Strokovna razprava GDK: 145.76 Dendroctronus micans : 8497.12) Orjaški smrekov ličar, Dendroctonus micans (J{ugelann, 1794) ( Coleoptera: Scolytidae) v Sloveniji The great spruce bark beetle, Dendroctonus mic ans ( Kugelann, 1794) (Coleoptera: Scolytidae) in Slovenia M. JURC 1 , F. HERNAH 2 , T. ZUPANIČ 3 Izvleček: Jurc, M .. Hernah, F., Zupanič, T.: Otjaški smerkov ličar, Dendroctonus micans (Kugelann, 1794) (Coleoplera: Scolytidae) v Sloven~ji. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 5-6. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cil. lit. 18. Prevod izvlečka v angleščino: avtorji, leklura angleškega besedila: Jana Oštir. Prevod povzetka v angleščino : Jana Oštir. V dostopnih virih smo poiskali podatke o pojavlja~u orjaškega smrekovega ličarja (Dendrocwnus micans) v Sloveniji. Iz podatkov v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Stussinerjeva, Staudacherjeva, Gspanova entomološka zbirka ter Osrednja slovenska zbirka hroščev (Coleoptera)), kjer je 7 vzorcev iz različnih lokacij, pisnih virov ter s podatkom o naši najdbi smo izdelali karto razširjenosti D. micans v Sloveniji. Predstavljena je razširjenost vrste v svetu, njeni gostitelji, biološke in ekološke značilnosti, detekcija in identifikacija, ekonomski vpliv na gostitelje ter fitosanitarni ukrepi. Ključne besede: orjaški smrekov ličar, Dendroctonus micans, navadna smreka. poškodbe drevja, fitosanitarni ukrepi, Slovenija. Abstract: Jurc, M., Hernah, F., Zupanič, T.: The great sprucc bark beetle, Dendroctonus micans (Kugelann. 1794) (Coleoptera: Scolytidae) in Slovenia. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 5-6. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 18. Abstracl translated into English by the authors, English language editing by Jana Oštir. Sunuuary translated into English by Jana Oštir. In accessible sources we found out all informations about the appearance of the great spruce ba(k beetle (Dendroctonus micans) in Slovenia. From the data of Slovenian Museum of Natural Hi story (Stussiner's, Staudacher's, Gspan ·s entomological collection and in the Central entomological collection of beetles (Coleoptera)), where there are seven samplings of the great spruce bark beetle from different locations, written sources and our find we made the distribution map of D. micans in Slovenia. We present its worldwide dist.ribution, hosts, biological and ecological characteristics, detection and determination, economic impact and phytosanitary measures. Key words: the great spruce bark beetle. Dendroctonus micans, N01·way spruce, damages, phytosanitary measures, Slovenia. 1 UVOD 1 INTRODUCTION O orjaškem smrekovem ličarju - Dendroctonus micans (Kugelann, 1794) je v Sloveniji malo podatkov. Nekaj jih zasledimo v entomoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS), nekaj pa v pisnih virih. Leta 2000 smo v revi1ju Sveti Tomaž (GGO Maribor, GE Ormož) v letvenjaku navadne smreke (starost od 45 do 50 let), v monokulturi, opazili spremembe na skorji, pod skorjo pa velike podlubnike. Nasad navadne smreke so osnovah na okoli 50 ha veliki površini, na vodozbirnem območju. Nasad je na plitvih in sušnih aluvialnih tleh, kjer je pomanjkanje vlage ob sušnih vre­ menskih razmerah izrazito (slika 1, 2). Poškodbe in sušenje je povzročil 01jaški smrekov ličar, Dendroctonus mic ans. Že leta 2000 so zaradi sušenja posekali okoli 50 m' smrekovih debel, leta 2001 pa na 15 ha smrekove monokulture 100- 180 GozdV 61 (2003) 5-6 m' lesa zaradi različnih vrst podlubnikov (!ps rypographus (Linnaeus, 1758), Pityogenes chalcographus (Linnaeus, 1761) in Dendroctonus