URADNI GLASNIK ZA OBČINE AJDOVŠČINA, tURSAK BtSTRICA, .ZOLA, KOPER, NOVA G O R ! C A, PtRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLMIN KOPER. 24. DECEMBRA .965 Občina Nova Gorica — ODLOK o upravijanju in vzdrževanju javnih vodoprcskrbnih objektov — ODLOK o sejemskem redu na dogonskih mestih — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odtoka o tržnem in sejemskem redu (prečiščeno besedito) — ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o avtobusni postaji v Novi Gorici — ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o pokopatiškem redu Občina Sežana — ODLOK o preprečevanju manjše škode na potjih, vrtovih, go^ zdovih in drugih zemtjiščih VSEBINA — ODLOK o pokopatiščih — ODREDBA o pokopatiškem redu — ODREDBA o prenehanju vetjavnosti odredb o dotočitvi naj višjih cen za težišča v posameznih kategorijah zasebnih sob, ki se oddajajo turistom in potnikom Ustavno sodišče SR Stovenije — ODLOČBA o razve)javitvi it točke in 2. odstavka t2. točke odredbe sveta za urbanizem in komunatne zadeve občinskega tjudskega odbora Piran o višini in uporabi pristojbin za storitve. ki jih opravlja za odvoz smeti in odpadkov pooblaščeno podjetje v Piranu OBČINA NOVA GOR.CA Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Corica je skupščina občine Nova Gorica na skupni seji občinskega zbora in zbora delov-nih skupnosti dne 25. novembra 1965 sprejela . & L i' * .: ' ' f=';-*-n ODLOK 0 UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU JAVNIH VODOPRESKRBN1H OBJEKTOV J. Splošne določbe 1. člen Zaradi posebnega pomena, ki ga ima preskrba občanov s pitno vodo, se s tem odlokom ureja upravljanje in vzdrževanje javnih vodoprcskrbnih objektov in izvirov (vodnjaki, vodovodi, kapnice, studenci in napajališča) v občini Nova Gorica. j ^.j ... — .1. J--* 2. člen Vse javne vodopreskrbne objekte in izvire v občini Nova Gorica, razen tistih, ki so že v upravljanju posameznih delovnih organizacij ali zasebni lasti, upravljajo: — Uprava goriških vodovodov in — krajevne skupnosti. 3. člen Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti so dolžni skrbeti za objekte, ki jih imajo v upravljanju, kot dobri gospodarji. Javne vodopreskrbne izvire in objekte so dolžni upravljati tako, da bodo koristniki nemoteno oskrbovani z dobro pitno vodo. Prispevke za porabo vode (vodarino) so dotini pobirati Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti in vodarino uporabljati kot določa ta odlok. Zaupane objekte morajo upravljati v skladu z obstoječimi predpisi in s tem odlokom. Koriščenje vode pa lahko uredijo s posebni-*Bi pravili. 4. člen Uprava goriških vodovodov, kot posebej organizirana javna služba skrbi za staten na predek, razširitev in obnavljanje vodovodov in drugih javnih vodopreskrbnih objektov. Uprava goriških vodovodov v ta namen: — nudi strokovno pomoč in usklajuje prizadevanja krajevnih skupnosti in občanov za čimbolj šo preskrbo s pitno vodo, — sodeluje pri izdelavi letnih in perspektivnih programov gradnje javnih vodopreskrbnih objektov v občini, — sodeluje pri izdelavi projektov posameznih javnih vodopreskrbnih objektov, — vodi kataster vseh obstoječih javnih vodopreskrbnih objektov v občini po lokaciji, številu in gtavnih tehničnih podatkih, — izvaja druge pravice in dotžnosti, ki so ji dane s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti in tem odlokom. H. Koristniki 5. člen Ob enakih pogojih imajo vsi občani pravico uporabe vode iz javnih vodopreskrbnih objektov in izvirov. 6. člen Koristniki vode so dolžni: 1. plačevati vodarino uporabo vode iz javnih vodopreskrbnih objektov, 2. skrbeti za smotrno uporabo in pravimo ravnanje z javnimi vodopreskrbnimi objektr in napravamt, 3. skrbeti za snago in higieno v neposred ni bližini tčh naprav. 