sloveniji bomo v tesnem sodelovanju z RZS, 40 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. ZRSVN in ZZRS izvedli telemetrijsko raziskavo sul- LIFE2RIVERS ca, ki na bo razkrila nova spoznanja o vedenju te kl- 2024-2028 in teh novih spoznanj bomo skupaj z vsemi deležniki S ponosom vodimo projekt, ki prinaša nov način pripravili Strategijo za ohranitev sulca. jučne vrste naših rek. Na podlagi obstoječega znanja upravljanja slovenskih rek – način, ki temelji na vkl- Vodilni partner: BOKU mo se na koncept na naravi temelječih rešitev - NTR jučevanju, sodelovanju in soustvarjanju. Osredotoča- Projektni partnerji: Navedeni v QR kodi s sodelovanjem strokovnjakov, lokalnih skupnosti, (ang. Nature-based Solutions - NBS), kar razvijamo odločevalcev in širše javnosti. Cilj projekta je sproži- Blue Crab ti spremembo dojemanja, upravljanja in varovanja 2024-2026 slovenskih rek, premik k soustvarjalnemu skrbništvu rek. ernega Jadran pred potencialnimi negativnimi vplivi Vodilni partner: REVIVO V projektu BLUECRAB sodelujemo pri zaščiti sev-jemo z različnimi raziskovalnimi institucijami, ribiči in Projektni partnerji: Navedeni v QR kodi širjenja tujerodne vrste modre rakovice. Sodelu-lokalnimi skupnostmi. Projekt vključuje razvoj inova- tivnega sistema spremljanja in selektivnih ribolovnih praks ter ustanovitev observatorija za ublažitev škodljivih učinkov modre rakovice. Predvideva tudi razvoj čezmejne strategije in dveh akcijskih načr- tov za spremljanje širjenja rakovice ter spodbujanje uživanja te vrste za nadzor populacije. Vodilni partner: Confcooperative Unione Regionale del Veneto Projektni partnerji: Navedeni v QR kodi NAIAD LIFE-Boat4Sturgeons naiad2020.eu lb4sturgeon.eu/sl/ MARE DRYvER coispa.it dryver.eu/ MEASURES BlueCrab RiWet dtp.interreg-danube.eu ita-slo.eu/en/bluecrab interregeurope.eu/ 41 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. TRŽNE so se v treh kalih namnožile zlate za osnovnošolce. Dogodek smo ribice in srebrni koreslji. Obe vrsti izvedli v Bobrovem centru ob reki so v kal naselili sprehajalci, ki za AKTIVNOSTI Sotli. domače ljubljenčke niso več žele-li skrbeti, te pa so se kljub nepri-S ciljem, da se tudi v praksi upo-Na Inštitutu REVIVO pa v manjšem mernim razmeram namnožile in rabijo na naravi temelječe rešitve obsegu sprejmemo tudi različne s tem negativno vplivale na tam (NBS, ang.: nature based solu-naloge, ki jih izvajamo pretežno v prisotne dvoživke. Kali dvoživkam tions), ki sledijo IUCN standardom, Sloveniji in sodijo v okvir poslan-predstavljajo razmnoževalne habi-smo s svetovanjem priskočili na stva in strokovno/raziskovalnega tate. Vodna telesa so na kraškem pomoč podjetju Hidrosvet. Skupaj dela inštituta. Te tržne naloge pa površju zelo redka, zato je ohran-smo pregledali njihove aktualne za REVIVO pomenijo dodaten fi-janje teh umetnih teles za njihovo projekte ter predlagali NBS rešitve, nančni priliv, a tudi strokovno delo preživetje in razmnoževanje zelo tako za vodotoke prvega kot tudi in doprinos k ozaveščanju javnosti pomembno. drugega in tretjega reda. o pomenu ohranjanja narave. Na pomoč priskočimo tudi so-Podrobnejši opis preteklih aktiv-Tako smo v preteklem letu pristopili rodnim organizacijam, zato smo nosti si lahko ogledate na spletni na pomoč pri boju proti tujerodnim Javnemu zavodu za turizem in strani: www.ozivimo.si. organizmom Krajinskemu parku kulturo Rogaška Slatina pomagali Pivška presihajoča jezera. Tam pri izvedbi naravoslovnih delavnic 2017 Raziskava ribje združbe v Krokodilnici in Ledvički Raziskava ribje združbe v Krokodilnici in ZRSVN Kranj Izlov tujerodnih vrst rib – Tivoli Mestna Občina Ljubljana 2018 Izlov tujerodnih vrst rib in postavitev učne poti – borov gozdiček v Novi Gorici Mestna Občina Nova Gorica Študija populacije rib v reki Pšati Občina Trzin Vpliv čistilne naprave na populacije rib Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. Študija rib v reki Pšati Občina Trzin 2019 Izlov tujerodnih vrst rib – Frnihtov bajer pri Trzinu Zavod za varstvo narave Kranj Pregled plavalnih sposobnosti rib in rečnih pregrad Direkcija Republike Slovenije za vode 2020 Delavnic s spoznavanjem biotske raznovrstnosti in procesom pomnenja v urbanih naseljih občin Bled, Bohinj, Naklo ter priporočila za naročnike Občina Bled Vpliv čistilne naprave na populacije rib Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. 