Znanstvene razprave 
GDK: 541 : 546: (497.12) 
Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji 
v zadnjih desetletjih 
Changes in forest site productivity in the beech forests of Slovenia du ring the 
last decades 
Marijan KOTAR* 
Izvleček: 
V članku so prikazani rezultati analize, ki je bila izvedena na 18 rastiščnih enotah v Sloveniji, ki jih poraščajo bukovi gozdovi. 
Cilj raziskave je ugotoviti, ali se je proizvodna sposobnost v zadnjih desetletjih spremenila. Kot kazalec spremembe proizvodne 
sposobnosti rastišč je bila uporabljena zgornja višina ter višinski prirastek dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Velik del analizi ranih 
rastišč nakazuje negativno korelacijsko odvisnost med zgornjo višino pri isti referenčni starosti ter starostjo sestojev, kar 
pomeni, da imajo mlajši sestoji večjo zgornjo višino pri isti starosti. Iz tega sklepamo, da se je proizvodna sposobnost rastišč 
dvignila. To trditev deloma potrjuje tudi sprememba v vzorcu priraščanja v višino pri drevesih, ki tvorijo zgornjo višino. Trend 
priraščanja v višino ni vedno negativen, čeprav so analizirana drevesa stara več kot 1 OO let. 
Ključne besede: proizvodna sposobnost rastišč, zgornja višina, višinski prirastek, ras1iščni dejavniki, bukov gozd. 
Abstract: 
The arlicle presents the results of the analysis which was carried out on 18 site units in Slovenia overgrown by beech forest. 
The main goal of the investigation was to detect changes in site productivity during the last decades. As pointers for 1he 
change in site productivity the 1op height and height increment of trees which build the top height were used. On many of 
the analysed site units a negative correlation was established between top height at the reference age and the average age 
of analysed stands. This means that the younger stands (stands of later germination) have a higher top height at the same 
reference age inside the same site unit. From this we drew the conclusion that the site productivity of analysed sites has 
increased during the last decades. This statement is partially supported by changes in 1he height growth pattern of trees 
which form 1he top height. The growth trend was not negative on all analysed sample plats, even though the analysed trees 
were older than 100 years. 
Key words: site productivity, top height, height incremen1, site factors, beech forests 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Rast in razvoj gozda, še posebej pa naravna zgradba fitocenoz, so v tesni 
povezavi z rastiščem. Po Denglerju (1972) je rastišče skupnost fizikalnih in 
kemičnih dejavnikov pomembnih za rast drevja, ki ostajajo konstanti za čas 
ene generacije gozda oziroma so podvrženi enakomernemu spreminjanju. 
Rastišče razumemo kot relativno stabilno kombinacijo ekoloških dejavnikov, 
v kateri imajo le-ti v posameznih letih sicer različne vrednosti, v daljšem 
časovnem obdobju pa ne kažejo posebne smeri razvoja - posebnega trenda. 
Nihanja vrednosti okoljskih dejavnikov smo dosedaj smatrali kot slučajnostna 
in ne usmerjena (BECK 2001 ). Tako naj bi bila količina padavin, povprečna 
temperatura, relativna vlažnost, porazdelitev padavin znotraj leta, vetrovnost 
itd. v daljših časovnih razdobjih (stoletja) približno enaka in posledično tudi 
produkcija biomase in iz nje izvedena lesno proizvodna sposobnost rastišč 
razmeroma konstantna. Ugotovitve nekaterih raziskovalcev, da smo imeli v 
zadnjih stoletjih več hladnih in toplih obdobij smo obravnavali kot da niso 
bistveno spreminjale rastnih zakonitosti in procesov v evropskem gozdu. V 
velikem delu gospodarskih gozdov je človek že pred stoletji ali pa desetletji 
spremenil rastišča in njihovo proizvodno sposobnost in sicer s steljarjenjem, 
zamenjavo drevesnih vrst, pašo ter raznimi posegi, ki so spremenili gladino 
GozdV 60 {2002) 4 
*prof. dr. M. K. Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive gozdne 
vire, Biotehniška fakulteta, UL, 
Večna pot 83, 1 000 Ljubljana 
179 

160 
Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
vode ali pa njen naravni režim nihanja podtalnice. Tako spremenjena rastišča 
smo pogosto uvrstili v degradirana. V zadnjem stoletju, še posebej pa v zadnjih 
desetletjih pa smo ugotovili, da so pri številnih okoljskih dejavnikih spremembe 
tolikšne, da jih ne moremo več uvrstiti med slučajnostne odklene in da v 
vrednostih nekaterih rastiščnih dejavnikov lahko zaznamo naraščanje njihovih 
vrednosti. Navedimo samo nekatere: 
- v zadnjih 150 letih je evidentno povečanje koncentracije co2 v zraku. 
Leta 1850 je le-ta znašala 0,028%, sedaj pa 0,0335, torej dvig za okrog 
25%. N Sloveniji je emisija C0
2 
kar 8200 kg/1 prebivalca, to je tudi približna 
emisija na 1 ha površine) . 
- Ugotovljen je dvig povprečne letne temperature, ki lahko pomeni 
podaljšanje vegetacijske dobe. V Sloveniji se je v zadnjih 50 letih povečala 
povprečna temperatura zraka za okrog 1 °C, od tega najbolj v urbaniziranih 
okoljih (KAJFEŽ-BOGATAJ 2001). Analiza meteoroloških podatkov za 
severnonemško nižavje je pokazala, da se je povprečna temperatura v 
mesecih maj, junij, julij in avgust dvignila od 14,3°C v letu 1900 na 17,8°C 
leta 2000 (BECK 2001 ). 
- V zadnjem stoletju imamo povečan vnos dušika v obliki amoniaka 
(živalske farme) in dušikovih oksidov (promet). 
- V zadnjih 50 letih so narasle polucije klora in freonov (CHl
2
) ter S0
2 
(v Sloveniji znaša polucija približno 60 kg/leto na prebivalca). 
- Povečana koncentracija ozona in povečana polucija ogljikovodikov 
(metan). 
Vse navedene spremembe povzročajo spremembe v delovanju gozdnih 
ekosistemov in to predvsem v njihovi sestavi (spremembe v fitocenozah in 
zoocenozah) ter spremembe v njihovi produkciji. Nekatere od navedenih 
sprememb vplivajo na povečanje, druge pa na zmanjšanje organske 
produkcije. Produkcija lesa pa je sestavni del organske produkcije rastlin. 
Ker vsi ti dejavniki delujejo v kompleksu, je za veliko dejavnikov nemogoče 
ugotoviti, kako vpliva posamezen okoljski dejavnik na spremembe v gozdu. 