micans). V letu 2001 je samo D. nticans povzročil sušenje in sečnjo okoli 70 m -' navadne smreke. Količina poseka ni bila velika, zanimi v pa je povzročitelj sušenja. Zato smo dne 12.7.2002 sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije (F. Hernah, univ. dipl. inž. gozd., vodja Odseka za gojenja in varstva gozdov. Območna enota Maribor. T. Zupanič, univ. dipl. inž. gozd, vodja Krajevne enote Ormož) ter Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF (doc. dr. 1 doc. dr. M. I., univ. dipl. inž. gozd. Biotehniška fakulteta, Oddelek gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večn.a pot 83, 1001 Ljubljana, SI :-. F. H., univ. dipL inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SI J T. Z .. univ. dipL inž. gozd . Zavod za gozdove Slovenije. Tyrševa 15, 2000 Maribor. SI 2 3 7 Jurc, M., Hernah F., Zupan ič , T. : Orjaški smrekov ličar, Oendroctonus micans v Sloveniji Slikal: Letvenjak navadne smreke, kjer se je pojavilo sušenje zaradi orjaškega smrekovega ličarja Figure 1: The pole st and of Norway spruce, where the outbreak of the great spruce bark beetle happened '+!> H 1'+0 ... ~ i::Jf-.1 pi :::>L ~. ~~~ p:::> 9 u ,Ir " ;/J, ':t3 1-r'l g.j ,_.~ ~ ·· · ... -~ ... ? l't.JI' ~-- - g~llH / ~ ...... ~ ~ -·~- ~ ~ ~ .. -~... .. _ 9~ ,.,.,~· [__ v ~ j f-' '\ 1 \,f-\_ ~ \ \,...._ v 11\ v ~ 91 !---- , . - -1 r·~ .;;:::::"..... ~ ~ 9~ :· [).._ / i'J f-..r'- ~ "~ ~ ~ ... v QC "· 1 < .... l~ '~ r-- ~v v ~ \ 'Ir Ir 1~ ~ 01 ( r\ l,/ ~ ~ · - o~ 1 ""'· . ... "-~--" ~ f > -- · ~ "' _: - 1 ~ ""'\ ~ _, v,,.. ,.,_ o - "' _/'' ) · ·~ - ·-i --~ rr· \... ) M. Jurc, univ. dipl. inž. gozd. inA. Žigo-Jonozovič , univ. dipl. inž. agr., Katedra za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali) ogledali mona­ kulturo navadne smreke v revitju Sveti Tomaž. Na posameznih deblih srrueke smo ugotovili izrazite simptome napada mjaškega smrekovega ličarja , nabrali smo tudi nekaj hroščkov za zbirke. Rod Dendroctonus Eiichson 1836 (Scolytidae) obsega več kot 20 vrst. Večina vrst se pojavlja na iglavcih severne in centralne Amerike, kjer jih uvrščajo med najbolj destruktivne naravne biološke dejavnike. V Evraziji sta zastopani samo dve vrsti rodu Dendroctonus: D. micans (areal: centralna in severna Evropa, severni del tajge do Bajkala, Sahalin in severna Japonska) in D. armandi Tsai & Li (areal: Kitajska). D. micans je zelo podoben vrsti D. punctatus LeConte, ki je razši1jen v zahodni Kanadi in na Aljaski. Novejše raziskave kažejo, da predstavljata D. micans in D. punctatus eno vrsto (FIELDING 1 EVANS 1997). ::>O o ~o 10~ Ol. t::jl PL l).j t>• tp ./ ~·· ~ 'w ~ ... ~ x i --~ ~~ 1--- ...... ~"\ '..L.. .-~· f--... ... · - i'·\..,1 1 ""!~ ~ t--. \ "-1\.r -- '"". "\. ~-.... ~!· ..... '-~ 1\ -~ \ .1- ' ~ \. ~ ~ ~ ~~ \ ..,____. ~./ li ,...1 j '""1, f ~ ~ \. ..... Karta razširjenosti _.r~ h ( Dendrocton us mi can s r \~ ( (Kugelann, 1794), 2003 /v !'-"'~ l.ti·· ~ "!\,.. 1 -• l . Podbrezje k:~, 2. Ormož ,. 3. Ljubljana .r- )-' 4. Lancova 1.. ~' ~~ \V Sljka 2: Karta razširjenosti Dendroctonus micans v Sloveniji Figure 2: The map of distribution of Dendroctonus micans in Slovenia 238 GozdV 61 (2003) 5-6 Sl ika 3: Poškodbe spodnjega dela debla smreke Figure 3: Damaged lower.part of Norway spruce trunk 2 GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST ORJAŠKEGA SMREKOVEGA LIČARJA V SVETU IN V SLOVENIJI TER GOSTITELJI 2 WORLDWIDE AND SLOVENIAN DISTRIBUTION OF THE GREAT SPRUCE BARK BEETLE, HOSTS 2.1 Geografska razširjenost v svetu 2.1 Worldwide distribution D. micans je evrazijska vrsta, njen area] je, kot je bilo že omenjeno. centralna in severna Evropa, severni