2021 Elektro izlov tujerodnih vrst rib iz ribnikov v Naravnem rezervatu Ribniki v dolini Drage pri Igu Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje 42 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Priprava in namestitev FreeStation merilnih naprav na območju Mestne občine Ljubljana Mestna Občina Ljubljana Izdelava študije glede uporabe avtomatskih naprav za tehtanje in etiketiranje v pristaniščih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2022 Vpliv čistilne naprave na populacije rib Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. Svetovanje pri uporabi na naravi temelječih rešitev za ohranjanje ekološke integritete Koseškega bajerja Mestna Občina Ljubljana Izvedba naravoslovnih delavnic v Bobrovem centru Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina 2023 Izlov tujerodnih vrst rib Krajinski park Pivških jezer Priprava smernic za uporabo na naravi temelječih rešitev pri projektiranju na/ob vodotokih Hidrosvet projektiranje in tehnično svetovanje d.o.o 2024 Vpliv čistilne naprave na populacije rib Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. Hidrodinamično modeliranje na naravi temelječih rešitev v območju sotočja Poljanske in Selške Sore v Škofji Loki AlpeAdria Green Izdelava strokovnih podlag za OPPN vzpostavitve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu v Ljubljani ob hkratni energetski izrabi Ljubljanice za sklop 6. Zasnova prehodov za vodne organizme ob pregradah IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring 2025 Izobraževanje in navdihovanje Največ zanimanja pokažejo pred- jemo in popisujemo floro in favno mladih je del poslanstva Inštituta vsem na praktičnem delu za ribe, vsako leto na drugem izbranem REVIVO. Že nekaj let sodelujemo rake in uporabo opreme za razisk- območju. Na tak način želimo pri izvedbi dogodka »24 ur za reko ovalne metode. spoznati in dolgoročno dopolniti Muro«, ki ga organizira Zavod za popis vrstne pestrosti celotnega varstvo narave Maribor. Otrokom Bio-Blitz je še en vsakoletni dogo- območja Slovenije. V letu 2023 se različnih starosti predstavimo dek, na katerem skupaj s stano- nam dogodka sicer izjemoma ni skrivnosten in težko viden rečni vskimi kolegi biologi iz različnih uspelo udeležiti, smo pa zato toliko svet reke Mure in njene prebivalce. organizacij inspecialnosti razisku- bolj uživali v Črmošnjicah v 2024. █ 24 ur za reko Muro o Zavod za varstvo narave Maribor o let sak BioBlitz V Herpetološko društvo, Slovensko odonatološko društvo, Botanično društvo Sllovenij in Center za kartografijo favne in flore 43 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. DOLGOROČNO SPREMLJANJE VPLIVA ODPADNIH VOD IZ CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE BISTRICO kimi in visokimi pretoki so zelo ve-V Inštitutu Revivo že od leta 2018 DOMŽALE-KAMNIK NA KAMNIŠKO like. Te vodne razmere ustrezajo sodelujemo s Centralno čistil- predvsem potočni postrvi (Salmo no napravo Domžale-Kamnik, za trutta fario), lipanu (Thymallus thy-katero izvajamo spremljanje vpliva mallus) in sulcu (Hucho hucho), ki izpusta prečiščene vode na Kam- so v preteklosti gosto poseljevale niško Bistrico. V avgustu smo izv- celoten tok reke. edli že četrto raziskavo po vrsti (os- tale v leih 2018, 2020 in 2022). S Številne regulacije in prekomer- Slika 23: Centralna čistilna naprava primerjavo ocene ekološkega stan- na raba vode skozi stoletja inten-Foto: Revivo ja reke na podlagi rib nad in pod zivnega gospodarskega razvoja izpustom vode iz CČN Domžale so reko vse od izvira do sotočja spremljamo kakovostni in količinski s Savo upočasnile in spremenile. vpliv čistilne naprave. Ribe v tem Posledično se je spremenila tudi primeru uporabljamo kot indikator ribja združba. Salmonidne vrste celokupnega stanja rečnega eko- (npr. potočna postrv, sulec, lipan) sistema. so prisotne le še v zgornjem toku, dolvodno od Domžal pa prevladu- Ponavljajoče raziskave na istem jejo ciprinidne vrste (npr. blistavec, območju nam omogočajo širše ra- mrena, pohra). zumevanje in spremljanje različnih antropoloških in naravnih de- Na območju Kamniške Bistrice za javnikov v reki in okolici na združbo ribe skrbi Ribiška družina (RD) Bis- rib. Vplivi so kompleksni in števil- trica Domžale, za domorodne vrste ni; poleg izpusta iz CČN Domžale, pa veljajo tudi varstveni ukrepi se na vzorcu poznajo tudi spiran- za ohranjanje vrst in habitatov, ki je organskih in anorganskih snovi so ključni za njihovo preživetje. iz zaledja, vpliv rečnih ovir na tok Slika 24: Kamniška Bistrca pod Veliko vode, sedimenta in prehajanje Raziskave planino Foto: Revivo organizmov, tujerodni organizmi v vodi, nepredvidljive podnebne spremembe kot so suše in poplave, Vzorčenje za določitev ekološkega ter druge antropogene aktivnosti, stanja na podlagi rib se izvaja po ki negativno vplivajo na ekološko standardizirani metodi. Na dveh stanje reke. Podatki dolgoročnega izbranih lokacijah se z zapornimi izvajanja raziskave lahko služijo mrežami zagradi 100-metrski od- tudi kot vodilo pri potencialnih pri- sek reke, ki predstavlja vzorčno hodnjih nadgradnjah in nadaljnjem mesto (VM). Referenčno vzorčno razvoju CČN, pa tudi pri upravl- mesto se nahaja nad CČN (VM1), janju porečja Kamniške Bistrice. vplivno vzorčno mestom pa pod izpustom očiščene vode iz CČN Kamniška Bistrica (VM2). Za obe VM tekom vzorčenj zabeležimo osnovne podatke, kot Reka Kamniška Bistrica je na- so npr. temperatura zraka in vode, jvečji pritok Save in največji