Jasno je, da povečana koncentracija S0
2
, freonov, klora, ozona vpliva 
negativno na zdravstveno stanje posameznih članov biocenoze in da je 
posledica povečanih koncentracij teh snovi t.im. propadanje gozdov. Manj 
jasno pa je, kako vpliva na zdravstveno stanje in na produkcijo gozdnih 
ekosistemov večja polucija C0
2
, amoniaka, dušikovih oksidov in NH
3 
ter 
povečane povprečne letne in poletne temperature. Koncentracija C0
2 
naj bi 
bila glede fotosinteze optimalna pri 0,04%, zato naj bi povečana koncentracija 
povečala primarno produkcijo ekosistemov. Vendar pa večja koncentracija 
co2 poveča učinek tople grede, ta pa lahko povzroči večjo sušnost - tam 
kjer so padavine v času vegetacijske dobe na kritični meji - lahko pa povzroči 
podaljšanje vegetacijske dobe in večjo produkcijo - seveda, če je padavin 
zadosti. 
- Podobno je s polucijo amoniaka in dušikovih oksidov. če je vnos N 
(emitenti so predvsem razne farme) izpod 20 kg/leto na ha potem ni 
zaznavnih sprememb v strukturi gozdov in njihovi primarni produkciji . Pri 
vnosu (deposit) dušika v zmernih količinah, to je nad 20 kg, je povečanje 
prirastka zaznavne; na revnih rastiščih bora se je primarna produkcija celo 
podvojila. Pri velikih vnosih dušika v neposredni bližini velikih emitentov se 
je produkcija v samem začetku povečala , potem pa naglo zmanjšala (BECK 
2001 ). Vprašanje je, če se ne bo produkcija zmanjšala ob stalnem 
povečanem vnosu dušika, čeprav sedanji rezultati kažejo, da vnos teh količin 
deluje nanjo stimulativno. Ne smemo pozabiti, da imamo v gozdu še 
sim biotsko in nesimbiotsko fiksacij o dušika, ki zagotavljata, da se v gozdnih 
GozdV 60 (2002} 4 

Kotar. M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
ekosistemih nemoteno odvija ciklus dušika (KIMMINS 1997). Sedaj pa se 
s polucijo v ta ciklus vrine razmeroma velika količina dušika, ki je rastlini 
dostopna delno že preko iglic in listja, v glavnem pa iz depozicij v tleh. 
Govorimo lahko o t. im. eutrofikaciji gozdnega rastišča (angl. :eutrophication 
of forest site) zaradi depozicije hranilnih elementov (BECK 2001 ). Na drugi 
strani pa povečana polucija NOx lahko zmanjša produkcijo zaradi nastanka 
kislega dežja, ki zniža v tleh pH vrednost. Znano je, da drevesa preko svojih 
korenin optimalno sprejemajo hranilne makroelemente pri pH vrednosti 6,5 
do 7,5 (KIMMINS 1996). Iz zgoraj naštetih sprememb rastiščnih dejavnikov 
ter v pojavljanju nekaterih snovi v ozračju in v tleh, ki pomembno vplivajo na 
zdravstveno stanje rastlin in živali v gozdu, lahko sklepamo, da se je poleg 
zdravstvenega stanja drevja (ki ga prikazujemo predvsem z osutostjo 
oziroma zmanjšanjem asimilacijskega aparata) spremenila tudi rodovitnost 
tal oziroma proizvodna sposobnost rastišč (SP), kakor tudi rastnost sestoj ev, 
ki jo podajamo s tekočim volumenskim prirastkom (CAl). Pri SP, ki jo 
običajno izražamo s količino m3/ha/leto, to je količina lesa, ki jo trajno 
daje polnoporasel sestoj obravnavane drevesne vrste, obravnavamo le lesno 
produkcijo, ki pa je v tesni povezavi s celotno primarno produkcijo gozdnega 
ekosistema. Eventualna eutrofikacija gozdnih rastišč se odraža ne samo v 
SP ampak v celotni primarni produkciji gozdnega ekosistema, vendar bomo 
v tem prispevku obravnavali le prvo. Vzpodbudo za ta prispevek je dal 
projekt: Rastni trendi evropskih gozdov, ki ga je financiral EFI (European 
Forest Institute), vodil pa prof. dr. H. Spiecker (Institut tur Waldwachstum, 
Universitat Freiburg). V tem sestavku podajamo nadaljevanje oziroma 
končno izvrednotenje podatkov, ki smo jih dobili z raziskavo, s katero smo 
se vključili v ta vseevropski projekt. 
2 NAMEN ANALIZE IN METODE DELA 
2 THE GOAL OF ANALYSIS AND WORKING METHOD 
Namen analize je ugotoviti, ali se je SP v Sloveniji zadnjih 30 letih spremenila 
in sicer na rastiščih, ki jih poraščajo bukovi sestoji. V prispevku ne 
obravnavamo, kateri vzroki so ~sti, ki bi lahko povzročili te spremembe. Da 
bomo lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, moramo ugotoviti sedanji 
SP ter SP na istih rastiščih pred 30 do 40 leti. 
Pri ugotavljanju SP poznamo več metod, od številnih, so se v svetu 
uveljavile predvsem dve in sicer (KOTAR 1991 ): 
1. Določevanje SP na osnovi celotne lesne produkcije (TVP) sestojev, ki 
so imeli v svojem razvoju in rasti naravno zarast (maksimalno temeljnico). 
2. Ocenjevanje SP na osnovi rastiščnega indeksa (site index), to je zgornje 
višine sestaja določene drevesne vrste na danem rastišču pri starosti sestoja 
100 let. 
Pri prvem načinu moramo imeti na razpolago podatke o priraščanju sestaja 
določene drevesne vrste na obravnavanem rastišču za celotno življenjsko 
dobo, to je od časa, ko je bil sestoj osnovan pa vse do trenutka, ko je nastopila 
kulminacija povprečnega volumenskega prirastka (MAIMAX). To pa je različno 
glede na drevesne vrsto in rastišče; v povprečju - če izvzamemo č. jelšo, 
jesen in divjo češnjo - je to med 70 - 140 leti. V Sloveniji ~a metoda ni 
uporabna, ali pa le izjemoma, ker nimamo stalnih raziskovalnih ploskev, kjer 
bi spremljali rast posameznih drevesnih vrst. Še tisto majhno število ploskev, 
ki so jih postavili raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije v letih 1947-
1949, smo leta 1993 opustili. 
GozdV 60 (2002} 4 181 

182 
Kotar, M. : Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
Pri drugem načinu ocenjevanja SP izkoriščamo t. im. Eichhornov 
oziroma razširjeni Eichhornov zakon, ki pravi, da je celotna lesna 
produkcija funkcija višine sestaja (ASSMANN 1961 ). Na osnovi tega 
zakona so oblikovali donosne tablice, ki imajo kot kriterij oblikovanja 
bonitetnih razredov zgornje višine sestaja pri starosti 1 OO let. Ta zgornja 
višina pri starosti 1 OO let za dano dreves no vrsto in dano rastišče se 
imenuje rastišč ni indeks (site index oz. Sl
100
). Ugotovljeno je, daje zgornja 
višina odvisna predvsem od bonitete t.j . proizvodne sposobnosti rastišča. 