4. preprečevati poškodbe na teh napt&van, 5. prijaviti vsako samovotjno dejanje, kr bi povzročito okvare teh naprav ali okuženje redno vzdrževati hišne priključke na no vodovodno omrežje in vodopreskrbne ave v svojih poslopjih oziroma do vodo-r in takoj popraviti oziroma prijavit) na- prijaviti upravljalcu v petnajstih dneh o spremembo števila članov gospodinjin števila živine, ki jc osnova za odmero 7. Člen Prepovedani so kakršnikoli posegi na vodopreskrbne objekte in naprave ter v njihovo okolico (zaščitni pas), ki bi utegniti povzročiti onesnaženje ali okužbo pitne vode. 8. člen Vsaka sprememba hišnih priključkov je dovoljena le po predhodni odobritvi Uprave goriških vodovodov oz. krajevnih skupnosti. Ravnanje z vodopreskrbnimi objekti in napravami je dovoljeno samo osebam, ki so poobtaščene ali določene od upravljatcev, V primeru požara ali druge elementarne nezgode smejo to storiti tudi gasilci, člani civiine zaščite ali druge, za to določene osebe. 9. člen Napeljavo novih priključkov in spremembo obstoječih, dovoljujejo in izvršujejo kra jevne skupnosti in Uprava goriških vodovodov. Vsa dela morajo biti opravljena v skladu z zdravstvenimi, higienskimi, gradbenimi in drugimi tenhničnimi predpisi. HI. Vodarina 10. Člen Sredstva za upravljanje in vzdrževanje javnih vodopreskrbnih objektov se ustvarjajo z vodarino. Vsa vodarina se steka v predračune Uprave goriških vodovodov in krajevnih skupnosti. Višino vodarine za koriščenje vode iz posameznih javnih vodopreskrbnih objektov določijo Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti v soglasju s skupščino občine Nova Gorica. H. člen Vodarina se plačuje praviloma mesečno za nazaj, lahko pa tudi trimesečno za nazaj in sicer do 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra vsakega leta. O ptačani vodarini izdajo krajevne skupnosti ali Uprava goriških vodovodov potrdita. Za prepozno plačano vodarino se zaračunavajo zamudne obresti. Str. 178 -URADNI GLASNIK. št. 70 — Koper, 24. decembra 1965 12. člen Vso vodarino in vse druge dohodke za vodovodne naprave morajo Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti porabiti za: a) redno vzdrževanje vodopreskrbnih objektov in kondicioniranje vode, b) asanacije, obnovo in razširitev vodopreskrbnih objektov. 13. Člen Osnova za obračunavanje vodarine je ko-" ličina vode, število članov gospodinjstva ter število konj in goveje živine. Podatke o številu družinskih članov, vključno podnajemnikov, ter podatke o številčnem stanju živine zberejo Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti na podlagi evidence skupščine občine Nova Gorica in na podlagi poizvedovanja. Lastniki in najemniki stanovanj plačajo vodarino tudi za podnajemnike. 14. člen Uprava goriških vodovodov in krajevne skupnosti morajo v okviru objektov, ki so jim dani v upravljanje, poskrbeti tudi za naprave za požarno varnost. Tam, kjer ni vodovodov in ni mogoče namestiti hidrantov, morajo določiti v požarnovarnostne namene posebne vodnjake in glede teh uporabiti poseben režim koriščenja vode. tV. Kazenske določbe 15. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: L kdor namenoma povzroči okvare na vodovodnih napravah, 2. kdor samovoljno ravna z javnimi vodopreskrbnimi objekti in napravami, 3. kdor napravi ali spremeni priključek k vodovodnim napravam brez predhodnega dovoljenja pristojnega organa, 4. kdor odlaga odpadke ali smeti ali pere v bližini (zaščitni pas) vodopreskrbnih objektov in naprav, ali kakorkoli povzroči nevarnost, da se voda onesnaži ali okuži, 5. lastniki, najemniki ali upravitelji, ki ne popravijo ali odstranjo objektov, iz katerih se izteka gnojnica ali druge odplake k vodo-preskrbnim objektom, ali Če kako drugače ogrožajo kakovost pitne vode. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1., 2., 3., 4., in 5. točke tega člena z denarno kaz ni jo do 300.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 10,000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor ne poskrbi takoj za popravilo o-kvar na priključkih v hiši ali gospodarskem poslopju, 2. kdor v petnajstdnevnem roku ne prijavi sprememb števila članov gospodinjstva ali drugih dejstev, ki vplivajo na odmero vodarine. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz. 1. točke tega člena z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorna oseba s kaznijo iz prvega odstavka tega člena. 17. Člen Z mandatno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor se umiva ali pere pri vodovodni pipi, ki je namenjena samo za pitje vode, ali kako drugače onesnaži okolico javnih vo dovodnih pip, vodnjakov, kapnic in studencev, 2. kdor zapre ali pusti po uporabi odprto javno vodovodno pipo, 3. kdor uporablja javne vodopreskrbne objekte v nasprotju z odredbami, ki jih za u-porabo vode v posebnih primerih izda svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. 18. člen Predlog za uvedbo upravno-kazenskega postopka za prekrške, določene: v tem odloku, lahko da pristojni upravni organ. Sodnik za prekrške pa lahko začne postopek tudi na podlagi ovadbe organov Milice, občinskega čuvaja in oškodovanih fizičnih aii pravnih oseb. 19. člen Organi milice in občinski čuvaji lahko za prekrške, določene v 17. členu tega odloka, izrečejo mandatne kazni. < 20. člen Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Nova Gorica. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok občinskega ljudskega odbora Nova Gorica o prevzemu, upravljanju in vzdrževanju krajevnih vodovodnih naprav in vodovodov (Uradno glasilo okraja Gorica, št. 2/58 in 8/60). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 324-9/65-1. Nova Gorica, 25. november 1965. Predsednik Jožko Štrukelj, 1. r. Na podlagi 99. člena statuta občine Nova Gorica in 3. odstavka 83- člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62 in Uradni list SFRJ, št. 14/63) je skupščina občine Nova Gorica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. novembra 1965 sprejela, ODLOK O SEJEMSKEM REDU NA DOGONSK1H MESTIH 1. člen Živina se sme prodajati in kupovati na območju občine Nova Gorica samo na dogon-skih mestih. 2. člen V občini Nova Gorica se organizirajo do-gonska mesta za živino in prašiče samo v krajih in ob času, ki jih določa ta odlok in sicer: Kraj in mesto dogona Branik — za zadružnim domom Dornberk — v Dragi Renče — na Starem trgu Kal — za gostilno Levpa — pred zadružnim skladiščem Nova Gorica — Solkan — na starem sejmišču (začasno) Šempas — pri Batiču Kostanjevica — za zadružnim domom Vrtojba — nasproti zadružnega doma Čepovan — pri zadružnem hlevu Banjšice — v Fodlcščah (Pertot) Grgar — pri zadružnem domu Kojsko — pri zadružnem skladišču Dobrovo — pri mehanični delavnici Lig — pri zadružnem skladišču Nova Gorica — Solkan — začasno na starem sejmišču čas dogona vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 8. — &. ure vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 9. — R). ure vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 12. — 13. ure vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. — 9. ure vsak prvi in tretji torek v mesecu od 11. — 12. ure vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8. — 9. ure vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 11. — 12. ure vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 8, — 9. ure vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu ^ od 11. — 12. ure vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 8. — 10. ure vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 11. — 12. ure vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 12. — 14. ure vsak ponedeljek od 7. — 8. ure vsak ponedeljek od 8. — 9. ure vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 10. — 11. ure vsako sredo samo za plemcne prašiče od 7- — 9. ure Izven doge n s kih mest in določenega časa se odkupuje živina, ki ni sposobna oziroma primerna za dogon. 