slov- vsebnost kisika in nasičenost s enski hudournik. Izvira pod Kam- kisikom, pH ipd. Popišemo tudi niško-Savinjskimi Alpami, zato sta morfološke značilnosti reke, ki vkl- Slika 25: Most Vir pri Domžalah zanjo značilna hiter tok in visoka jučujejo tip substrata in vodni tok Foto: Franc Habe vsebnost kisika. Razlike med niz- na vzorčnem mestu, globino vode 44 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. v strugi, omočenost struge, širino celotne struge, poraščenost oko- lice in brežin ter strukturo in naklon brežin. Tako smo npr. v letu 2024 neposredno zabeležili veliko spre- membo brežine na VM2, kjer so av- gustovske poplave sredi nenasel- jenega območja, poraščenega z gozdom, odnesle kamnomet in ustvarile prelepo prodnato brežino in prodišče. Znotraj zapornih mrež s pomoč- jo elektrike vse ribe omamimo, jih ulovimo, določimo do vrste, izmeri- mo in stehtamo ter nepoškodovane vrnemo v reko. Iz podatkov ugotav- ljamo prisotnost različnih vrst rib, Slika 26: Motnitorig pri Mali Loki ocenimo naseljenost vodotoka ter Foto: Revivo vrstno pestrost. Za tarčne vrste ugotavljamo tudi velikostno in s tem starostno strukturo, ki nam pove več o stabilnosti populacij. Ekološko stanje Kamniške Bistrice Oceno ekološkega stanja rib iz- računamo po posebni metodologiji Agencije Republike Slovenije za okolje, na podlagi katere vodotok uvrstimo v enega od petih razre- dov kakovosti - od ‘’ zelo dobro ‘’ do ‘’zelo slabo’’ stanje. Pri dolgoročni da se stanje Kamniške Bistrice od Slika 27: Merjenje ribe leta 2018 giblje med zelo slabim in analizi podatkov ne preseneča, slabim stanjem na obeh vzorčnih Foto: Revivo mestih. Ugotovljeno stanje na obeh vzorčnih mestih potrjuje prekomer- no obremenjenost Kamniške Bistrice že pred iztokom iz CČN Domžale-Kamnik. Vpliv izpusta iz CČN tako nima bistvenega vp- liva na oceno ekološkega stanja na podlagi rib. Dodatne, tarčne raziskave bi lahko pomagale raz- jasniti nekatera razmerja med vpli- vi zaledja, CČN ter regulacij in pre- grad, kar bi posledično pripomoglo tudi k zasnovi in izvedbi ukrepov obnove rečnega ekosistema Kam- niške Bistrice. Slika 28: Počitek med monitoringom Foto: Revivo 45 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. Viri financiranja Tržna dejavnost Lastna sredstva 4,6% EU 8,9% Slovenija 16,3% 70,2% Graf 1. Prikaz deležev financiranja glede na vir sredstev. Interreg Obzorje 19,9% 26,9% Kohezijska sredstva 6,1% Neposredno naročilo Evropske komisije 46,6% LIFE Graf 2. Prikaz razporeditve virov evropskih sredstev glede na program financiranja. REVIVO se od ustanovitve financira s kandidiranjem na evropskih razpisih, ki običajno prispevajo 60 – 85% sredstev za izvedbo projektov. Preostanek zagotavljamo z izvajanjem nalog za naročnike na trgu, prostovoljnim delom, občasno pa nam s sofinanciranjem priskoči na pomoč tudi Slovenija. 46 Pregledno poročilo o delu, doseženih kazalnikih in ciljih, sodelujočih organizacijah, poslovanju, financerjih in načinu dela. POMAGAJTE NAM V PRIZEDAVNAJU IN POSVOJITE MURSKEGA ZMAJA Veliko aktivnosti, ki jih izvajamo v t.i. murskega zmaja potrebujemo V okviru donatorstva vas vabimo k Inštitutu Revivo, ne moremo pokriti dodatnih 120.000€, zato vabimo akciji: »Posvoji murskega zmaja«. s projektnimi sredstvi, zato svoje podjetja k sodelovanju kot spon- Posamezniki si lahko z donaci-financiranje dopolnjujemo s tržnimi zorje ali donatorje. jo 70€ pridobite prostor v ‘družini dejavnostmi ter podporo donator- varuhov murskega zmaja’. Vse, 2 jev in sponzorjev, ki pa ni vedno ki boste na ta način prispevali k zgolj finančna. Demonstracija na nar- obratovanju valilnice kečig, bomo Okoljska in družbena odgovor- (NTR) na reki Pšati posvojitelja na internetni strani in avi temelječih rešitev z vašim privoljenjem objavili kot nost danes predstavljata ključni obdarili z drobnim presenečenjem. del poslovnih strategij številnih V okviru projekta LIFE2RIVERS Ob svečanem izpustu kečig iz val-podjetij. Takšna skrb za trajnostno bomo na porečju reke Pšate raz- ilnice v reko, pa vas bomo povabili poslovanje postaja na eni strani vse vijali vključujoče procese načr- k sodelovanju, kjer si boste lahko bolj prepoznana in cenjena med tovanja NTR za sočasno zag- valilnico ogledali tudi v živo in izve- uspešnimi akterji na trgu, na drugi otavljanje poplavne varnosti in deli vse o njenem obratovanju. pa nas v to smer sili tudi zakonod- izboljšanje ekološkega stanja rek. aja. Nova uredba EU o poročanju o Potrebujemo sredstva, da bomo 25 Dobrodelnost trajnostnem razvoju (CSRD) pod- osnovnim in srednjim šolam lahko jetjem nalaga obveznost poročan- omogočili izobraževanje o obnovi ja o vplivih na okolje, vključno z rek, z izvedbo brezplačnih izkus- V Inštitutu REVIVO smo imeli biotsko raznovrstnostjo. Podjetja, tvenih naravoslovnih delavnic v priložnost sodelovati tudi v do-ki aktivno podpirajo okoljske pro- naravi, v lokalnem okolju, na rekah brodelnem projektu, ki