Če izhajamo iz podmene, da današnje donosne tablice predstavljajo 
model gospodarskega gozda, kjer se izvajajo izbiralna redčenja in kjer 
se jakost redčenj giblje iznad kritične temelj nice (ASSMANN 1961) potem 
lahko ocenimo SP tako, da na danem rastišču za dano drevesne vrsto 
ugotovimo zgornjo višino in povprečno starost teh dreves. Na osnovi teh 
dveh podatkov lahko - iz razvojnih krivulj - zgornjih višin, ki so priložene 
donosnim tablicam, ali pa iz razvojne krivulje zgornje višine, ki smo jo 
izračunali za dano drevesne vrsto na analiziranem rastišču - ugotovimo 
kolikšna je bila ali pa bo zgornja višina tega sestaja v starosti 1 OO let in to 
je rastiščni indeks. Za dani rastiščni indeks odčitamo vrednost 
povprečnega starostnega volumenskega prirastka v času njegove 
kulminacije (MAIMAX) in ta vrednost predstavlja 95% SP. Zato odčitano 
vrednost delimo z 0,95 in dobimo SP v takšnih enotah kot je MAl. (V 
donosnih tablicah Halaj et al. ( 1987) oziroma v Sloveniji prirejenih 
donosnih tablicah je MAl v neto m
3
/ha/leto) .Tablični MAIMAX predstavlja 
95% od SP zato, ker imajo redčeni sestoji manjšo celotno lesno produkcijo 
(TVP) kot sestoji, ki so prepuščeni naravnemu razvoju; vendar pa je to 
zmanjšanje le do 5%, če je jakost redčenj iznad kritične temelj nice (KOTAR 
1994, 1996b). 
V Sloveniji pa se uporablja za ocenitev SP še metoda rastiščnih 
koeficientov (Rk), ki jo je razvil Ž. Košir (1975, 1992}.Povezava med 
indikatorskim pomenom rastlinskih vrst in kvaliteto rastišč, ki jih naseljujejo, 
je narejena s pomočjo valorizacijskih koeficientov za posamezne kvalitetne 
stopnje ekoloških dejavnikov (substrat, solum, skeletnost, kislost, vlažnost 
in lokalne klimatske razmere). Valorizacijski koeficienti so povezani v relativne 
odnose od optimalnih k ekstremnim rastiščem . Na tem izhodišču je ocenjeno 
rastišče vsaki rastlinski vrsti posebej tako, da so za kvalitetne stopnje ekoloških 
dejavnikov uporabljeni valorizacijski koeficienti (Vk). Seštevek vseh 
valorizacijskih koeficientov določa relativno kvaliteto rastišča rastlinske vrste. 
Te relativne kvalitete rastlinskih vrst so predstavljene z rastiščnimi koeficient[ 
(Rk) (KOŠIR 1992). V svoji najnovejši študiji je Košir (KOŠIR 2002) dokazal 
tesno odvisnost med SP 5
1
, in Rk, kakor tudi med SPrvP in Rk za 11 rastiščnih 
enot, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, in so predmet obravnave v tej analizi. 
Ostalih 7, od skupno 18 analiziran ih v tej študiji pa bo predmet analize v 
enem izmed naslednjih prispevkov (ko bodo analizirane povezave med Rk in 
SP 
51 
oz. SITVP še za preostalih 7 rastiščnih enot). SPrvr je proizvodna 
sposobnost rastišča, ocenjena s pomočjo celotne lesne produkcije; SP 
51 
pa 
je proizvodna sposobnost rastišča, ocenjena s pomočjo rastiščnega indeksa. 
Spremembe SP v zadnjih 30-40 letih smo ugotavljali s spremembo zgornje 
višine sestojev pri isti referenčni starosti različno starih bukovih sestojev. V 
vsaki rastiščni enoti, ki je podana s sintaksonomsko enoto, sm9 analizirali 5 
ploskev velikosti 30 x 30m in sicer tako, da smo drevesa posekali, jih razžagati 
na sekcije ter v vsaki sekciji odvzeli kolobar. Tako smo pri vsakem deblu 
odvzeli 6 - 9 kolobarjev, ki so nam služili za debelno analizo. Tako smo za 
vsako drevo na ploskvi ugotovili, kako je potekalo višinsko, debelinsko, 
temeljnično in volumensko priraščanje. Skupaj smo analizirali več kot 4.200 
GozdV 60 (2002) 4 

Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
dreves in več kot 32.000 kolobarjev. Analizo smo izvedli na 18 rastiščnih 
enotah s petimi ponovitvami, kar pomeni, da smo skupaj analizirali 90 ploskev. 
Ker so bili sestoji na ploskvi razmeroma homogeni, smo ugotovili 
povprečno starost in zgornjo višino sestoja po desetletjih. Prevrščanje med 
osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestaja (devet najdebelejših dreves na ploskvi 
velikosti 30 x 30) je pri bukvi razmeroma redko, koeficient prevrščanja za 
drevesa zgornje višine hk za zadnjih 30 let pa je višji kot O, 92 in za zadnjih 40 
let višji kot 0,84 (v enem primeru 0,79), kar pomeni, da je zgornjo višino 
analiziranega sestoja pred 40 leti tvorile najmanj 6 istih dreves, ki tvorijo 
zgornjo višino tudi danes (v dveh primerih od 90 ploskev pa samo 5 dreves) 
(KOTAR 1996a). To pomeni, da lahko višinsko razvojno krivuljo tistih dreves, 
ki so tvorila zgornjo višino v času analize, brez nevarnosti, da bi naredili 
napako, prevzamemo kot razvojno krivuljo zgornje višine sestaja v zadnjih 
40 letih. Razlike med pravo zgornjo višino pred 40 leti in ocenjeno zgornjo 
višino na osnovi razvojne višinske krivulje tistih dreves, ki so tvorila zgornjo 
višino v času analize, znašajo manj kot 1 m, v povprečju pa 20-30 cm (KOTAR 
1996a). Ta napaka je izredno majhna, saj isti rastiščni indeks obsega interval 
2 m (v donosnih tablicah). 
Na osnovi dendrometrijskih analiz smo v vsaki ploskvi za drevesa, ki tvorijo 
zgornjo višino, izračunali funkcijo, ki podaja razvoj zgornjih višin analiziranih 
sestojev na ploskvah. Izračunali smo zgornje višine (H,op), pri t. im. referenčnih 
starostih. 
Referenčna starost je tista starost sestoja pri kateri ugotavljamo zgornjo 
višino. Običajno je to pri 1 OO letih; ugotovljena zgornja višina pri tej starosti 
(100 let) predstavlja rastiščni indeks. V našem primeru pa so referenčne 
starosti različne od 100, saj se gibljejo od 100 pa celo do 180 let. Določili 
pa smo jo tako, da smo izbrali tisto starost, ko se višinska krivulja izravna in je 
znotraj intervala, kjer se prekrivajo razvojne krivulje zgornje višine vseh ploskev 
iste rastiščne enote. To pomeni, da so vsi analizirani sestoji znotraj iste 
rastiščne enote najmanj toliko stari kot znaša referenčna starost (ali pa vsaj 
večina teh sestojev).Višino dreves, ki tvorijo zgornjo višino sestojav referenčni 
starosti, smo izračunali s pomočjo funkcije Y = a.(1-e-Px)Y.Y =zgornja višina 
sestaja pri referenčni starosti; x= starost sestoja, cx., p, y =parametri funkcije, 
ki smo jih izračunali iz podatkov dendrometrijske analize dreves, ki tvorijo 
zgornjo višino sestaja v analizirani ploskvi. (Izračune smo izvedli s pomočjo 
statističnega paketa SPSS - Nonlinear regression). 
