Strokovna razpr~va 
GDK: 561.5 Abies alba Mill .. Picea abies (L) Karst. 
Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 
Edvard REBULA' 
Izvleček: 
Rebula, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 4. V slovenščini, cit. lit. 3. 
V prispevku so prikazane ugotovitve o izplenu kakovosti in količine desk v odvisnosti od debeline jelovih hlodov, vplivu 
debeline in višine drevja na vrednost lesa v deblu ter vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju. Avtor primerja 
svoje ugotovitve z rezultati s Hrvaške. 
Ključne besede: izkoristek, debelina, vrednost lesa v deblu, vrednost lesa na drevesu, jelka, dinarski gozd. 
Že nekaj časa pri nas živahno, na vseh strokovnih 
skupih in ravneh (n. pr. seminar o prebiralnih 
gozdovih, zadnji študijski dnevi, uvodnik v 
Gozdarskem vestniku) razpravljajo, kakšne naj bi 
bile ciljne debeline (največji prsni premeri, sečna 
zrelost), do katerih bi vzgajali drevesa jelke in 
smreke. Vzrok za ponovno načenjanje te razprave 
naj bi bilo stanje na tržišču hlodov iglavcev. Debeli 
hlodi niso več cenjeni in ne dosegajo primerne cene. 
Za to naj bi bile krive napake v srcu (nepravo, mokro 
srce in kolesivost) predvsem pri debelih jelkah. 
Odločitev o ciljnih premerih je ena pomemb­
nejših odločitev pri gojenju gozdov. Nanjo vpliva 
mnogo dejavnikov. Poleg drugih tudi vrednost lesa, 
ki ga dajejo drevesa največjih debelin. Drevesa naj 
bi vzgajali do takrat ko vrednost lesa (povprečna 
vrednost 1 m
3 
lesa iz debla) doseže najvišjo točko, 
ko vrednost kulminira. Sam sem se s tem precej 
ukvarjal. Obdeloval sem podatke poizkusnih žaganj 
lesa iz naših ali našim podobnih gozdov. Pri teh 
žaganjih so ugotavljali koliko in kakšne deske 
dobijo iz hlodov opredeljenih kakovosti in dimenzij. 
O temu sem tudi nekaj napisal (REBULA 1998 a 
in 1998 b). Zato se v razpravah o ciljnih debelinah 
pogosto omenja tudi moje ime. Pri temu pa 
navajanje ugotovitev ni vedno korektno, bodisi 
zaradi slabega ali površnega poznavanja zadeve, 
lahko pa tudi iz drugih vzrokov. Zato je prav, če na 
kratko ponovimo, kaj je Rebula ugotovil v zvezi z 
vrednostjo jelovih hlodov in cilj no debeli no jelov ih 
dreves in to pdmerjamo z ugotovitvami drugih 
avtorjev v podobnih okoliščinah. 
Iz proučevanja izp1ena, kakovosti in količine 
desk - izkoristka, pri žaganju jelovih hlodov 
(REBULA 1998a), lahko ugotovimo, da nastopi 
208 
kulminacija količinskega izkoristka (količinski 
koeficient - Im) pri hlodih debelih 71 cm, 
kulminacija kakovostnega koeficienta ( Ik -
kakovost desk) pri 49 cm debelih hlodih in 
vrednostnega koeficienta (Iv-vrednost desk 
nažaganih iz hloda =količina x cena; Iv = Im·lk) 
pri debelini hlodov 57 cm. Razmerja med nave­
denimi indeksi so prikazana na grafikonu l. 
Na grafikonu 1 so lepo vidna razmerja in 
zakonitosti pri žaganju jelovih hlodov. Izkoristek 
hloda (količina iz hlada nažaganih desk) z debeline 
počasi narašča in kulminira pri debelini 70 cm. Iz 
podrobnega proučevanja izkoristkov paje poznano, 
da ta kulminacija nastopa največ zaradi neustrezne 
tehnologije razžagovanja, ko ni na voljo dovolj 
"velikih" polnojarmenikov in predvsem robilnikov. 
Iz jelovih hlodov dobimo najkakovostnejše 
(najlepše, največ vredne) deske pri debelini hlodov 
okoli 45 cm. To dejstvo je tudi v praksi dovolj 
poznano. Pri večji debelini hlodov kakovost desk 
zelo hitro pada in so deske prj debelini hloda n. pr 
60 cm že dobrih 7% manj vredne. Iz razgovorov s 
kolegi iz izvajalskih podjetij, sklepamo, da ti, ko 
govorijo o vrednosti hlodov, upoštevajo le to 
značilnost hlodov. Vrednost hloda enačijo s 
kakovostjo desk in pozabljajo na vpliv količinskega 
izkoristka pri debelejših hlodih. 