ga je or-jekte, kakršne izvajamo v REVIVu, in potokih v bližini njihovih šol. ganiziral zavod Vrba in sonce. Na lahko te aktivnosti vključijo v tra- likovni koloniji na Mažijevem griču jnostna poročila kot primer dobrih Kako podjetja lahko ob Gradiškam jezeru, je 9 akadem- praks in družbene odgovornosti. skih slikark in slikarjev ustvarilo sodelujejo? slike, ki so jih poklonili Inštitutu RE- Naše vrednote – strokovnost, skrb VIVO. Skupaj s KD Franca Bernika za naravo in sodelovanje – so Podjetja vabimo k sponzorstvu, in Hišo na travniku smo organizirali temelj za gradnjo partnerstev s donatorstvu in partnerstvu. Po- razstavo in dobrodelno dražbo, na podjetji, ki v naših vrednotah pre- moči ne vidimo le v finančnem katerih smo z 12 deli pridobili 2.610 poznavajo priložnosti za družbeno smislu, ampak tudi v sodelovanju € sredstev. S pridobljenimi sredst- odgovorno ravnanje. Trenutno ak- pri promociji, ozaveščanju, pros- vi bomo izvedli likovni razpis za tivno iščemo sponzorje za dva kl- tovoljstvu, družbenih aktivnostih otroke, kjer bo osrednja tema ‘Nar-jučna projekta, ki bosta imela nep- in skupnostnih dogodkih. V pro- avna reka’. Tako želimo sredstva osreden vpliv na izboljšanje vodnih jekte vključujemo izobraževanja za nameniti ozaveščanju otrok na okolij v Sloveniji: mlade in širšo javnost, ker v tem področju poznavanja problematike 1 prepoznavamo posebno vrednoto rek in rečnih okolij. in dodano vrednost dolgoročnega Valilnica kečige ob reki izboljšanja kakovosti okolja, v ka-Muri (LIFE- Boat 4 Stur- terem živimo. geon) ali ‘Reševanje murskega zmaja’ K sodelovanju pa vabimo tudi do- natorje, ki po svoji vesti in moči lah- Gre za edinstven projekt v Sloveni- ko vlagajo v razvoj ostalih aktivnos-ji. Postavljamo valilnico kečig ob ti Inštituta REVIVO, s katerimi za Muri, s pomočjo katere bomo šte- vse prebivalce Slovenije pomemb-vilčno okrepili njihovo populacijo, ki no doprinašamo k izboljšanju kak-je tik pred lokalnim izumrtjem. Za ovosti okolja in narave, kot dveh vzpostavitev posebne infrastruk- vrednot, ki imata za Slovenijo zelo ture in uspešno ponovno naselitev velik pomen. 47 Kdo smo – Revivo? Foto: Klemen Razinger Kdo smo REVIVO? DELOVANJE: Sodelavci Inštituta dejavnosti sodeluje kot projektni dogodke za laično in strokovno REVIVO raziskujemo, izobražu- partner ali vodja projektov na ra- javnost. Aktivni pa smo tudi na jemo in ozaveščamo na področju zličnih evropskih in lokalnih raz- znanstvenih konferencah doma in vodnih ekosistemov. Pomembno pisih. Preko teh razpisov se na več v tujini. nam je medsektorsko sodelovan- nivojih in z različnimi pristopi vklju-je, ker verjamemo tako v globino čujemo v javne naravovarstvene Naravo našega dela in naše delo razumevanja vsebin, kot v širino projekte, s katerimi k ohranjanju v naravi nam narekuje moto: pogledov na izzive. Ekipo REVI- narave prispevamo z ozaveščan-VO sestavljamo mladi in angaži- jem, strokovnim razvojem ter ra- “Razmišljaj globalno, rani strokovnjaki, ki delujemo na ziskovalnim delom. Na teh treh deluj lokalno”. mnogih kritičnih področjih ohran- področjih dela promoviramo odnos janja narave. Inštitut v okviru svoje do narave skozi javne povezovalne 48 Kdo smo – Revivo? Polona je vrsto let nabirala izku- delu si lahko ogledate na katerem šnje na Zavodu za ribištvo Sloveni- od njenih javnih profilov. je, kjer je že kot študentka začela z delom na Oddelku za sladkovod- Polona je naš inovativni vod- no ribištvo. Sodelovala je pri teren- ja projektov, vseskozi polna en- skem delu v ihtioloških raziskavah ergije, vsak trenutek izkoristi za in monitoringih, obdelovala podat- oblikovanje raznovrstnih idej in ke ter pripravljala poročila. S po- ustvarjanje na različnih področ- dročjem sladkih voda se aktivno jih življenja in dela. Doktorica bi-ukvarja še danes. Po diplomi se ologije, optimistka, navdušenka, je zaposlila na Oddelku za morsko ki verjame v timsko delo, je prava ribištvo, kjer je hitro napredovala in in prva izbira za ekološke in okol- prevzemala različne, vedno zahte- jevarstvene raziskave. Ljubitelji- DIREKTORICA: vnejše naloge, kot so Vzorčenje ca vode in podvodnega sveta, po dr. Polona Pengal, prilova in zavržka v okviru CFP srcu in duši borka za boljši jutri rib univ. dipl. biol. (Common Fisheries Policy), Na- in drugih sladkovodnih in morskih cionalni monitoring ribolovnih virov, živali. Borka za zaščito vsega na- zastopanje Slovenije v mednarod- ravnega okolja. nih delovnih skupinah in telesih ter mentoriranje študentov. Leta 2013 je uspešno doktorirala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v Portoroškem ri- bolovnem rezervatu. Več o njenem Eva je raziskovalka, ki na Inštitutu (Marine and Freshwater Research REVIVO pomaga pri uresničevanju Institute, Islandija), določevala pe-idej in reševanju izzivov s podro čja lagične morske ikre in larve v Črni ohranjanja narave. Sodeluje pri Gori (Insituti za biologiju) ter rečne