3 REZULTATI RAZISKAVE IN RAZPRAVA 
3 RESULTS OF INVESTIGATION AND DISCUSSION 
Na preglednici 1 so podane vrednosti zgornje višine po posameznih ploskvah 
ter povprečna starost dreves, ki tvorijo zgornjo višino. 
Ker imajo analizirani sestoji različne starosti po ploskvah znotraj iste 
rastiščne enote (še večje pa so razlike v starosti med rastiščnimi enotami), 
morajo biti zgornje višine mlajših sestojev znotraj iste rastiščne enote pri isti 
referenčni starosti višje, če velja hipoteza, da se je SP v zadnjih desetletjih 
(30-40 letih) povečala. Če so zgornje višine mlajših sestojev pri isti referenčni 
starosti višje, potem je tudi proizvodna sposobnost njihovih rastišč višja. Ker 
predpostavljamo, da so rastišča znotraj iste rastiščne enote zelo podobna, 
lahko sklepamo, če imajo mlajši sestoji večjo višino pri isti referenčni starosti, 
da se je SP povečala v zadnjih letih. V tem primeru morajo biti korelacijski 
koeficienti med starostjo sestoja (a) v času analize in njegovo višino pri 
referenčni starosti - znotraj iste rastiščne enote - negativni . 
GozdV 60 (2002) 4 183 

Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletj ih 
Preglednica 1 : Povprečne starosti dreves, ki tvorijo zgornjo višino (a) in zgornje višine pri referenčnih starostih (H
10
P(b)), 
glede na nahajališče analiziranih ploskev. 
Table 1: The average age of top-height trees (a) and top heights at the reference age (H
10
P(b)) by tocation of the 
analyzed sample plats. 
1 Dletvo 2 Sviščaki 3 Polamanek 4 Velika Kopa 5 Ju~eva dolina 
-
~ 
a Hq:,(120) a Hlq)("l30) a Htcp(140) a Hq,(100) a Htcp("l30) 
1 136,9 29,4 1 152,8 21,5 1 173,9 29,2 1 "116,2 33,0 1 137,7 26,3 
2 135,6 31,3 2 159,1 19,5 2 "167,0 
31 '1 
2 1 "13,8 34,0 2 138,3 28,5 
3 "134,0 28,1 3 155,8 2"1,0 
1 3 
"162,7 33,1 3 106,0 36,5 3 145,9 24,7 
4 "139, 1 25,5 4 160,0 20,2 
1 4 
"152,3 33,0 4 "109,7 29,0 4 149,0 23,4 
5 "134,4 24,4 5 156,6 19,0 5 "170,7 29,4 5 107,0 28,8 5 149,9 22,5 
?Peščenik 8 Log-Tisovec 9 Draga 10Mamolj 1"1 Ogence 
a H10p(140) a Hlql(100) a ~(180) a Ht.p("160) a HIC:l>(130) 
1 161,9 27,4 1 144,4 27,2 1 189,8 32,5 "1 188,8 34,1 "1 149,0 34,8 
2 "196,0 24,8 2 141,3 28,6 2 179,8 35,2 2 191 '1 31,2 2 157,4 32,8 
3 "157,8 25,7 3 106,1 29,8 3 207,0 25,4 3 "187,3 35,9 3 160,2 30,3 
4 169,4 25,6 4 132,9 29,0 4 224,6 23,3 4 199,6 31,7 4 130,6 34,0 
5 151,4 31,2 5 1 "17,2 29,1 5 215,0 25,4 5 196,0 25,7 5 149,7 30,9 
--'------~-'--· 
-· 
13 Krma 14 Starod 15 Šoštanj 16Gače "17Go~anci 
a Htcp(130) a Htq:~(120) a H~op(100} a Hlql(140} a H~op(120) 
-· 
1 160,6 27,8 1 136,1 19,4 1 111,8 35,2 1 177,8 21,4 1 133,6 37,1 
2 151,8 31,8 2 129,9 24,0 2 112,7 35,8 2 157,2 28,3 2 133,3 35,0 
3 152,8 33,2 3 142,7 19,4 
1 3 
110,4 36,7 3 153,6 26,3 3 133,2 35,0 
4 "146,8 28,2 4 "132,8 25,7 4 111,9 36,7 4 160,0 24,4 4 134,"1 35,0 
5 157,4 28,0 5 "138,3 22,3 5 112,0 31,2 5 168,2 24,4 5 131,8 36,3 
Rastiščne enote od 1 do 18 so opredeljene z naslednjimi sintaksonomskimi enotami: 
1. Dletvo: Castaneo - Fagetum sylvaticae var. geogr. Calamintha grandiflora 
2. Sviščaki: Ran uncu/o p/atanifofii - Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora 
3. Po!amanek: Luzu/o - Fagetum abietetosum 
4. Velika kopa: Hedero- Fagetum var. geogr. Polystichum setiferum 
S. Jurjeva dolina; Ompha/odo- Fagetum maianthemetosum 
6. Bukov vrh: Hedero - Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum 
7. Peščenik: Hacquetio- Fagetum var.geogr. Ruscus hypogfosum 
8. Log -Tisovec: Vicio oroboidii- Fagetum 
9. Draga: Omphalodo - Fagetum efymetosum 
10. Mamolj: Bfechno - Fagetum thefypteretosum limbospermae 
11. Ogence: Lamio orvalae - Fagetum var.geogr. Dentaria penthaphyllos 
12. Gozdec: Anemone trifofiae- Fagetum var.geogr. Luzula nivea piceetosum 
13. Krma: Anemone trifofiae- Fagetum var.geogr. Helfeborus niger 
14. Starod: Seslerio autumnalis - Fagetum 
15. Šoštanj: Lamio orvafae- Fagetum 
16. Gače: Ompha/odo- Fagetum gafietosum odoratae 
i 7. Gorjanci: La mio orvalae - Fagetum var. geogr. Dentaria pofyphylfos 
18 . Ž.drocle: Polysticho lonchitis - Fagetum var.geogr. Affium victoria/is 
184 
6 Bukov vrh 
a Hq,("140) 
1 "169,0 26,5 
2 161,4 30,1 
3 155,8 34,4 
4 "169,8 28,8 
5 "170,8 27,7 
"12Gozdec 
a HIC:l>(140) 
"1 "152,6 23,7 
2 172,3 19,8 
3 "175,3 "15,0 
4 171,3 16,7 
5 176,3 17,0 
"18Ždrode 
a H.:;p(150} 
1 168,0 17,7 
2 217,0 14,0 
3 140,0 22,4 
4 192,0 16,0 
5 172,0 16,0 
Goz.dV 60 {2002) 4 

Kotar, M. : Spremembe proizvodne sposobnosti bukovrh gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
Izračunani korelacijski koeficienti po rastiščnih enotah so podani v 
preglednici št. 2. 
Preglednica 2: Vrednosti korelacijskih koeficientov (r) med zgornjo višino pri 
referenčni starosti (b) ter povprečno starostjo drevesa, ki tvorijo zgornjo višino. 