del taj ge do Bajkala, otok Sahalin in severna Japonska. Razši1jen je v Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Češki Republiki, na Danskem, Estoniji, Finskem, Franciji, Nemčiji, Madžarskem, Italiji, Luksemburgu, Holandiji, Norveškem, Poljski, Rumuniji, Rusiji (evropski del, Sibirija, daljni Vzhod). Slovaškem, Švedskem, Švici, Turčiji, Veliki Britaniji, Ukrajini, nekda~i Jugoslaviji. V Aziji je njen area]l(jtajska, Gruzija, Japonska (samo Hokaido). Severna meja areala so gozdovi iglavcev, na jugu sledi area]u smreke. Južna meja areala je Kijev v Ukrajini, Gruzija in severovzhodna Turčija (GREGOIRE 1988). V Belgiji. Nizozemski, Luksemburgu, Nemčiji, Švici in Veliki Britaniji je nevaren škodljivec smreke. GozdV 61 (2003) 5-6 Slika 4: Vhodne odprtine obdane z rožnato smolo Figure 4: Entrance ho/es surrounded with pink resin Slika 5: Orjaški snu-ekov ličar (Dendroctonus micans) - odrasel hrošč je dolg do 9 mm Figure 5: Great spruce bark beetle (Dendroctonus micans) - the adult is up to 9 mm long Sl ika 6: Začetek izdelovanja materinskega rova Figure 6: The beginning of egg chamber construction 239 Jurc . M ., Hernah F., Zupan ič , T.: Orjaški smrekov l ičar, Dendroctonus micans v Sloveniji 2.2 Geografska razširjenost v Sloveniji 2.2 Geographical distribution in Slovenia V entomoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani in sicer v zgodovinskih entomoloških zbirkah (Stussinerjeva in Stau­ dacherjeva enomološka zbirka) in neaktivni entomološki zbirki (Gspanova entomološka zbirka) smo odkrili nekaj podatkov o najdiščih D. mica11S. V Stussine1jevi entomološki zbirki (avtor Josip Stussiner, 1850-1917, obsega med drugimi skupina­ mi 6.500 hroščev- Coleoptcra) so trije vzorci vrste D. micans, vendar žal brez podatkov o najdbah. V Staudache1jevi entomološki zbirki (avtor dr. Jože Staudacher, 1876-1945, obsega med drugimi skupinami 40 entomloških škatel hroščev) je en vzorec D. micans, lokacija je okolica Helmstedta (Nemčija). V Gspanovi entomološki zbirki smo odkrili podatke o treh najdbah D. micans: l.- št. IC­ P-6565, lok. Wi.il1temberg (Nemčija); 2.- IC-P 6566, lok. Laibach -Ljubljana, 3.2.1883, na Pinus sylvestris; 3.- IC-P 6567. lok. Lancova, 25.9.1884, na Abies pectinata (syn. za A. alba). V Osrednjo slovensko zbirko hroščev - Coleoptera (avtor Savo Brelih, nastajanje od 1982 do danes, obsega 63.727 primerkov v 511 entomoloških škatlah) smo posredovali naš material iz Ormoža. Leta 1973 so na lokaciji Podbrezje na Go­ renjskem, na nadmorski višini 440 m, odkrili D. 1nicans na navadni snueki (TITOVŠEK 1983). V Sloveniji do leta 2000 niso bile zabeležene nove najdbe in poškodbe gostiteljev zaradi napada mjaške­ ga smrekovega liča1ja. Zbrani podatki so podlaga karte razširjenosti D. micans pri nas (slika 2). 2.3 Gostitelji 2.3 Hosts Hrošček se, v okviru svojega areala, razvija na številnih domačih in vnesenih drevesnih vrstah, predvsem na vrstah rodu Picect, večinoma na P abies, P sitchensis in P. orienta/is, toda tudi naP. breweriana, P. engelmannii, P glauca, P jezoensis. P mariana, P. obovata, P. omorika in P. pungens (GREGOIRE 1988). V severni Skandinaviji, ob Baltiku in Sibiriji je gostitelj rdeči bor (Pinus svlvestris), ali P. montana (GRUNE 1979, SMITH ~t. al. 1997). Sporadični napad je bil registriran na drugih borih, nekaterih vrstah rodu Abies, Larix decidua in Pseudotsuga menziesii (BEJER 1984, cit. po SMITH et. al. 1997). 