raziskavah, strokovnih vsebinah bentoške nevretenčarje (makroin-ter izvajanju projektov in delavnic. vertebrati) za ARSO. Veliko časa Poznavanje ekologije in biodiver- je strokovnemu delu posvetila tudi zitete je ob študiju utrjevala na šte- v Botaničnem vrtu Ljubljana, vse vilnih terenih in taborih po Sloveniji dokler se njene poti in poti Inštituta in drugod. Prvo ihtiološko raziska- REVIVO niso združile. vo je opravila iz ekologije morske- ga raka škardobola v Krajinskem Ljubiteljsko sodeluje pri popisih parku Strunjan in Lazaretu. V ptic, kačjih pastirjev in velikih zveri, STROKOVNA SODELAVKA, magi strski nalogi pa je raziskovala predvsem pa čas preživlja v nara- BIOLOGINJA: sezonsko pojavljanje iker sardele vi na različnih osebnih tekaških ali Eva Petelin, in sardona v slovenskem morju pohodniških izzivih. pod mentorstvom dr. Polone Pen- mag. ekol. biod. gal in prof. dr. Mihaela J. Tomana. Izkušnje s področja poznavanja vodne biologije je nabirala v Kra- jinskem parku Sečoveljske soline že v času študija. Znanje je širila v zavetišču za tjulnje na Irskem (Seal Sanctuary Ireland), določala je starost morskih rib na Islandiji 49 Kdo smo – Revivo? Ana pokriva projektno-administra- Prosti čas večinoma preživlja z tivni del nalog v Inštitutu REVIVO, otrokoma ter dvema živahnima kar zajema precej širok nabor ra- štirinožnima frenčijema, s katerimi zličnih aktivnosti. Kot univerzitetna zelo rada hodi naokoli in odkriva ekonomistka, smer Poslovodenje nove dejavnosti. Velja za zelo ra-in organizacija, je znanje nadgradi- dovedno in se loti aktivnosti vseh la na področju, ki jo še posebej vrst, na primer šivanja, vodenja zanima in navdušuje, to je voden- krožkov družabnih iger in plesa, je in organizacija projektov. Tako vse to je le še dodatna »češnjica zdaj aktivno dela na dodatni PMP na torti« v njenem že tako (pre)pol-certifikaciji, s čimer bo uradno po- nem urniku. trdila izkušnje, ki jih ima s projek- začela v IT podjetju, kjer je vodila ADMINISTRACIJA IN prodajo in marketing ter tekom let tnim vodenjem. Svojo kariero je na delovno mesto z zahtevnimi in Ana Štefančič Kričej, univ. dipl. ekon. napredovala v operativno vodjo, MARKETING: raznovrstnimi nalogami. Kot mama dveh nadobudnežev se je pred dvema letoma aktivno vklju- čila v Montessori skupnost Kajžica v Kranju. Zadnji dve leti jo vodi kot direktorica ter ureja postopke za pridobitev uradnega državnega certifikata. Damjan se je kot pedagog posvetil prevzemati načrtovanje in izvajan-študiju posebne vrste človeške je ozaveščevalnih in izobraževal-narave in tako 20 let delal z otroki nih aktivnosti, torej sodelovanje z s čustvenimi in vedenjskimi teža- deležniki. Skrbi za režijo in produk-vami. Ukvarja se tudi s področjem cijo izobraževalnih in ozaveščeval-družinske vzgoje in vidiki funk- nih videov, podkastov, promocijskih cionalne in sistemske vzgoje. ter strokovnih besedil. Organizira Poslanstvo socialnega pedagoga in moderira pogovorna srečanja, ga je vodilo od mladinskih domov okrogle mize, delavnice. Svetuje do predavateljskega dela na Pe- pri razvoju in izvajanju izobraževal-dagoški fakulteti Univerze na Pri- nih naravovarstvenih dejavnosti morskem. Zanimanje za človeka za mlade. Skrbi za javno podobo sedmimi leti priključil Inštitutu RE veščati o pomenu ohranjanja in VSEBIN: -obnove rečnih ekosistemov ter da Damjan Habe - Habo, VIVO. naravovarstveno sporočilo doseže univ. dipl. soc. ped. čim širši krog ljudi. širše področje skrbi za ljudi, to je k Njegova glavna naloga je ljudi oza- KOORDINATOR MEHKIH skrbi za naravo, in tako se je pred pa ga je vedno bolj usmerjalo na in predstavitev Inštituta REVIVO. Izhajajoč iz svojega poklica, je delo začel s pedagoškimi pristopi na Sicer pa je pohodnik samotar, pla-delavnicah za otroke, na katerih ninec, tabornik in občasno novinar. pa je spoznal tudi ekološke vse- bine in vidike odnosa do narave. Z razumevanjem odgovornosti ljudi do narave in okolja se je njegovo obzorje hitro razširilo in začel je 50 Kdo smo – Revivo? “Na svetu z omejenimi viri, ne je transakcijske analize. Rada je moremo neomejeno trošiti in pro- na vseh korakih televizijskih oddaj ducirati.” Ta misel je Lejo spreme- ali video vsebin - od ideje do tre- nila in zato je danes tu. Ne moremo nutka, ko gledamo doma na ka-le opazovati in reciklirati, za naravo vču. Zanimivi so prav vsi pogovori moramo storiti še kaj več. o detajlih, ki jih gledalec sploh ne vidi, včasih težki dogovori in kom- Po študiju kulturologije že 20 let promisi, sporočila, objave, scena, dela v medijih. Sodelovala je pri nasmehi, koti snemanja, svetlobe mnogih informativnih, resničnos- in stiski rok na koncu. Leja prihaja tnih, zabavnih in drugih odda- s Koroške in kljub življenju v mes- jah. Med vsemi jo je mogoče na- tu želi ostati povezana z naravo, jbolj zaznamovala oddaja Štartaj vodami, s hribi, rastlinami, živalmi KOMUNIKATORKA: Slovenija, kjer je ob spoznavanju in