Table 2: Values of the correlation coefficient (r) between top height at the 
reference age and average age of top-height trees. 
--
Razlika v starosti 
sestojev znotraj enote 
Nahajališče Ref.starost b Karel. ko ef. r Differences between 
Location place Ret. age b Correl. average ages 
of sample plats coefficient r of analyzed stands 
within sample unit 
1 Ole tvo 120 -0,10 5,1 
2 Sviščaki 130 ·-0,63 7,2 
3 Polamank 140 -0,88. 21,6 
4 Velika Kopa 100 +0,10 10,2 
5 Jurjeva dolina 120 ~0,93* 12,2 
1 
6 Bukov vrh 140 -0,92* 15,0 
7 Peščenik 140 -0,69 44,6 
8 Log-Tisovec 100 -0,84° 38,3 
9 Draga 180 -0,98* 44,8 
10 Mamolj 160 -0,63 12,3 
11 Og ence 130 -0,57 29,6 
12 Gozdec 140 -0,89* 23,7 
13 Krma 130 -0,30 13,8 
14 Starod 120 -0,74 12,8 
15 Šoštanj 100 -0,29 2,3 
-
16 Ga če 140 -0,86° 24,2 
17 Gorjanci 120 -0,29 2,3 
18 Ždroele 150 -0,92* 77,0 
-
Kot je razvidno s preglednice 2 ima korelacijski koeficient negativno 
vrednost v 17 enotah od skupno analiziranih 18 rastiščnih enot, od tega 
dosega v 6 enotah tisto vrednost, ki zagotavlja, daje vrednost tega koeficienta 
v populaciji (r) značilno različna od nič s tveganjem a < 0,05 (*), v 8 enotah 
pa je as 0,10 (
0
). 
Na osmih rastišč nih enotah se je SP v zadnjih desetletjih dvignila, na petih 
to je tistih, ki imajo 0,5 sr s 0,8 pa bi morali povečati vzorec, to je povečati 
število ploskev (ponovitev), da bi lahko sklepali z večjo verjetnostjo. V rastiščni 
enoti Velika Kopa pa je vrednost r = + 0,10, kar pomeni, da ni prišlo do 
nikakršnih sprememb v SP v zadnjih desetletjih. V tej enoti so tudi povprečne 
starosti analiziran ih se sto jev v premajhnem intervalu (od 106 do 116,2 let}, 
da bi lahko zaznali spremembe v SP, če je do njih prišlo . Metoda s katero 
ugotavljamo spremembe v SP, zahteva tolikšne razlike v povprečni starosti 
dreves, ki tvorijo zgornjo višino, kolikršno je razdobje, za katero želimo 
ugotoviti, ali so nastopile spremembe v SP ali ne . Če ugotavljamo spremembe 
v zadnjih treh ali štirih desetletjih potem morajo biti razlike v starosti med 
najstarejšim in najmlajšim analiziranim sestojem znotraj iste rastiščne enote 
vsaj 30 let. Na preglednici 2 so v zadnji koloni podane te razlike in kot vidimo, 
so vrednosti korelacijskih koeficientov največje tam, kjer so razlike v starosti 
analiziranih sestojev velike. Izjemi sta enoti št. 5 in št. 6, kjer znaša ta razlika 
samo 12,2 oziroma 15,0 let. Nasprotno pa imajo korelacijski koeficienti 
majhne vrednosti v tistih enotah, kjer so razlike v starosti analiziranih sestojev 
GozdV 60 (2002) 4 185 

188 
Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
{ploskev) zelo majhne; n. pr. rastiščni enoti št. 15 in 17, kjer znaša razlika 
samo 2,3 leta. Razumljivo, da je v teh primerih ugotavljanje sprememb v SP 
s to metodo neučinkovito. Ta starostna homogenost, ki je za potrebe tovrstne 
raziskave moteča , je posledica tega, ker smo vse te analize izvajali z namenom 
ugotavljanja SP in ne sprememb v SP v zadnjih desetletjih. Ker pa so v 
precejšnjem številu raziskovanih rastiščnih enot razlike v starosti analiziranih 
sestojev precejšnje, smo podatke uporabili tudi v raziskavi sprememb v SP. 
Z dendrometrijsko analizo smo tudi dobili vpogled v višinsko priraščanje 
vseh dreves na ploskvi. Za analizo so zanimiva le tista drevesa, ki tvorijo 
zgornjo višino. Višinski prirastek teh dreves je v enomernih sestojih običajno 
v starosti 1 OO in več let (vsa drevesa, ki tvorijo zgornjo višino so bila v času 
analize stara več kot 1 OO let) močno zmanjšan, zagotovo pa je kulminacija 
tekočega višinskega prirastka že nastopila; zato je višinsko priraščanje vse 
bolj pojemajoče- trend je negativen. Izjemoma bi se lahko pojavili povečani 
prirastki in sicer, če se izboljša proizvodna sposobnost rastišč. Odstranitev 
konkurentov, to je povečanje rastnega prostora pri drevesih, ki tvorijo zgornjo 
višino , ne vpliva na višinsko priraščanje (še najmanj pa pri bukvi). Drevesa, ki 
tvorijo zgornjo višino, imajo praviloma sproščeno krošnjo, zato so tudi 
najdebelejša. 
Za vsako rastiščno enoto (5 vzorčnih ploskev) smo preskus ili značilnost 
razlik med 10-letnimi povprečnimi višinskimi prirastki po metodi parov. V 
preskusu obravnavamo kot par isto ploskev. Tako nam ista ploskev 
predstavlja dva para in sicer: prvi par ima vrednosti višinskega prirastka v 
zadnjem (ih_
1
_
10
) in predzadnjem desetletju {ih_
11
_
20
), drugi par pa vrednosti 
v predzadnjem {ih_
11
_
20
) in predpredzadnjem desetletju (ih_
2
,_
30
). V 
preglednici 3 so prikazane vrednosti 1 O-letnih višinskih pri rastkov po 
rastiščnih enotah oziroma nahajališčih ploskev ter izračunane t-vrednosti 
(Studentova porazdelitev). Če je izračunana t, - vrednost pozitivna, 
pomeni, da so prirastki v zadnjem desetletju večji kot v predzadnjem 
oziroma analogno, če je izračunana vrednost t
2 
pozitivna potem so višinski 
prirastki v predzadnjem desetletju večji kot v predpredzadnjem Iz 
preglednice je razvidno, da je t, pozitiven v dveh rastiščnih enotah , v 
ostalih je negativen, vendar dosega kritično vrednost samo v 6 rastiščnih 
enotah, kar pomeni, da so razlike med višinskimi prirast ki zna či Ino razi ič ne 
le v teh enotah. Ugotavljamo, da je v teh šestih enotah trend upadanja 
prirastka negativen. Pri analizi višinskih pri rastkov v predzadnjem in 
predpredzadnjem desetletju pa ugotavljamo, da je trend negativen na 14 
rastiščnih enotah, vrednost t
2 
pa prekorači kritično mejo (tabli čna vrednost 
za 5% tveganje je : t
1
abr = 2, 776 pri 4 stopinjah prostosti) na 7 rastiščnih 
enotah, vendar je od tega na eni (Peščenik) pozitiven, kar pomeni, da je 
na tej enoti višinski prirastek v predzadnjem desetletju večji kot pa v 
predpredzad njem. 