3. člen Svet za blagovni promet lahko v izjemnih primerih dovoli odkup živine izven časa, predvidenega v 2. členu tega odloka. 4. člen Organ iz 3- člena tega odloka lahko odio či, da se ob posameznih dogonskih mestih organizirajo tržni prostori za prodajo živinske krme in drv za kurjavo. Tržni prostor za kupovanje živinske krme in drv za kurjavo mora biti ločen, s posebnim vhodom. Krma in drva se lahko prodajajo tudi na motornih in vprežnih vozilih. Glede ostalih pogojev veljajo za prodajo in nakup tega blaga določila odloka o tržnem redu na tržnicah. 5. člen - Dogonska mesta upravljajo in vzdržujejo Komunalna ustanova Nova Gorica, krajevne skupnosti in kmetijske zadruge. Komunalna ustanova N#va Gorica in krajevne skupnosti g, 20 — Koper. 24. decembra 1963 URADNI GLASNIK. Str. 17# ter kmetijske zadruge morajo postaviti za vsako dogonsko mesto oskrbnika. 6. čien Koristniki dogonskih mest plačajo za uporabo prostora na dogonskem mestu in za tehtanje živine pristojbino. Svet za blagovni promet predpiše tarifo za uporabo prostora in M tehtanje živine na dogonskih mestih. Sredstva pristojbin se morajo uporabiti samo za stroike upravljanja in vzdrževanja dogonskih mest. 7. člen Pogonska mesta morajo biti pregrajena tar opremijena s privezovalnimi napravami za živino, tako da so prostori med seboj ločeni za govejo živino, za prašiče in drobnico. Na dogonskih mestih ali v njihovi neposredni bližini mora biti uradna tehtnica za tehtanje živine ter nakladalna rampa. / 8. člen Na dogonskih mestih smejo prodajati svojo iastno Živino; a) individualni kmetijski proizvajalci b) kmetijske zadruge c) druge pooblaščene organizacije 9. čien Na dogonskih mestih smejo kupovati živino: a) kmetijske zadruge b) pooblaščene organizacije c) posamezniki za svoje lastne potrebe. 10. člen Pred vstopom na dogonsko mesto vpiše oskrbnik vsako živai v tržni seznam. Živalim, za katere ugotovi oskrbnik, da kažejo znake kužnih bolezni, ne sme dovoliti vstopa na dogonsko mesto, preden jilt nc pregleda veterinar. H. člen Koristniki dogonskih mest so dolžni skrbeti za red in snago. Na dogonsko mesto se lahko prižene ie čista živina. Na dogonskem mestu se mora z živino ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Na dogonsko mesto ni do voijeno voditi pse. Prepovedan je dostop tudi pijanim osebam. 12. člen Na dogonskem mestu sc sme kupovati klavna živina izključno po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni tehtnici dogonskega mesta. Prepovedano je kupovanje živine načez. prekupčevanje in dogovarjanje o cenah iz špekulativnih namenov. 13. člen Po končanem sejmu mora organizacija, ki upravi ja in vzdržuje dogonsko mesto, leto očistiti in razkužiti. 14. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev: I- kdor prodaja ali kupuje živino, čeprav za to ni upravičen, 2, kdor prodaja ali kupuje živino izven trž-" nom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ijudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49/57), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. decetnbta 1965 sprejela ODLOK O POKOPALIŠČIH 1. člen Na območju občine Sežana so i.asiednja kopališča: , , V Avberu, na Barki, v Brestovici prt Kom-v Brezovici, v Divači, v Dolenji vast, v tovljah, v Gabrovici pri Komnu, v Golcu, Gorjanskem, v Gornji Branici, v Gradišču Materiji, na Grižah, na Hrpeljah, v Hru-rici, v Ivanjem gradu, v Kačičah-Pareau, Kazljah, v Klancu pri Kozini, v Koprivi, Kobjeglavi, v Komnu, na Kozjanah, v ajni vasi. v Križu, v Lokvi, v Merčah v helah, v Pliskovici, v Podgorju, v Podgradu i Vremah, v Povirju, v Rakitovcu, na Raz-rih v Rodiku, v Senadolah, v Senožečah, Sežani, v Skopem, v Slivju pri Stomažu, v etem, v Škocjanu, v škofijah, v Skrbmi, v aarjah pri Sežani, v Štanjelu, v Stjaku. v orjah, na Tatrah, v Tomačevica v Tomaju. Utovljah, na Vatovljah, v Velikem dolu v dčjeJ gradu, na Vrabčah v Vremskem -itofu, v Vrhpolju in v Zazidu. 2. člen Pokopališča kot komunalne sanitarne na- ave upravljajo neposredno krajevne skup- !Ča v Sežani, ki ga upravlja Uprava aomu One deiavnosti Sežana. 9. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se za prekršek kaznuje: L kdor opravi pokop brez naloga ali izven vrstnega reda; 2. kdor predčasno brez naloga prekoplje grob; 3. grobar, ki zahteva za grobarska dela neupravičeno plačilo. 10. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor stori na pokopališču dejanje, s katerim moti mir in dostojanstvo kraja; 2. kdor posadi ob grobovih drevesa; 3. kdor poje ali igra na pokopališču, razen ob pogrebih in komemoracijah; 4- kdor trga ah jemlje cvetje ah druge predmete na grobovih, grobnicah ahi javnih nasadih na pokopališču; 5. kdor odlaga smeti in odpadke izven pro- stora na pokopališču, ki je določen za ta namen; . 6. kdor vozi z vozili po pokopaliških potan in stezah; 7. kdor vodi pse na pokopališče; 8. kdor neupravičeno vstopi na pokopališče v času, ko vstop ni dovoljen; 9. kdor postavi nagrobnik ali spomenik, ki žali nacionalni čut, pieteto do umrlih ali vzbuja nejevoljo in zgražanje občanov. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo ve- l^a) odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Sežana (Uradni VČ* , stnik okraja Koper, št. 4/57); b) odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Divača (Uradni vestnik okraja Koper, št. 26/56 in 51/56); c) odlok o pokopališkem redu za pokopar ličša na območju občine Komen št. 01/2-317/ž a dne 28. L 1957. Str. !82 .URADNI GLASNIK St. 20 — Koper. 24 decembra !965 - * 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St.: 352-8/65-4. Sežana, 9. decembra 1965. ; . ' Podpredsednik Stane Lavrenčič, 1. r. okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49/57) je svet za komunalne in stanovanjske zadeve v soglasju s svetom za zdravstvo skupščine občine Sežana na seji dne 7. decembra 1965 izdal ODREDBO O POKOPALIŠKEM REDU 1. Ureditev pokopališč Mrliči iz vasi Vale se pravdoma pokopavajo na pokopališču v Vojščici; mrliči iz vasi Brezovo brdo na pokopališču na Pregar j ah; mrliči iz vasi Javorje in Obrov na pokopališču v Hrušici. 2. Vsako pokopališče mora biti urejeno po posebnem načrtu o razdelitvi grobov (parcelaciji). Načrt izdela upravni organ skupščine občine Sežana, pristojen za komunalne zadeve, po predlogu krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora. Načrt velja, ko ga potrdi svet za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sežana. Načrt se izdela v štirih enakih izvodih. Po en izvod načrta hranijo: krajevna skupnost oziroma krajevni odbor, pristojen krajevni urad in organ, pristojen za komunalne zadeve skupščine občine Sežana; en izvod se izobesi na vidnem mestu v mrtvašnici. 3. Pokopališča so razdeljena na pokopališka polja, pokopališka polja na vrste grobov, vrste grobov pa na grobove. Pokopališka polja morajo biti oštevilčena z rimskimi številkami, grobovi v vsakem polju pa z zaporednimi arabskimi številkami. Številke polj in grobov morajo biti označene v pokopališkem načrtu. Ob vznožju groba se mora vidno označiti številka groba po pokopališkem načrtu. 