vrtnarjenjem. Leja Bernard veščin televizije in pripovedništva, spoznavala tudi trajnostno gosp- odarstvo. V teh letih je tudi sprem- ljala mnoge ljudi za kamerami, jim pomagala nastopati pred kamera- mi in tudi po tem, ko so luči ugas- nile. Naučila se je z ljudmi komuni- cirati v mirnih pa tudi zelo stresnih okoliščinah. In še vedno jo ljudje preprosto fascinirajo. Z njimi se pogosto ne strinja, jih pa lahko ra- zume, kar je prineslo izobraževan- Ema je biologinja in raziskovalka, vplivom podnebnih sprememb in ki v Zavodu REVIVO začenja delo prilova na konkretno populacijo. kot ekologinja. Po opravljenem Za raziskovalni center SPOT na diplomskem študiju Biologije na Cipru je tudi kvantificirala prilov, Biotehniški fakulteti, je zaključila sodelovala pri monitoringu odla- magisterij na University of Exeter. ganja želvjih jajc na raziskoval- nem področju Alagadi ter popisala V času študija se je redno tipe plastike v prebavilih orjaških udeleževala terenov, študentskih črepah in glavatih karet. Vodila je raziskovalnih taborov in poletnih strokovne in turistične obiskovalce šol. Nekaj mesecev se je urila v raziskovalnega centra ter se tako raziskovalni skupini za eksperi- navdušila nad predstavitvijo znan- mentalno botaniko, pri prof. Dolenc stvenih projektov javnosti. Kot EKOLOGINJA: Koce, kjer je tekom laboratorijske etologinja je dva meseca delala v Ema Breščak, prakse raziskovala vpliv invazivne- Centro Nacional de Reprodução MSc Conservation and ga japonskega dresnika na ko- de Lince-ibérico (CNRLI) v Silvesu reninske celice vrtne redkvice. na Portugalskem, kjer je spremlja- Biodiversity Kasneje se je tekom magisterija la gestacijsko obdobje samic Iber- specializirala na področju morske skega risa in razvoj mladičev. Tre- biologije, predvsem je raziskovala nutno tudi sodeluje v organizacijski prehransko ekologijo morskih in- ekipi raziskovalnega tabora Stu- dikatorskih vrst. V sklopu magistr- dents for Rivers Camp. ske naloge se je pod mentorstvom prof. Annette Broderick ukvarjala s prehrano glavate karete na Cipru in izsledke raziskave povezala z 51 Kdo smo – Revivo? Maja se je pridružila širši ekipi pridobitev gradbenih dovoljenj in s ekologov, ki skrbijo za aktivnosti presojami vplivov na okolje. na različnih projektih. Dodiplom- ski študij varstva okolja in ekoteh- Ker v prostem času najraje pleza, nologije je zaključila v Sloveniji in je združila prijetno s koristnim in ker ni našla možnosti zaposlitve, opravila tečaj drevesnega plezan-se je podala v svet. Po treh letih ja. Tek, pohodništvo, in obisk kon-opravljanja pisarniškega dela v certov so le še nekatere izmed Angliji je spoznala, da to ni njena aktivnosti, ki jih poskuša stisniti v življenjska kariera, saj jo je od nek- dan, ki nima nikoli dovolj ur. Rada daj zanimala narava in svet živali, ima spoznavanje tujih kultur/ljudi in ter njihove interakcije. Odločila odkrivanje novih krajev, pa naj bo ja in jo med drugim popeljal tudi v - Maja Hudej, MSc Wildlife Cons. Mgmt. Južno Afriko. Po študiju se je po-dala v svet ekologije. Zadnja štiri and Conservation Management” v Moje gorivo za vse to pa je - kava. EKOLOGINJA: Walesu, ki ji je precej razširil obzor se je za magistrski študij “Wildlife to preko oceana ali v domači vasi. leta se ukvarja s popisi netopirjev, jazbecev, vider, vodnih voluhar- jev, plazilcev in dvoživk v Walesu in Angliji – kar vključuje njej lju- bo iskanje živalskih iztrebkov in drugih sledi, nastavljanje foto pasti in identificiranje rastlin. Izkušnje ima s pripravo okoljskih poročil za Jernej je član skupine biologov trske naloge se ukvarja z medpop-Inštituta REVIVO. Je strasten ter- ulacijsko primerjavo mikrostruktur enski biolog z velikim zanimanjem kože kuščarice Gallotia galloti s za vodne ekosisteme in ribe. Že od Tenerifov. Veliko prostega časa malih nog raziskuje vodne habitate posveti ribolovu ter akvaristiki in in organizme v njih. Svoje bogate teraristiki, s katerima se ukvarja terenske izkušnje je nabiral na di- že več kot petnajst let. Sprva se je jaških in študentskih bioloških ra- usmeril v vzrejo eksotičnih kač, v ziskovalnih taborih, na katerih je zadnjih letih pa se posveča ustvar-sedaj tudi mentor skupine za ribe. janju naravnih akvarijev in gojenju Sprva se je posvetil herpetologiji, avtohtonih ribjih vrst. Njegovo ose-tekom študija pa je pozornost us- bno prepričanje je, da je dolžnost V študentskih letih je kot biolog devanja za ohranitev in trajnos- Jernej Klančičar, tno upravljanje narave ter da o dipl. biol. ekolog sodeloval v projektu Inkluz-pomenu narave kot vrednote oza-ivni model vzdržne urbane kmetije, izme, ki prebivajo v njih (še posebej da se aktivno vključujejo v priza- EKOLOG: ga zanimajo ribe in kačji pastirji). meril v vodne ekosisteme in organ- biologov in drugih naravoslovcev, veščajo najširšo javnost. sodeloval pri izvajanju terenskega dela v okviru raziskav Blejskega jezera ter delal kot svetovalec