Iz analize višinskih prirastkov je razvidno, da v velikem delu analiziranih 
ploskev negativni trend pri višinskem prirastku, ki je pri sestojih, ki so stari 
nad 1 OO let pravilo, ni potrjen . Zmanjševanje višinskih pri rastkov s starostjo 
je veliko manjše od pričakovanega, zato domnevamo, da je vzorec višinskega 
priraščanja spremenjen, kar pa je lahko tudi posledica spremembe proizvodne 
sposobnosti rastišč. 
Da so nastopile spremembe v višinskih bonitetnih razredih, potrjujejo 
tudi raziskave v državnih gozdovih Bavarske. Ugotavljajo, da so se v letih 
1971-1987 izboljšale rastne razmere za cel bonitetni razred in sicer pri 
smreki, boru, bukvi in hrastu in to predvsem v mlajših sestojih (PRETZSCH 
1996). Kot vzroke navajajo naslednje: mlajši sestoji rastejo na boljših 
rastiščih, večji vnos dušika in opustitev steljarjenja - vse to izboljšuje 
GozdV 60 (2002) 4 

Kotar. M .: Spremembe proizvodne sposobnosti buk.ovih gozdov v Sloveniji v zadnJih desetletjih 
Q) 
c .... 
>(.) 'C..Q 
Nahajališče 
C5Q),_o. 
~~~~ 
jh-HO ih,1 t-20 ih-21-30 t1 12 
Nahajališče 
Location 
>wE:E: 
~%~~ 
L.ocation 
1 1 2,05 2,10 1,83 10 
Ole tvo 2 1,82 1,68 1,33 
Mamolj 
3 2,35 2,26 2,03 
4 2,17 2,13 1,40 
5 2,50 2,34 2,38 2,0126 2,4800 
2 
1 1,27 1,26 0,98 
11 
Sviščaki 2 1,23 1,23 1,23 
, Ogence 
3 1,20 1,20 1,27 
4 1,14 1,16 1,31 
5 1,03 1,03 1,09 -0,4082 0,0000 
3 1 1,16 1,16 1,30 12 
Polamank 2 1,38 1,37 1,72 
Gozdec 
3 1,62 1,62 1,85 
4 1,36 1,39 1,80 
.. 
5 1,54 1,56 1,71 -1,0887 4,7571 
4 1 2,37 2,50 2,11 
13 
Velika Kopa 2 2,30 2,49 3,16 
Krma 
3 2,26 2,62 3,87 
4 2,16 2,42 2,97 
5 2,05 2,55 3,23 4,4053- -2,0827 
5 1 1,72 1,79 2,24 
14 
Ju~eva 2 1,58 1,58 1,78 
·Starod 
dolina 3 1,73 1,80 1,84 
4 1,75 1,86 1,89 
5 1,81 1,87 1,84 3,4989. -1,5899 
6 1 1,71 1,93 2,10 
Bukov vrh 2 1,84 1,91 2,06 
15 
Šoštanj 
3 1,69 2,01 2,35 
4 1,66 1,70 2,33 
5 1,85 2,41 2,46 ·2,5646 -2,6325 
7 1 2,01 2,10 1,74 16 
Peščenik 2 1,65 2,06 1,38 
Ga če 
3 2,11 2,34 2,15 
4 2,17 2,26 1,71 
5 1,85 2,60 1,72 -2,5356 4,4189 
8 1 1,76 2,23 2,86 
17 
Log-Tisovec 2 1,85 1,89 2,97 
Gorjanci 
9 
Draga 
(ih-1-10) 
(il>-11 ·20) 
(ih-21·30) 
ti 
3 1,91 2,26 2,61 
4 1,80 2,51 2,74 
. 
5 1,94 2,55 2,93 3,7475. 3,5314 
1 0,85 0,89 1,51 
2 1,29 1,30 1,16 
3 1,78 1,55 1,70 
4 1,31 1,54 1,71 
5 1,51 1,58 1,92 -0,3243 -1,8282 
10-letni višinski prirastek v zadnjem desetletju v m 
10--letni višinski prirastek v predzadnjem desetletju v m 
18 
Ždrocle 
1 Q-.letni višinski prirastek v pred predzadnjem desetletju v m 
izračunana t vrednost pri testiranju razlik v parih (il.,.,.,a) - (it~-11 ·2o) 
izračunana t vrednost pri testiranju razlik v parih (it~-n-2o)- On-21-Jo) 
10-year height increment in the last decade in m 
10-year height increment in the preceding decade in m 
Q) 
c .... 
·~ 'O-§. 
2a>~Q) 
::O:,~.Q'§_ 
>(/)E:e: 
$%~~ 
1 
2 
3 
4 
s 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
1 
2 
3 
4 
5 
t2 
(ih-1 ·10) 
(ih-11-20) 
(ih-21-30) 
ti 
b 
10-year height increment in the second preceding decade in m 
calculated t-va/ue obtained by testing the differences in pairs (ih-1 -10)- 0~>-11-20) 
calculated t-va/ue obtained by testing the dffferences in pairs (it~-11-2o)- (ih-2h3o) 
GozdV 60 (2002) 4 
ih·1·10 ih-11-20 ih-21-30 
,, 
12 
1,73 1,66 1,77 
2,09 2,17 1,87 
1,43 1,42 1,55 
1,64 1,64 2,01 
2,37 2,38 2,27 -0,0835 0,3508 
2,61 2,64 2,61 
1,96 2,04 1,99 
1,48 1,55 1,97 
1,60 1,70 2,08 
1,33 1,33 1,82 3,1016. 
·2,0771 
1,13 1,23 1,72 
1,49 1,41 1,53 
1,15 1,32 1,46 
1,17 1,14 1,19 
1,22 1,32 1,31 -1,1257 -1,8131 
1,52 1,49 1,60 
1,58 1,62 1,60 
1,56 1,52 1,70 
1,60 1,65 1,81 
1,30 1,44 2,16 -0,9857 -1,8059 
1,96 1,90 1,49 
1,97 2,14 2,42 
1,93 2,14 1,80 
1,71 1,74 1,59 
1,68 1,93 2,17 -2,0580 0,5287 
2,35 2,79 3,28 
2,12 2,41 3,16 
2,23 2,46 3,63 
2,59 2,84 3,37 
2,78 3,85 3,86 
2,8889. 3,1270 
2,27 2,16 2,78 
2,10 1,88 3,08 
1,87 2,03 2,70 
1,82 2,14 2,49 
.. 
1,79 2,00 2,93 -0,7083 5,2148 
1,74 2,26 2,61 
1,61 2,09 3,02 
1,65 2,65 2,80 
2,11 2,63 2,92 
1,91 2,34 3,46 
5,6825 .. 