240 3 DETEKCUA IN IDENTIFIKACUA 3 DETECTION AND IDENTIFICATION 3.1 Simptomi napada 3.1 Attack patterns Samice orjaškega smrekovega ličmja večinoma poiščejo ustreznega gostitelja in začnejo izdelovati vhodne rove do kambialne cone gostitelja, kjer izžirajo materinske rove. lglavci na poškodbe skmje reagirajo sprva z izločanjem smole. Zato so najbolj očitni znaki napada vhodne odprtine hroščev v skorji, ki so obdane s strjeno smolo v obliki lijakcev. Iz li vi te smole so bele ali belo rožna te barve in jih lahko vidimo na spodnjem delu debel vse do tal (slika 3, 4). V plimeru, ko samica že izžira materinski rov je smola, kijo izriva, pomešana s črvino in je vijolično­ rjave barve. V prvem letu napada se pojavi obilno izcejanje smole in odstopanje skmje pod katero se prehranjujejo larve. Drevesa lahko ostanejo živa nekaj mesecev ali let v primeru, da je gostota rovov majhna. Na drevesih kjer se napad ponovi drugo leto in v naslednjih letih je skorja obložena s smolo, temnejše barve in odstopa od lesa. V primeru. da se napad ponavlja, se drevesa praviloma sušijo. 3.2 Morfologija adulta 3.2 Adultos morphology D. micans je največji evropski podlubnik. Telo je valjasto, enotne temno t:jave barve, sijoče, tipalke in stopalca so rumeno 1jave. Samice so velike od 5.5 do 6.5 mm, samci pa od 7 do 9 mm (slika 5). Kij anten je zaokroženo stožčast, ima štiri segmente, s topim vrhom, sploščen. Prednji del relativno kratkega pronotuma je zožen in neenako­ merno punktiran, zadnji del je valovit in punktiran. Pokrovke so široke in valjaste, z nizi plitvih punktacij. Medprostori med linijami punktacij so prekriti z ploskimi nabreklinicami in so naredko in neenako­ merno prekrite z dolgimi dlačicami Ijaste barve (GRUNE 1979, JELINEK 1993. PFEFFER 1995). 4 BIOLOGUA IN EKOLOGIJA 4 BIOLOGY AND ECOLOGY 4.1 Biologija 4.1 Biology Razvojni krog orjaškega smrekovega ličarja je atipičen v prime1javi z drugimi predstavniki družine podlubnikov. Mladi hrošči se zadržujejo v rovih pod GozdV 61 (2003) 5-6 Jurc, M., Hernah F., Zupanič, T.: Orjaski smrekov ličar, Dendroctonus micans v Sloveniji skmjo v katerih se je zgodila eklozija iz bub ter začnejo z zrelostnim žretjem. Kopulirajo pod skorjo, preden odrasli osebki zapustijo drevo, v katerem so se razvili in večinoma pred popolno zrelostjo (hitinizacijo) adultov. Samice navadno oplodijo samci iz istega legla (incestna kopulacija). Najpogosteje en samec oplodi 10, včasih tudi do 45 samic. Zato je v populaciji majhno število samcev. Samice privlačijo samce preden zapustijo mesto eklozije, zato adulti ne izločajo agregacijskih feromonov (GREGOIRE 1983, cit. po FIELDING 1 EVANS 1997). Adulti lahko ostanejo pod skorjo dlje časa v primeru, da so zunanji življenjski pogoji neugodni. Disperzija mladih samic se zgodi na različne načine. Nekateri osebki se ne pojavijo na površini skorje, ampak izžirajo nove materinske rove na robu starih rovnih sistemov. Druge se pojavijo na površini debel ter ostanejo na istem drevesu in začno izdelovati nove materinske rove. Nekatere odletijo in kolonizirajo nova drevesa. Izhodne odprtine izgrizejo v skorji nad rovnim sistemom in takrat prihaja do izrivanja velike količine črvine. Ker odrasli osebki večinoma hodijo ali letijo na krajše razdalje je širjenje omejeno na nekaj dreves v sestojih. NeZI·eli hrešči se lahko zrelostno hranijo tudi v coni koreninskega vratu zdravih smrek. Temperaturni prag letenja je med 20 in 23 °C, v Veliki Britaniji so te temperature tudi 18 in 14 °C. Izdelava materinskih rovov in ovipozicija se dogaja od aprila-maja do avgusta­ novembra, kar je odvisno od geografske lege in nadmorske višine. Samice naseljujejo spodnje dele živih smrek, kjer odlagajo v ploskovne rove, ki so včasih dolgi od 30 do 60 cm in široki od 10 do 20 cm, od 100 do ISO jajčec (slika 7). Ličinke se prehranjujejo