in prodajalec na oddelku za akvaris- tiko in teraristiko v trgovini za male živali. Izvajal je tudi predstavitve svojih eksotičnih živali v osnovnih in srednjih šolah. V sklopu magis- 52 Kdo smo – Revivo? Žiga je naš novi sodelavec, osre- tov naravoslovja je sodeloval pri dotočen na pomoč pri evropskih treh različnih projektih v Mariboru. projektih in pripavo poročil. Je Več let zapored se je udeleževal navdušenec nad vodnimi okol- prostovoljnih akcij prenašanja ji. Prva študijska leta je posvetil dvoživk in sodeloval na števil- botaniki, kasneje pa ga je pov- nih bioloških raziskovalnih tabo- sem prevzelo podvodno življenje, rih. Varovanje narave je zanj ena predvsem raziskovanje vodnih izmed najpomembnejših vrednot, nevretenčarjev. Njegova magistrs- še posebej se zavzema za ohran- ka naloga je bila osredotočena na janje vodnih habitatov, ki jih vidi kot preučevanje pestrosti makrofitov najbolj ranljive dele narave. in makroinvertebratov v stoječih vodah Dravskega polja. Kasne- Preden se je odločil za študij EKOLOG: je se je udeležil Erasmus prakse ekologije, je razmišljal o študiju Žiga Tertinek, v Čeških Budjejovicah, kjer je na meteorologije, saj ga je že od nek- mag. ekol. biod. Fakulteti za znanost sodeloval v daj zanimala klimatologija. Veliko raziskovalni skupini, specializira- svojega prostega časa namenja ni za preučevanje vodnih nevre- raziskovanju narave in rekreaci- tenčarjev. ji. Ukvarja se z različnimi športi, kot so pohodništvo, tek, nogomet, Med študijem je pridobival izkušnje tenis, rolanje, joga, smučanje in in znanje kot vodič v Botaničnem smučarski tek. Uživa v vseh letnih vrtu Univerze v Mariboru. Za pod- časih. jetje Aquarius je izvajal monitoring dvoživk na različnih lokacijah po državi. S kolegi iz Društva študen- ZUNANJI SODELAVCI: Blaž Cokan, univ. dipl. geog. – raziskovalec, vlagatelj in trgovec z delnicami in delniškimi opcijami Blaž je soustanovitelj Inštituta RE- je nepogrešljiv sodelavec pri ter- VIVO. Skupaj z dr. Polono Pengal enskih aktivnostih in vzorčenju rib. je leta 2015 pogumno zakorakal Bil je tudi gonilna sila strokovne, na pot naravovarstva. Kot geograf organizacijske in tehnične podpore in ribič je osebno strast do narave pri različnih projektih na področju in ribolova združil v delu za Inštitut promocije in ozaveščanja. Tre- REVIVO ter tako izpolnjuje svoje nutno se sicer posveča financam poslanstvo varovanja rek in dela in poslovanju, a se vedno odzove na področju biologije. Za REVIVO naši prošnji za pomoč. Maks Pečar, Video Produkcija - Max Visuals Maks je virtuoz pri tehnični podpori občutek za združevanje vizualne našim idejam. Izjemno komplek- informacije z znanstvenimi vse- sne vsebine s področja upravljanja binami neprecenljiva. Z vsakim vodotokov, ki jih želimo predstaviti novim sodelavcem zraste tudi RE- splošni javnosti, je pogosto težko VIVO. razložiti in razumeti. Z Maksovo pomočjo pripravljamo razumljive video vsebine, ki nagovarjajo. Pri snovanju slikovnih vsebin pa sta njegova odnos do narave in 53 Kdo smo – Revivo? NOVA MOČ – ŠTUDENTI: Od vsega začetka, na več področ- vsemi najbolj dejavni Klara Gajšek, popisom na porečju Reke v okviru jih redno sodelujemo s profesorji Meta Valenčič, Jan Kopinič in Do- projekta ORP 304 in pomagala pri vseh treh slovenskih univerz, pa men Kandušer. prepoznavanju in beleženju rečnih tudi s študentkami in študenti. Pre- ovir na reki Reki. ko dela prenašamo svoje znanje na Klara in Jan sta zadnji dve leti mlade in jim dajemo priložnost, da sodelovala pri izvedbi naravovar- Seveda pa smo hvaležni vsem štu- se na svojem strokovnem področ- stvenih delavnic za osnovnošolce v dentom, ki so nam v zadnjem de-ju vklju čijo v praktično delo in tako Bobrovem centru. Jan se je kasne- setletju priskočili na pomoč in jih je dopolnijo in nadgradijo pridobljeno je udeležil tudi terenov v okviru bilo veliko. Zato vseh niti ne more- študij sko znanje z izkušnjami. Obe- projekta ORP 307, skupaj z Meto mo našteti, a vsi so tako prostovolj-nem cenimo in smo hvaležni, da k in Domnom smo preverjali vrstno no, kot zaposlitveno, so prispevali razvoju Reviva prispevajo z inova- pestrost rib in nevretenčarjev ter v strokovni mozaik inštituta Revivo. tivnimi idejami in angažiranim pri- habitatov. Kasneje sta se Meta stopom. V zadnjih letih so bili med in Domen večkrat pridružila tudi PARTNERSKE IN PODPORNE ORGANIZACIJE: Ker verjamemo v multidisciplina- ribiškimi družinami kot glavnimi mi v teh občinah, aktivno pa smo ren pristop in sodelovanje med upravljavci ribjih populacij. Veliko vključeni tudi v Lokalno Akcijsko strokami, se povezujemo z različni- nam pomenita večletna vzajemna Skupino LAS Za mesto in Vas. mi organizacijami in posamezniki. podpora in tvorno sodelovanje z Osnovni vodili Inštituta REVIVO različnimi izpostavami Zavoda za Povezovanje z drugimi strokov- sta strokovnost in prispevek h varstvo narave po vsej Sloveniji. njaki, ki se