4. Pokopališča morajo imeti posebno pokopališko polje za pokopavanje mrtvorojenih otrok in anatomskih ostankov človeških teles. 5. Pokopališko polje, kjer se pokopavajo mrtvorojeni otroci in anatomski ostanki človeških teles, se ne urejajo kot grobišče. Organizacija ali organ, ki upravlja pokopališče, vzdržuje to polje tako, da ima dostojen videz in da ne žali pietetnega čuta. 6. Na pokopališču mora biti od glavnega vhoda speljana pot, široka najmanj 2 metra. Od te glavne poti se odcepijo stranske poti, široke najman; 1 meter, ki vodijo k posameznim vrstam grobov. Vsako pokopališče mora biti ograjeno z zidom. 7. Vsako pokopališče mora imeti grobarja. Grobar opravlja vsa dela. ki so v zvezi s pokopom, izkopom in zasutjem groba oziroma jame, napravo gomile in podobno. Grobar mora biti v pomoč tudi pri obdukcijah in izkopih mrličev. Grobar skrbi za čistočo in red na pokopališču. 8. Mesto za grob določi grobar v skladu z načrtom o razdelitvi grobov, na prijavo oziroma prošnjo strank, ki se morajo izkazati z mrliškim oglednim listom. , 9. Mrtvorojeni otroci in anatomski ostanki človeških teles se pokopavajo na podlagi izjave zdravnika ali babice. 10. Pravice in dolžnosti grobariev se natančneje določijo z delovno pogodbo. Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) v zvezi z 22. členom zakona o pristojnosti občinskih inpokopavajo mrliči iz naslednjih okolišev: 1. Na posameznih pokopališčih se praviloma Pokopališče: L v Avberu: 2. na Barki: 3. v Brestovici pri Komnu: 4. v Brezovici: 5. v Divači: 6. v Dolenji vasi: 7. v Dutovljah: 8. v Gabrovici pri Komnu: 9. v Golcu: 10. v Gorjanskem: 11. v Gornji Branici: 12. v Gradišču pri Materiji: 13. na Grižah: 14. na Hrpeijah: 15. v Hruševici: 16. v Ivanjem gradu: 17. v Kačičah Paredu: 18. v Kazljah: 19. v Klancu pri Kozini: 20. v Koprivi: 21. v Kobjeglavi: 22. v Komnu: 23. na Kozjanah: 24. v Krajni vasi: 25. v Križu: 26. v Lokvi: 27. v Merčah: 28. v Mihelah: 29. v Pliskovici: ^ 30. v Podgorju: 31. v Podgradu pri Vremah: 32. v Povirju: 33. v Rakitovcu: 34. na Razgurih: 35. v Rodiku: 36. v Senadoiah: 37. v Senožečah: 38. v Sežane 39. v Skopem: 40. v Slivju: 41 pri Stomažu: 42. v Svetem: 43. v Škocjanu: 44 v škofijah: 45. v škrbini: 46. v Šmarjah pri Sežani: 47. v Štanjelu: 48. v Štjaku: 49. v štorjah: 50. na Tatrah: 51. v Tomačevici: 52. v Tomaju: 53. v Utovljah: 54 na Vatovljah: 55. v Velikem dolu: 56. v Volčjem gradu: 57. na Vrabčah: 58. v Vremskem Britofu: 59 v Vrhpolju: 60. v Zaztdu: Okohš obsega sledeča naselja: Avber, Gradnje in Ponikve Barka _ Brestovica pri Komnu Artviže, Bač pri Materiji, Brezovica, Gradišči-ca. Materija, Odoline, Ostrovica, Povžanc, Rožice in Slope Divača in Dolnje Ležeče Dolnja vas Dot pri Vogljah, Dutovlje, Godnje, Kreplje, Voglje in Vrhovlje Coljava in Gabrovica pri Komnu Golac in Poljane pri Podgradu Brje pri Komnu, Gorjansko, Klanec pri Komnu. Nadrožica in škofi Čehovini, Dolanci, Koboli, Kodreti, Kovači, Trebižani in Večkoti Gradišče pri Materiji Griže Hrpelje, Kozina in Tublje pri Hrpeljah Hruševica Ivanji grad in Zagrajec Dane pri Divači in Kačiče-Parcd Kazlje Beka, Klanec pri Kozin), Ocizla, Petrinje in Prešnica Brje pri Koprivi in Kopriva Kobjeglava in Tupetče Divči, Komen in Preserje pri Komnu Kozjane Krajna vas Filipčje brdo, Križ in šepulje Lokev, Preiože pri Lokvi in škibini Merče Mihele in Nasirec . Kosovelje in Pliskovica Podgorje Podgrad pri Vremah Brestovica pri Povirju, Gorenje pri Divači, Plešivica, Povir in Žirje Rakitovec^ Razguri Rodik Senadole Gabrče, Laže, Potoče in Senožeče Dan.e pri Sežani, Lipica, Orlek in Sežana Skopo