v vzporedni liniji. Čelno linijo prehranjevanja zapustijo samo pri defekaciji ali levitvi. Črvino zbijejo v ozadje hodnika skupaj z odmrlimi in bolnimi osebki. Zbiranje larv v gruče je rezultat izločan ja agregacijskih feromonov (trans­ in cis- verbenol, verbenon in myrtenol) larv med žrtjem (GREGOIRE et. al. 1982). Strategijo prehranjevanja larv v gručah razlagajo z lažjim premagovanjem obrambe gostitelja s smolenjem. V laboratorijskih razmerah na temperaturah od 19 do 23 °C traja razvoj la.rve od 50 do 60 dni in poteka skozi 5 levitev. V naravi lahko traja razvoj larve več kot eno leto. V Veliki Britaniji traja razvoj larv od 6 do 12 mesecev (FIELDING 1 EVANS 1997). Starostne larve se premikajo nazaj v zbito črvino v GozdV 61 (2003) 5-6 materinskem rovu, kjer se zabubijo v posameznih kotilnicah. Prezimuje lahko kot adult, Iarva ali, v primeru da so bila jajčeca odložena v poznem poletju ali jeseni, kot jajčeca. Jajčeca ostanejo dormantna čez zimo, spomladi se razvijejo ličinke. Če prezimijo kot la.rve se naslednje leto razvijejo v imaga, ter večinoma od junija do avgusta zapustijo drevo. Dolžina razvojnega cikla je odvisna od klimatskih razmer. Tako npr. v Turčiji in Gruziji razvoj traja od 12 do 15 mesecev, v Skandinaviji pa od 2 do 3let (GREGOIRE 1988). V Veliki Britaniji traja razvoj od 10 do 18 mesecev (FIELDING 1 EVANS 1997). Praviloma ima dveletni razvojni cikel, včasih v izredno ugodnih vremenskih razmerah enoletni. V primeru, da ima dveletni razvoj, prezimi še enkrat kot imago. Zrelostno hranjenje lahko poteka na zdravih smrekah, tudi v primeru namnožitve naseljuje zdrave smreke, zato je vrsta primarna. Adulti preživijo temperature do -20 °C. 4.2 Ekologija 4.2 Ecology Praviloma se D. micans pojavlja v predgmju in hribovitih predelih, na solitarnih smrekah ali na smrekah na robu sestoja. Izbira drevesa okužena s koreninskimi glivami (Heterobasidion sp., Ar­ millaria sp. in dr.), tista ki jih je prizadel sneg, veter ali suša in drevesa, ki rastejo na neustreznih rastiščih. Naselitev na prizadeta drevesa povezujejo s pešanjem pritiska smole v lesu. Ponavljajoče se suše in zmrzali slabijo gostitelja ter reducirajo naravne sovražnike podlubnika, kar lahko rezultira v njegovih namnožitvah (FIELDING 1 EVANS 1997). Analize podnebnih razmer (temperatura in padavine) na devetih kontrolnih postajah pri nas v obdobju 1963-1990 ter v obdobju 2000-2003 kažejo na zvišanje povprečnih vrednosti temperatur za 1,67 °C ter zniževanje padavin v poletnih mesecih za 26,74 mm (JURC in sod. 2003). V zadnjih desetletjih se torej podnebne razmere v svetu in pri nas spreminjajo in postajajo vse bolj pomemben optimalni dejavnih v razvoju žuželk. D. micans pogosto napada tudi popolnoma vitalne gostitelje. Naseljuje gostitelje srednje starosti, najpogosteje pa napada staro drevje. 241 Jurc, M., Hernah F. , Zupanič, T.: Orjaški smrekov ličar, Dendroctonus micans v Sloveniji S NAČINI PREMIKANJA IN ŠIRJENJA 5 MEANS OF MOVEMENT AND DISPERSAL Adulti D. micans večinoma hodijo ali letijo samo na omejene razdalje. Samice večinoma kopulirajo pod skorjo kjer so se izlegle in dosegle zrelost po žrtju, pred izlctanjem. Tako prisotnost obeh spotov pri zaleganju in izdelavi vhodnih rovov ni nujna, oplojena samica lahko sama začne nov napad. Na večje razdalje se adulti in larve navadno šitijo s transportom neobeljenega lesa gostiteljev. To je bil glavni način širjenja hrošča skoraj po celi Evropi in Aziji v prejšnjem stoletju. Drugi vzrok pojava te vrste v novih območjih je ekstenzivni vnos vrst rodu Picea v območja, kjer ta drevesa niso avtohtona (GREGOIRE 1988). 