borijo za ohranjanje kvaliteti naravnega okolja. Zato Med državnimi službami pa so nam narave, je bistvo našega načina sodelujemo tako s strokovnimi in v pomoč tako Direkcija Republike delovanja, zato ni presenetljivo, upravnimi službami kot laičnimi or- Slovenije za vode kot tudi Agencija da je seznam organizacij, s kater-ganizacijami. Veseli smo skupnih Republike Slovenije za okolje. imi sodelujemo doma in po svetu, naporov in uspehov ter hvaležni precej dolg in še kar raste. V slo- vsem, s katerimi lahko načrtujemo Sedež Reviva je blizu Kamniške venskem prostoru velja izpostaviti in stopamo v boljši jutri… za vse Bistrice, zato to območje najbolje dolgoletno strokovno sodelovanje nas! poznamo in smo na lokalnem nivo- s Slovenskim društvom za zaščito ju zelo dobro povezani. Strokovno voda. Zaradi vpetosti Inštituta RE- Glede na primarno dejavnost na- sodelujemo s Centralno čistilno VIVO v raznovrstne projekte, se jveč sodelujemo z Nacionalnim napravo Domžale-Kamnik, kjer tudi naše sodelovanje širi v orga-inštitutom za biologijo ter njihovo izvajamo nadzorni monitoring rib. nizacije z različnih področij. Tako Morsko biološko postajo Piran, Operativno sodelujemo predvsem skupaj delamo z zavodom Lee-Zavodom za ribištvo Sloveni- z občinami Domžale, Trzin in way Collective - zavod za promo-je in Ribiško zvezo Slovenije ter Mengeš ter vsemi osnovnimi šola- cijo in varovanje vodnih ekosiste- 54 Kdo smo – Revivo? Foto: arhiv REVIVO Slika 29: Jez z ribjo stezo na Težki vodi pri Novem Mestu. Foto: Revivo mov, Gimnastičnim klubom Leon, Migration Foundation, European dragoceno znanje pa z nami deli Mladimi za podnebno pravičnost Tracking Network, International Dušan Ciuha, univ. dipl. inž. grad. in Centrom za kartografijo favne Bio-Logging Society, River Resto-in flore, Društvom za opazovan- ration Cooperation of Practice, Bi- Naše glavne partnerje in sodelujo-je in proučevanje ptic Slovenije, odiversity Observation Network in če organizacije boste našli na zad-Slovenskim odonatološkim (kačje- Danube Sturgeon Task Force v ok- nji strani dokumenta. █ pastirskim) društvom, 3h za reko viru International Commission for Pšato, Agencijo SIV d.o.o., Her- the Protection of the Danube River. petološkim društvom, Društvom varstvenih biologov, Društvom štu- Ker verjamemo v medsektorsko dentov Univerze, Rodom skalnih sodelovanje, vztrajno gradimo taborov Domžale, Društvom za most tudi do kolegov projektantov Globoko ekologijo Terra Anima, in koncesionarjev. Tesneje sodelu-Global Water Partnership, Max jemo z naslednjimi: IBE d.d., Tem-Visuals, Javnim zavodom Park pos okoljsko gradbeništvo d.o.o., Škocjanske jame, Ekomuzejem Vodnogospodarsko podjetje Novo Pivških presihajočih jezer, Cen- mesto d.d., Hidrotehnik d.o.o., Eho trom za mlade Domžale, Mladin- Projekt d.o.o., Vodnogospodarski skim centrom Mengeš – društvo biro Maribor d.o.o. ,Hidrosvet pro-AIA. V tujini smo aktivno vključeni v jektiranje in tehnično svetovan-gibanje Dam Removal, World Fish je d.o.o.. Dolgoletne izkušnje in 55 Kdo smo – Revivo? Zavod LeeWay Collective Gimnastični klub Leon Mladi za podnebno pravičnost Center za kartografijo Društvo za opazovanje in Slovensko odonatološko favne in flore proučevanje ptic Slovenije (kačjepastirsko) društvo 3h za reko Pšato Agencija SIV d.o.o. Herpetološko društvo Društvo varstvenih Društvo študentov Max Visuals biologov biologije Javni zavod Park Ekomuzej Pivških Slovensko društvo za Škocjanske jame presihajočih jezer zaščito voda Ribiška družina Bled Ribiška družina Voglajna Ribiška družina Bistrica Domžale 56 Kdo smo – Revivo? Ribiška družina Tolmin Ribiška družina Radovljica Ribiška družina Radgona Ribiška družina Novo Ribiška zveza Slovenije Zavod za ribištvo mesto Slovenije Zavod Republike Slovenije Taborniki Rod skalnih Varuhinje rek za varstvo narave taborov Varuhi Sore Občina Apače Mladinski center Mengeš - Društvo AIA Mladinski center Domžale Javno podjetje centralna LAS Za mesto in Vas čistilna naprava Domžale – Kamnik d.o.o. Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za naravne Ministrstvo za gospodar-podnebje in energijo, vire in prostor, Direkcija ski razvoj in tehnologijo Agencija Republike Republike Slovenije za Slovenije za okolje vode 57 Kdo smo – Revivo? Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Evropska Unija, Evropski Biotehniška fakulteta Fakulteta za matematiko, sklad za regionalni razvoj naravoslovje in informaci- jske tehnologije (FAMNIT) Nacionalni inštitut za International bio-logging Danube Sturgeon Task biologijo society Force International Commission European Tracking Net- World fish migration for the Protection of the work foundation Danube River Dam Removal Europe IBE, d.d., svetovanje, Hidrosvet projektiranje in (World fish migration projektiranje in inženiring tehnično svetovanje d.o.o. foundation) Tempos okoljsko gradbe- Vodnogospodarsko pod- ništvo d.o.o. jetje Novo mesto d.d. 58