Vrednostni koeficient kaže dejansko vrednost 
hlodov: količino in kakovost iz hloda nažaganih 
desk. Povečani količinski izkoristek hlada pri 
debelejših hlodih pokrije zmanjšano kakovost desk 
še do debeline okoli 55 cm. Debelejši blodi so manj 
1 
E. R. prof. dr .. univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 
6230 Postojna 
GozdV 61 {2003) 4 

Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 
vredni. Kulminacija je dokaj ostra. Debelejši hladi 
zaradi slabše kakovosti desk hitro zgubljajo 
vrednost, kljub še vedno naraščajočemu koli­
činskemu izplenu. Jasno je, da na vrednost hlodov 
vplivajo tudi njihove druge značilnosti. Tu 
obravnavamo le debelina, ki je predmet razprave. 
Lahko le ugotovimo, da vrednost hlodov slabših 
kakovosti kulrninira prej, boljših pa pozneje. 
V se navedeno velja za hlade, žagovce. Debla jelk 
in s1mek niso pokonci stoječi valji. Z višino se 
spreminja debelina, spreminja pa se tudi kakovost 
lesa. Zelo vpliva tudi krašnja. Delež posameznih 
debelin in kakovosti lesa v deblu pa je odvisen tudi 
od polnolesnosti (vitkosti, tršatosti) debla. Zato se 
vrednost lesa iz debla spreminja s spreminjanjem 
katere koli omenjene značilnosti. Kako se gibljejo 
te vrednosti v naših razmerah smo prikazali na 
grafikonu 2 (povzet iz REBULA 1998 b). Vrednosti 
so podane za 4, 6 in 8 tarifni razred Vmesnih tarif. 
Grafikon je dovolj nazoren in ga ni treba 
pojasnjevati. Opozoriti pa kaže, da tu ne gre za 
debeline hlodov pač pa prsne premere dreves (z 
lubjem), kot jih običajno merimo v gozdu. Vidimo, 
da nastopa izrazita kulminacija vrednosti lesa pri 
prsnih premerih 65 - 70 cm, v 14. debelinski 
stopnji. Kulminacija vrednosti lesa v deblu nastaja 
pri 10 - 15 cm večjih prsnih premerih, kot so 
debeline hlodov, pri katerih nastopa njihova 
kulminacija vrednosti. 
Do sedaj smo ugotavljali iz kakšnih hlodov ali 
debel dobimo največ vreden les (največji izplen v 
vrednosti desk, največji izkupiček za iz 1 m
3 
hlodov nažaganih desk). Obravnavamo torej neke 
vrste uporabno vrednost hlodov in ne upoštevamo 
vpliva tržišča in stroškov pridobivanja in predelave 
hlodov. Rekli bi lahko, da je to nekaka trajna 
vrednost hlodov. Gotovo paje, daje to dolgoročno 
najboljši kazalec, ki ga moramo upoštevati pri 
ravnanju z gozdom, tako kot mnogo drugih. Ta 
vrednost pa lahko le slučajno zagotavlja tudi 
trenutno največje donose lastniku gozda iz 
gospodarjenja z gozdovi (cena lesa na parlju). Ti 
so močno odvisni še od povpraševanja na tržišču 
in uporabljene tehnologije pridobivanja sortimen­
tov in njihove predelave. 
Rebula (REBULA 1998 b) je poizkusi! za naše 
razmere (cene in tehnologije) ugotoviti kakšna je 
vrednost lesa na panju in donosnost različno 
GozdV 61 (2003) 4 
debelega in dolgega drevja. Prikazana je na 
grafikonu 3, za iste debeline in tarifne razrede kot 
na grafikonu 2. 
Na grafikonu 3 vidimo, da vrednost lesa na panju 
narašča pri drobnemu drevju hitro, pozneje se rast 
umiri vendar pri realnih debelinah drevja ne doseže 
kulminacije. Razmerja so drugačna kot na grafi­
kanu 2. Razlike nastajajo zaradi različnih stroškov 
pridobivanja in predelave različno debelega lesa. 
To smo tam označili kot delovanje zakona o 
kosovnem volumnu. Na koncu pa smo opozoril na 
pomen tehnologij. 