6 POlVIEN - ŠKODLJIVOST 6 PEST SIGNIFICANCE 6.1 Ekonomski vpliv 6.1 Economic impact D. micans je v okviru svojega areala splošno razširjen. vendar je gostota populacije praviloma nizka. Zato so škode večinoma omejene, v primeru namnožitev je vrsta sposobna povzročiti sušenje celotnih sestojcv. Sušenje drevja je rezultat izžiranja kambija in živega dela sko1jc, šc posebej je to izrazito pri razvoju več generacij hroščkov na istem deblu. Raziskave D. micans kažejo, da v centralnem delu areala le-ta povzroča relativno majhne škode, na obrobju areala so lahko škode velike. Tako je prišlo do sušenja smreke na 200.000 ha v Gruziji, severovzhodni Turčiji, centralni Franciji in Veliki Britaniji. Ta pojav lahko povežemo tudi z dejstvom, daje v teh območjih smreka na robu svojega areala ali je nasajena in je verjetno pod stresom. V Centralnem masivu v Franciji niso bila nikoli prizadeta drevesa pod 30 letno starostjo, medtem ko so bila drevesa stara od 55 do 85 let pogosto prizadeta (GRANET 1 PERROT 1977 cit. po SMITH et. al . 1997). Poročajo, da v Veliki Britaniji D. micans pogosto napade Picea sitchensis in P ahies ne glede na starost dreves, v Turčiji so napadi naP omorika pogosti na drevesih, ki so starejša od 15 let in debelejša od 7 cm v prsnem premeru (SMITH et. al. 1997). O ekstremnih škodah na mladih drevesih Pinus sylvestris poročajo iz 242 Estonije (VOOLMA 1978) in Sibirije (KOLO­ MIETS 1 BOGDANOVA 1976). V gradacijah D. micans napada predvsem popolnoma zdravo drevje. Drevje poškodovano zaradi del v gozdu, zmrzali, snega, vetra, strel, divjadi so tudi pogosto napadena. D. micans večkrat opazimo na dobrih rastiščih, večinoma se gradacije pojavijo na rastiščih z revno mineralno sestavo in neustrezno vodno kapaciteto (SMITH in sod. 1997). 6.2 Kontrola 6.2 Control Za zatiranje D. micans se izvajajo sanitarne sečnje (Francija, Velika Bdtanija). Uporabljane so bile tudi kemične metode zatiranja: kot preventivna zaščita debel s kemičnimi sredstvi ali kot škroplenje napadenih sestojev z gama-HCH (RUDNEV 1 KHRMATSOV 1963, BEJER-PETERSEN 1967). Biološki način kontrole D. micans z uporabo njegovega specifičnega predat01ja Rhizophagus grandis so začeli izvajati leta 1963 v Gruziji. Na tisoče osebkov R. grandis so vzgojili in izpustili v naravo (TVARADZE 1984). Biološko zatiranje je bilo učinkovito le, če je bila populacija podlubnika predhodno reducirana s kemičnimi sredstvi. Leta 1983 so tudi strokovnjaki iz Forcstry Commision v Veliki Britaniji uporabili za kontrolo populacije D. mJcans njegovo predatorsko vrsto - R. grandis. R. grandis so vnesli na rob napadenega območja in dosegli dobre rezultate (KING 1 EVANS 1984, FIELDING 1 EVANS 1997). Na podoben način so zatirali D. micans, ki se namnožil v centralni Franciji (GREGOIRE et. al. 1982). 7 FITOSANITARNI UKREPI 7 PHYTOSANITARY MEASURES 01jaški smrekov ličar naseljuje žive dele skorje in lesa tik pod skmjo. Zato je beljenje debel gostiteljev zanesljiv način preprečevanja njegove naselitve v gostitelje. Pozorni moramo biti na natančnost bcljenja, saj tudi majhni kosi skmje na deblih zadostujejo za preživetje in razmnoževanje orjaškega smrekovega liča1ja . Izkušnje v Veliki Britaniji kažejo, da je disperzija osebkov D. micans v okviru areala večinoma majhna (razen v žariščih) in da S - 1 O % napadenost sestoj cv gostitelja predstavlja mejo škodljivosti (FIELDING /EVANS 1997). GozdV 61 {2003) 5-6 Jurc. M .. Hernah F., Zupanič, T. : Orjaški smrekov ličar, Dendroctonus micans v Sloveniji 8 8 ZAKLJUČKI D. micans appeared in the pole-stand of the Norway CONCLUSIONS sp ·uce ( d 45 t 50 ) · . 