2,9624 
1 > 11 1,13 1,23 
0,80 0,77 0,84 
1,44 1,33 1,55 
1,08 1,13 1,18 
1,28 1,23 1,32 0,8615 3,5611 
Preglednica 3 : Aritmetične sredine 
1 0-letn ih višinskih prirastkov dreves, 
ki tvorijo zgornjo višino ter t-vrednosti 
izračunane na osnovi testiranja 
parov. 
Table 3: Arithmetical means of 10-
year height increment of the top 
height trees and t-va/ue s calculated 
on the basis of comparisons of pa ir s. 
187 

188 
Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
rastišč ne pogoje v katerih uspevajo ti sestoji . Rezultati raziskave pri smreki 
in bukvi v Schwabischem Albu so pokazali, da je višina dreves mlajših 
sestoj ev pri isti starosti višja kot pa višina dreves starejših sestojev. Analizirali 
so sestoje, ki so bili osnovani leta 1880 in sestoje osnovane leta 1920 
(UNTHEIM 1996). Analizo priraščanja dreves, ki tvorijo zgornjo višino so 
izvedli tudi v Avstriji (SCHADAUER 1996) in sicer pri smreki v času 1971-
1990. Primerjali so višinske prirastke pri isti starosti sestojev ter ugotovili, 
da so imeli enako stari sestoji višinske prirastke v času 1986/90 višje kot 
pa v času 1971/80. 
V skupnem poročilu projekta: Rastni trendi v evropskih gozdovih 
(SPIECKER et al. 1996) je navedeno, da v raziskavah, ki so bile izvedene v 
Severni Evropi, niso ugotovili porast SP, celo nasprotno, v bližini velikih emisij 
(emitentov) so opazili celo zmanjšanje SP in to pri rdečem boru in smreki. V 
centralni Finski niso odkrili nikakršnih sprememb. V Centralni in Zapadni 
Evropi pa je vrsta raziskav pokazala, da se je SP v zadnjih desetletjih povečala. 
Nasprotno pa v Južni Evropi (Španija) ni evidentnih dokazov za dvig SP, 
ugotavljajo pa zmanjšano priraščanje v debeline in sicer zaradi manjših 
padavin v zadnjih desetletjih. 
4 ZAKLJUČEK 
4 CONCLUSION 
Na osnovi analiz, ki smo jih izvedli na 18 rastiščnih enotah, ki jih poraščajo 
bukovi in jelovo-bukovi gozdovi v Sloveniji, ugotavljamo, da je zgornja višina 
pri isti starosti različno starih sestojev tem večja, čim kasneje je bil sestoj 
osnovan. Analiza višinske rasti dreves, ki tvorijo zgornjo višino pa je 
pokazala, da so drevesa v zadnjih desetletjih spremenila vzorec priraščanja 
v višino. Kulminacija višinskega priraščanja pri bukvi je običajno že pri 30-
40 letih (LEIBUNDGUT 1967), v našem primeru pa smo na dveh rastiščnih 
enotah ugotovili naraščanje višinskega prirastka v zadnjem oziroma na štirih 
enotah v predzadnjem desetletju, čeprav so vsa analizi rana drevesa starejša 
kot 1 OO let. Na vseh rastiščnih enotah bi v primeru, da ni nastopila 
sprememba v SP, moralo višinsko priraščanje upadati (to je zakonitost), 
vendar smo statistično značilne razlike (upadanje) v zadnjih dveh desetletjih 
ugotovili le na 6 rastiščnih enotah. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo,da 
se je SP na rastiščnih enotah, ki jih uvrščamo v bukovja, v zadnjih desetletjih 
spremenila in sicer izboljšala. To izboljšavo SP pa ne smemo zamenjevati z 
rastnostjo sestojev. V gozdovih potekata dva procesa in sicer izboljšava 
SP (ne v vseh) ter zmanjševanje prirastka to je rastnosti zaradi osutosti iglic 
in listja. Ta dva procesa lahko potekata v istem gozdu, rezultat obeh pa je 
odvisen od tega, kateri od obeh učinkov prevlada. V krajih, kjer je velika 
polucija snovi, ki povzročajo propad iglic in listov, se zmanjšuje volumenski 
prirastek (KOTAR/KOLAR 1996); takšen primer je okolica Šoštanja. Tudi 
ista snov lahko deluje glede SP zelo različno, tako in v manjših vnosih v 
gozdna tla povečata SP, v večjih količinah pa jo zmanjšata. Glede možnih 
vzrokov, ki so povečali SP v bukovih gozdovih Slovenije pa naša raziskava 
ne daje odgovora 
GozdV 60 (2002) 4 

Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
POVZETEK 
čeprav smatramo rastišče kot konstantno kategorijo, ki se lahko le počasi 
spreminja, so v zadnjih desetletjih pri posameznih rastiščnih dejavnikih 
nastopile velike spremembe, ki se zrcalijo ne samo v spremembah 
zdravstvenega stanja članov biocenoze, ampak tudi v produkciji gozdnih 
ekosistem o v. 
S primarno produkcijo gozdnega ekosistema je v tesni povezavi tudi lesna 
proizvodna sposobnost gozdnih rastišč . Z namenom, da bi ugotovili ali so v 
zadnjih desetletjih nastopile spremembe v proizvodni sposobnosti rastišč, 
smo na gozdnih rastišč ih, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, izvedli analizo na 
18 rastiščnih enotah, katerih fitocenoze so uvrščene v sintaksonomske enote 
bukovij . 
Analiza je bila izvedena kot statistični poskus s petimi ponovitvami. Tako 
smo na 90 ploskvah velikosti 30 x 30 m izvedli dendrometrijsko in 
dendrokronološko analizo tistih dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Zgornja višina 
je v tesni povezavi s celotno lesno produkcijo, ta pa s proizvodno sposobnostjo 
rastišča. Na osnovi dendrometrijske analize smo konstruirali razvojne krivulje 
zgornje višine. Tako smo ugotovili zgornje višine sestoj ev v času ana!ize, kakor 
tudi pred 1 O, 20 in 30 leti. Ker je bila povprečna starost analiziran ih sestoj ev 
znotraj iste rastiščne enote različna, smo lahko ugotavljali kolikšne so bile 
razlike v zgornji višini pri isti (referenčni) starosti različno starih sestojev. 
Ugotovili smo, da imajo mlajši sestoji, to je sestoji, ki so bili osnovani kasneje 
v splošnem večjo zgornjo višino pri isti referenčni starosti kot sestoji, ki so 
starejši. To potrjuje negativna korelacija (na 17 rastiščnih enotah od 18 
analiziranih) med zgornjo višino pri referenčni starosti ter starostjo (kronološko) 
sestaja. V šestih rastiščnih enotah je vrednost korelacijskega koeficienta r 
značilno različna od nič s tveganjem, ki je manjše od 5%, v 8 enotah pa s 
tveganjem, ki je manjše od 10%. 
Pri analizi višinske rasti dreves, ki tvorijo zgornjo višino pa smo ugotovili, 
da se je vzorec višinske rasti spremenil. Na 5 rastiščnih enotah smo 
ugotovili, da se je višinska rast v zadnjem ali pa predzadnjem desetletju 
povečala ali ostala enaka, čeprav so bili vsi analizirani sestoji starejši kot 
100 let. Pri tej starosti bi moralo biti višinsko priraščanje pojemajoče. Iz 
tega sklepamo, da se je proizvodna sposobnost gozdnih rastišč povečala. 