Na grafikonu 4 smo prikazali prime1javo naših 
ugotovitev (tarifni razredi 4- 8) o vrednosti debele 
jelovine na panju z ugotovitvami M. Šušnjara 
(ŠUŠNJAR 2001) v njegovem magistrskem delu 
(Šušn. en.= podatki po enačbi in Šušn. d. =podatki 
za povprečja debelinskih razredov). Za realno 
primerjavo smo vrednosti preračunali v relativna 
razmerja tako, da smo vrednosti 1 m
3 
lesa iz debla 
p1i določeni debelini delili z maksimalno vrednostjo 
(maksimum= l). Za naše podatke so vzeti isti kot 
na grafikonu 3. Za Šušnjarjeve podatke pa so vzeti: 
prvič, enačba za "vrednost po enoti volumna 
(obujma)" (str. 91, tablica 53, v enačbi je tiskovna 
napaka in je pri kvadratnemu členu znak- in ne +) 
in drugič, podatke iz preglednice 55, ki kažejo 
izravnane srednje vrednosti za drevo določenega 
debelinskega razreda. Najprej moramo ugotoviti, 
da Šušnjarjeva enačba kaže maksimum pri 66,8 cm 
prsnega premera. Skoraj enake podatke dobimo 
tudi, če vrednosti debel (enačba v tablici 53 in 
podatki v tablici 54) delimo "izkoristljivim 
vo]umnom debla" (ustreza naši "tržni meri") po 
enačbi v tabli ci 22 ali podatki v tabli ci 24. Izravnana 
vrednost debel po debelinskih stopnjah kaže 
največjo vrednost 1 v 11 debelinski stopnji. Dodati 
pa je potrebno, da se do 16. debelinske stopnje ta 
vrednost skoraj ne spreminja. V 16. debelinski 
stopnji je nižja za dobra 2 %, kar je zanemarljivo. 
Šušnjar navaja tudi podobne ugotovitve starejših 
Hrvaških raziskovalcev. 
Šušnjarjeva enovhodna deblovnica - tarifa­
ustreza 8 - 9 tarifnemu razredu. Na grafikonu 4 
lahko ugotovimo, da so relativne razlike v območju 
kjer nastopajo kulminacije vrednostijelovine (prsni 
premer 65 - 95 cm) med našimi in njihovimi 
ugotovitvami celo do 6. tarifnega razreda ne 
razlikujejo za več kot 5 %. Iz tega lahko zaključimo, 
209 

il 
Rebula, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 
Grafikon 1: Količinski kakovostni in vrednostni koeficient v odvisnosti od debeline glodov 
0,7 
_.o. 
0,65 
..... 
_.-
- -
0,6 
Il) 
0,55 
.:.; 
Q) 
-
--
-
-+-Im 
-------------.. 
--lk 
"C 
.= 
0,5 
--.-.lv 
0,45 
0,4 
0,35 
.-------.-- ~~ 
1 1 
35 40 45 50 55 60 65 70 75 
Debelina hlodov cm 
da smo prišli, kljub zelo različni metodologiji dela, 
do zelo podobnih ugotovitev. To seveda močno 
zveča težo obojih. 
Na koncu je koristno, če razčistimo še razlike v 
delovanju zakona o kosovnem volumnu in vpliv 
tehnologij na stroške dela. Gre za razlike v 
delovanju zakona o kosovnem volumnu in razlike 
v podobnih učinkih tehnologij. Na pomanjkljivosti 
zakona o kosovnem volumnu je opozoril Frenk 
Kovač, direktor GG Postojna d.d .. Razmislek je 
dejansko pokazal, da je danes učinek zakona o 
kosovnem volumnu potrebno omejiti le na dela in 
postopke, kjer z istim orodjem lahko obdelamo cel 
razpon dimenzij in je orodje prilagojeno največjim 
dimenzijam (n. pr. ročno orodje vključno z rnotorko, 
klasični veliki polnojarrneniki, veliki lupilni stroji 
ipd.). S tehnologijami je drugače. Te so prilagojene 
ustreznim razmeram in dajejo optimalne učinke v 
točno opredeljenih okoliščinah, le pri optimalnih 
debelinah. Z odmikanjem od optimuma je delo 
takih tehnologij manj racionalno, je dražje. Tu s 
tehnologijo mislim vse postopke in orodja od 
podiranja drevja do sortiranja desk na skladišču. 
Obravnavani problem, tehnologije za ustrezno 
de belino drevja, lahko shematično ponazmimo, kot 
je prikazano na grafikonu 5. 