1 age o years , lil a monoculture. The Orjaški smrekov ličar je vrsta Palearktika in je značilna za severno in centralno Evropo, Azijo. otok Sahalin in severno Japonsko. V Sloveniji se pojavlja na južnem robu areala. Z upoštevanjem podatkov o razširjenosti D. tnica11s, ki jih najdemo v entornoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije, literaturi ter naše najdbe smo izdelali karto razši1jenosti te vrste pri nas. D. micans je zastopan s posameznimi osebki v centralnem in sevro-zahodnem delu Slovenije. Leta 2000 je bil D. micans ugotovljen v bližini Ormoža, kjer se je njegova slaba nam nož itev pričela že v lem 2000. V sestoju pri Ormožu je napadel od 45 do 50 Jet star smrekov nasad na plitvih in sušnih aluvialnih tleh, kjer je pomanjkanje vlage ob sušnih vremenskih razmerah izrazito. Z ozirom na izkušnje v tuji ni , kjer ta vrsta napada tudi neoslabljene smreke (še posebej na robu area la ter na neustreznih rastiščih) in lahko povzroči močne poškodbe smrekovih sestojev, je potrebno pozorno spremljati razvoj njegove populacije. Kontrola D. micons temelji na klasičnih metodah integralnega varstva gozdov, saj je zaradi specifične bionomije vrste ni možna izdelava in uporaba sintetiziranih feromonskih pripravkov za nadziranje gostote populacije in zatiranje vrste. 9 9 ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Za vpogled v entomološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenje se iskreno zahvaljujemo dr. Bogdanu H01·vatu in vodji Kustodiata za nevre­ tenčarje PMS dr. Tomiju Trilarju. 10 SUMMARY The article reviews the fundamenta) data and knowledge on the great sprucc bark beetle (Dendrocronus micans): its worldwide distribution. hosts, biological and ecological characteristics: detection and detennination, economic impact and the accepted phytosanitary measures are presen ted. The second occurrence of the D. rnicans in Slovenia is described (Forest management region Maribor, Forest management unit Ormož, location: Sveti Tomaž) and an analysis of the clamage is gi ven. GozdV 61 (2003) 5-6 plamation of Norway spruce was established on an area of approx. 50 ha, on a water catchment area. The plantation is situated on shallow and dry alluvial soil, where insufficient humidity becomes a significant problem during drought. In the year 2000, approx. 50 m' of spruce trunks were felled clue to the drying of trees caused by the great spruce bark beetle. In 2001 , 100 to 180m-~ of wood were cut down on an area of 15 ha of spruce monocullure, as a result of damage causcd by various species of bark beetles (lps typogmphus (Linnaeus, 1758), Pityogenes chalcographus (Linnaeus, 1761) and Dendrocronus micans). In the year 2001 D. micans al one ca used the drying and necessitated the cuttin(T . '\ o ot 70 m · of Nm·way spruce. We examinecl the entomological collections of the Slovenian Museum of Natural History in qubljana. In Stussiner's entornological collection (au thor: Josip Stussiner, 1850-1917, the collection includes among other groups 6.500 beetles - Coleoptera) there are three samples of the species D. micans, unfortunately without data on the findings. In Staudachcr's entomological collection (author: dr. Jože Staudacher, 1876-1945), which among other groups comprises 40 entomological boxes of beetles, there is one sample of D. micans, the location of the finding is the vicinity of Helmstedt (Germany). In Gspan's entomological collection there are three sam ples of D. micans with the necessary data: the locations are Wi.irttembera (Germany); Ljubljana (Slovenia), 3.2.1883, o~ Pinus sylvesrris; and Lancova (Prekmurje, Slo­ venia), 25.9.1884, on Abies pectinara. A distribution map for D. micans in Slovenia was established on the basis of the data in the collcctions, written sourccs and our own finding. 