Povečanje proizvodne sposobnosti rastišča pa ni nujno, da pomeni tudi 
večjo rastnost sestaja, ki jo odraža tekoči volumenski prirastek. Na 
rastnost vpliva poleg proizvodne sposobnosti rastišča še lesna zaloga 
sestaja, starost sestaja in pa zdravstveno stanje oz. vitalnost dreves. Iste 
snovi, ki lahko povzročijo povečanje proizvodne sposobnosti, lahko 
povzročijo - če so v velikih količinah - tudi poslabšanje zdravstvenega 
stanja, to pa je zmanjšanje rastnosti sestaja. Kaj je vzrok povečane 
proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, 
ostaja zaenkrat še nepojasnjeno. 
GozdV 60 (2002) 4 
189 

190 
Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v SloveniJI v zadnJih desetletjih 
SUMMARY 
Although the forest site is considered asa constant category, which is subject 
only to long term changes, significant changes have occurred on some of 
the sites in the last decades, which have been reflected in alterations in the 
health status of members of the biocenosis as well as in site productivity. 
The primary production in the forest ecosystem is strongly related to wood 
production, which in this article will be considered as site production. 
As our intention was to establish whether site productivity has changed 
du ring the last decades, an investigation was carried out on sites overgrown 
by beech forests in which natural plant communities are classified in the 
beech syntaxon units. The analysis was laid out as a statistical sampling 
design on 18 site units (syntaxon units) involving 18 treatments with 5 
replications. ln total 90 sample plots sized 30 x 30 m were analysed. On 
the plots, the trees which form the top height were cut down and 
dendrometric and dendrochronological analysis was carried out. The top 
height is strongly related to total volume production, and the latter to site 
productivity. On the basis of dendrometric analysis, the developmental top 
height curves were constructed. From these curves the top heights for 
stands in the last three decades were derived. Since the average age of 
analysed stands on the sample plots inside the site units differed, we were 
able to establish the differences in the top height at the same reference 
age among stands of different ages inside the same site unit. The results 
show that more often than not the younger stands inside the same site unit 
(stands established later) have a higher top height at the same reference 
age than stands which germinated earlier. This is confirmed by correlation 
between the top height at the reference age and the chronological age of 
top height trees. The correlation coefficients are negative on 17 site units. 
ln 6 site units the values of the correlation coefficient "r" are statistically 
significant ata significance level of 5% and in 8 site units ata significance 
level of 1 0%. The analysis of height growth of top height trees shows that 
the height growth pattern has changed in the last three decades. On 5 site 
units the height increment has increased in the last or in the preceding 
decade, despite the fact that the average age of analysed stands was over 
100 years. 
At this age the height increment should have diminished. On the basis 
of increased top height at the same reference age and on the basis of 
changed height growth pattern we inferred that the site productivity of the 
analysed site units has increased in the last three decades. lncreased site 
productivity does not necessarily cause higher volu me growth. The volu me 
growth is influenced by site productivity, growing stock, the age of the 
stand and vitality or health status of the trees. The same substances or 
conditions which can lead to an increase of site productivity can cause 
deterioration in the health status of trees, when such substances are prese nt 
in large quantities. ln that case the volume growth of trees diminishes. The 
reason for the increase of site productivity on the analysed for-est sites has 
not yet been explained. 
GozdV 60 (2002} 4 

Kotar, M .: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih 
LITERATURA 
BIBLIOGRAPHY 
AS S MANN, E., 1961. Waldertragskunde, BLV Verlagsgesellschaft, Munchen, Bonn, 
Wien 492 s. 
BECK, W., 2001. Waldwachstum unter anhaltendem Fremdstoffeintrag - Ergebnisse 
aus waldwachstumskundlichen und dendrookologischen Untersuchungen. 
Beitrage fi.ir Forstwirtschaft und Landschaftsokologie 4/200'1, s. 192-201. 
DENGLER, A., 1972. Waldbau auf okologischer Grundlage l. Band. Verlag Paul Parey 
Hamburg und Berlin, 229 s. 
HALAJ, J. et al., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR . Priroda, 361 s. 
KAJFEŽ-BOGATAJ, L., 2001 . Klimatske spremembe in njihove posledice- dejstva in 
predvidevanja. GozdV 59-4, s. 203-208. 
KIMMINS, J.P., 1997. Forest Ecology, Prentice-Hall, Inc. 596 p . 
KOŠIR, z ., 1975. Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem 
pomenu na osnovi naravnih razmer. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo. Zavod 
SR Slovenije za družbeno planiranje in IGLG pri BF, Ljubljana 145 s. 
KOŠIR, Z., i 992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč in ekološkega značaja 
fitocenoz, MKGP, Ljubljana 58 s. 
KOŠIR, Z., 2002. Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč ugotovljene z rastiščnim 
koeficientom z njihovo izračunana oz. ocenjeno proizvodno sposobnostjo. GozdV 
60-1' s. 3-23. 
KOTAR, M., 1 99'1. Bestimmung der Ertragsfahigkeit der Waldstandorte in Slowenien. 
Biometrische Beitrage zu statistischen und dynamischen Modellansatzen. Gri.ine 
Serie des Deutschen Verbandes forstlicher Forschungsanstalten No5, s. 154-
'160. 
KOTAR , M., 1994. Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč, ki jih poraščajo smrekovi 
in bukovi gozdovi ter njihova proizvodna zmogljivost v optimalni razvojni fazi. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 44, 1994, s. 125-148. 
KOTAR, M., 1996a. Differentiation Process in Mature Beech Stands, Conference on 
Effects of Environmental Factors on Tree and Stand Growth. IUFRO Conference, 
BerggieBhi.ibel bei Dresden. Proceedings p. 145-152. 
KOTAR, M., l996b. Volume and Height Growth of Fully Stocked Mature Beech Stands 
in Slovenia During the PastThree Decades.ln: Growth Trends in European Forests, 
Springer Berlin- Tokyo, p . 291-312. 
KOTAR, M., KOLAR, 1., 1996. Vplivi emisij iz termoelektrarne Soštanj na smrekove 
gozdove v Šaleški dolini. Zb. gozd in lesar. št. 48, s. 77-134. 
LEIBUNDGUT, H., 1965.Die Waldpflege. Bern, Verlag Paul Haupt, 192 s. 
PRETZSCH, H., 1996.Growth Trends in Forest in Southern Germany. ln: Growth 
Trends in European Forests, Springer Berlin - Tokyo, p. 107-131. 
SCHADAUER, K., 1996. Growth Trends in Austria. ln Growth Trends in European 
Forests, Springer Berlin - Tokyo, p. 275 - 289. 
SPIECKER et al., 1996. Growth Trends in European Forest, Springer Berlin- Tokyo, 
372 p. 
UNTHEIM, H., 1996. Has Site Productivity Changed? A Case Study in the Eastern 
Swabian Alb, Germany, Springer Berlin - Tokyo p. 133-'147. 
GozdV 60 (2002} 4 191