Na grafikonu 5 smo označili s Šved. razmere v 
Skandinaviji, z" danes" razmere pri nas in z "jutri" 
razmere v bodočnosti pri nas, ko bo drevje vse 
debelejše. grafikon je skica, z željo opozoriti na 
razmerja. Ni nujno, da so ravno taka. Dejstvo pa je, 
da stroški hitro naraščajo z odmikom od optimalnih 
Grafikon 2: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa v deblu 
0,46 
0,45 
- 0,44 
Il) 
o 
t: 
"C 
0,43 
Il> 
> 
Il) 0,42 
.:.; 
Q) 
0,41 
"C 
.= 
0,4 
0,39 
9 10 11 12 13 14 15 16 
Debelinske stopnje 
210 GozdV 61 (2003} 4 

Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 
Grafikon 3: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju 
0,29 
0,27 
Ui 0,25 
o 
c::: 
"Cl 
0,23 
~ 
> 
-ci 
0,21 
E 
0,19 
0,17 
9 10 11 12 13 14 15 16 
Debelinske stopnje 
Grafikon 4: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju: relativna razmerja, 1 =maksimum 
0,98 
0,96 
0,94 
lil 0,92 
~ 
/l) 
0,9 
"Cl 
----- Šušn. d. 
-= 
0,88 
0,86 
----....- T. r. 4 
0,84 
--*-" T.r 6 
0,82 ~T.r.8 
0,8 
9 10 11 12 13 14 15 16 
Debelinske stopnje 
Grafikon 5: Razmerje stroškov raznih tehnologij pri danih debelinah (hlodov ali dreves) 
-+-Šved. 
20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 
Debelina ' - eni 
okoliščin. Gozdarji smo jih spoznali na melesih, 
najbrž pa je podobno tudi na "sodobnih" žagah, ki 
so optimalne v drugačnih okoliščinah. Gre za 
zakonitost o optimumih in razmerjih za določene 
okoliščine optimalnih tehnologij. 
Trdimo, da je težavam pri gospodarjenju naših 
izvajalskih podjetjih, poleg tržnih razmer, kriva 
tudi neustrezna tehnologija. Predvsem žagarska in 
tam, kamor izvažajo svoje hlade. Jutri bo ta 
tehnologija še bolj neustrezna, saj bodo debeline 
GozdV 61 (2003) 4 211 

Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 
hlodov še dalj od optimuma uporabljenih teh­
nologij. 
Zaključili bomo takole: Drevja ne moremo 
spremeniti in bo še dolgo tako, gotovo dalj časa kot 
trajajo (se amortizira jo) stroji različnih tehnologij . 
Rešitev je v preprostem in že dolgo poznanem 
načelu vodenja (menedžmenta): Za uspeh je 
odločilno kaj delaš (kakšne izdelke iz naših jelk) 
in kako to delaš (s kakšno tehnologijo). Načelo je 
preprosto, njegova realizacija pa ni prav lahka. 
Gotovo pa je gospodarnost našega gozdarstva 
odvisna od rešitve teh vprašanj. Lažje in kratko­
ročneje je reševanje z izborom ustreznih tehnologij, 
bolj uspešna in dolgoročna pa je izbira izdelka. 
Gozdmji zdaj v veliki meri sami razžagujejo svoje 
hlode. O temu pa nimajo nobenih izkušenj. Poznano 
pa je, da je bilo žagarstvo in predelava jelovine 
212 
pastorek v že pred leti ne najbolj razviti in gotovo 
napačno usmerjeni lesni predelavi. Podjetni in 
nadebudni kakor so, bodo gotovo našli rešitve. Če 
ne, jih bo pobralo. Njih ali Sklad. 
LITERATURA: 
REBULA, E., 1998a.Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci 
in njihova uporabnost pro razvrščanju hlodov. Zbornik 
gozdarsrva in lesarstva 55, s. 151-199, ~jubljana. 
REBULA, E., 1998b. Vpliv debeline in višine jelovega 
drevesa na njegovo vrednost in donosnost. Zbornik 
referatov "Gorski gozd", s. 191-206, uredil J. Diaci, 
Gozd. Oddelek. Biol. fak. Ljubljana. 
ŠUŠNJAR, M., 2001. Neke značajke kakvoče stabala jele 
(Abies alba, Mill.) u gospodarskoj jedinici "Belevina" 
nastavnog - pokusnog šumskog objekta Zalesjoa, mag. 
delo, Šumarski fak. Zagreb. 
GozdV 61 (2003) 4