11 VIRI ll RE FE REN CES BE~ER-PETERSEN, B .. 1967. Dendrocto1ws micans Kug. 111 DenJllark. The situation 25 years after a ·'cata­ strophe''. - Zeitschrif[ fi.ir PClanzenkrankheiten und Pflanzenschlllz, 83. s. 16-21. BEJER, B .. 1984. Dendrocto11us micans in Denmark. -In Proceedings of the EEC Seminar on the Bioloaical Control of Bark Beet1es (Dendroctonus micL;ils). Brussels. s. 3-19. FlELDJNG, N. J. 1 EVANS, H. F., 1997. Biological control 243 Jurc , M .. He mah F. , Zupanič . T : Orjaski smrekov ličar, Dendroctonus micans v Sloveniji of Dendroctonus micans (Sco1ytidae) in Great Britain. - Biocontrol. News and Information, 18, 2, s. 51-60. GRANET, A. M. 1 PERROT, J. P., 1977. Dendroctonus micans Kug. dans le sud-est du Massif Central. Aire dextension et premier essai dinterpretation des dornmages. - Memoire de 3e annee, Ecole Nationale des Ingenieures des Travaux des Eaux et Forets. GREGOIRE, J. C. 1 BRAEKMAN, J. C. 1 TONDEUR, A., 1982. Chemical communication between the larvae of (Dendroctonus micallS) Kug. (Coleoptera: Scolytidae). -In: Colloques de IINRA, 7. Les mediateurs chimiques, s. 253-257. GREGOIRE, J. C.,l983. Host colonization strategies in Dendroctonus: larval gregariousness or mass attack by adu1ts?- V: Safranyik, L. (ed.). The role of the host in the population dynamics of forest insects. Victoria, British Columbia: Canadian Forestry Service and USDA Forest Service. s. 147-154. GREGOIRE, J. C .. l988. The greater European spruce beetle.- V: Dynamics of forest incests popu1ations (Ed . By Berryman, A.), Plenum Publishing Corporation, New York, USA, s. 455-478. GRUNE. S., 1979. Handbuch zur Bestimmung der europaischen Borkenkafer. - Hannover, M. & H. Schaper, s. 59. JELfNEK, J., 1993. Check-list of Czechoslovak Insects, IV (Coleoptera).- Folia Heyrovskyana, Supplementum 1, Praha, 172 s. JURC, D. 1 JAKŠA, J. 1 JURC, M. 1 MAVSAR, R. 1 MATJAŠIČ, D., 2003. Zdravje gozda. - 2002, ZGS, GIS, Ljubljana, (v tisku). KING, C. J. 1 EVANS, H.F.,I984. The rearing of Rhizophagus grandis and its release against Den- 244 droctonus micans in the United Kingdom. - V: Proceedings of the EEC Seminar on the Biological Control of Bark Beetles (Dendroctonus micans), Brussels, s. 87-97. KOLOMIETS, N. G. 1 BOGDANOVA, D. A .. 1976. Outbreaks of Dendroctonus micans. - Lesnoe Kho­ zyaistvo, 12, s. 71-73. PFEFFER, A., 1995. Zentral- und westpalaarktische Borken- und Kernkafer (Coleoptera: Sco1ytidae. Platypodidae). - Basel, Pro Entomologia, 310 s. RUDNEV, D. F. 1 KHRAMATSOV, N. M., 1963. The control of Dendroctonus micans in Gruziya forest.­ Zashchita Rastenii, Vredjtelei Boleznei, 7, s. 28-30. SMITH, I. M. 1 McNAMARA, D. G. 1 SCOTT, P. R. 1 HOLDERNESS, M. 1 BURGER, B., 1997.Quarantine Pests for Europe. Data sheets on quarantine pests for the European Union and for the European and Mediterranean Plant Protection Organization.- Second Edition. CAB International & European and Medi­ terranean Plant Protection Organization (EPPO), s. 212-216. TITOVŠEK, J., 1983. Prispevek k poznavanju zoo­ geografije podlubnikov (Scolytidae) Slovenije. - Zbornik gozdarstva in lesarstva . Ljub lj ana, 23, s. 378-438. TVARADZE, M. S., 1984. Rhizophagus grandis in integrated control systems of forest protection against Dendroctonus micam;. -, Abstract, V: Proceedings of the International Congress of Entomology, Hamburg, 17, 610 s. VOOLMA, K. K.,1978. Distribution and harmfulness of the European spruce beetle.- Lesnoe Khozyaistvo, 31, s. 90-91. GozdV 61 (2003) 5-6