Hotična, Kovčice, Markovščina, Mrše, Orehek, Ritomeče, Skadanščina, Slivje in Veiikc Loče Gorupi, Sela in Stornai Sveto Betanja, Brežcc pri Divači, Gradišče pri Divači, Matavun, Naklo in Škocjan Škofije in Zavrhek Rubije, Šibelji in škrbina ' Dane pri Sežani in Šmarje Kobdilj, Lukovec in Štanjel Bogo. Dolenje, Gradišče pri Štjaku. Hribi, Krtinovica, Mahniči, Nova vas, Poljane pri Štjaku, Pristava. Ravnje, Selo m Štjak Jeriši, Majcni, Podbreže, Senadoiice in Štorje Tatre Mali dol in Tomačevica Tomaj Dobravlje, Grahovo brdo in Utovlje Misliče. Vareje in Vatovlje Kregolišče, Tublje pri Komnu in Veliki dol Volčji grad Jakovce, Tabor, Veliko polje in Vrabče Dolnje Vreme, Goriče, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Famlje in Vremski Britof Vrhpolje Zazid gt. 20 — Koper, 24. decembra 1965 'URADNI GLASNIK Str IM JI. O pokopih morajo grobarji voditi evidenco v obliki vpisnika. Evidenca obsega tete podatke: a) ime in priimek umrlega, b} starost, c) dan in vzrok smrti, č) dan pokopa, d) označba polja in groba e) vrsta groba. Pokop mrtvorojenih otrok in anatomskih ostankov človeških teies po 9. točki te odredbe se vpiše v spisek z navedbo dneva pokopa in organa, ki je dat izjavo za pokop. 12. Kjer še ni grobarja, se krajevne skupnosti oziroma krajevni odbori dogovorijo z drugo osebo, ki skrbi za red na pokopališču in vodi evidenco o pokopih. 13- ^ Grobovi so: a) vrstni grobovi, „ b) rodbinski grobovi, c) grobnice. Pri vrstnih grobovih mora biti grobišče dotgo najmanj 2,60 metra m široko najmanj 1 meter. Za grobove otrok do 10 let zadostujejo polovične mere. Razda)ja med posameznimi grobnimi jamami mora znašati najmanj 1 meter. Pri rodbinskih grobovih mora biti grobišče najmanj 2,60 metra dolgo, širina je odvisna od števila mriičev, ki bi se predvidoma tja pokopali in znaša za enega mrliča najmanj 1.60 metra. Grobne jame sc izkopljejo tako, da je med dvema jamama še 75 centimetrov proslora. Globina jame mora znašati najmanj 1,80 metra. Grobnice morajo biti najmanj 2 metra globoke. Gradijo se lahko samo na kraju, ki je za to določen. Za postavitev grobnice je potrebno dovoijcnje po gradbenih predpisih. V vrstnih in rodbinskih grobovih se mora nasuti na krste zemlja v višini najmanj 1,50 melra. Po pokopu se mora na vrhu nasuti gomila v višini 30 centimetrov. j Določila o dimenzijah grobišč veljajo le za novo razparcelacijo grobišč. 14. Nagrobniki in nagrobni spomeniki se morajo postavljati ob vzglavju groba v ravni vrsti. Rodbinski grobovi in grobnice se smejo ograditi. Ograja sme biti visoka najoeč 60 cm in ne sme biti bodičasta. Vrstni grobovi se smejo ograditi^ie s privolitvijo organa krajevne skupnosti oziroma krajevnega odbora oziroma Uprave komunalne dejavnosti. ^ 15. Nagrobniki in nagrobni spomeniki ne smejo žatiti nacionalnega čuta, pietete do umrlih in vzbujati nejevolje in zgražanja občanov. 16. Ob grobovih je prepovedano saditi drevesa. Grmičevje se sme zasaditi tako, da ne ovira prehoda med grobovi. 17. Vstop na pokopaiišče je dovoljen vsak dan med 7. in 19. uro. 18. Na pokopališču morata vladati red in snaga. Odlaganje smeti in odpadkov je dovoijeo le na za to določenem mestu. Obiskovalci pokopališča morajo opustiti vsako dejanje, ki bi utegnilo motiti red in Bur ter dostojanstvo kraja. . 'n gasha sta dovoljena na pokopa- hsčth samo ob pogrebih in komemoracijah. Nr dovoljeno voditi pse na pokopališča H. Dodeljevanje grobov 19. Prostore za grobove na pokopališčih od daja v u po ratio organ krajevne skupnosti cr zrnoma krajevni odbor oziroma Uprava ko munaine dejavnosti v Sežani proti plačilu za določen čas. 20. Prostor za vrstni grob se odda v uporabo za 10 let, računano od dneva pokopa. Po preteku te dobe sc vrstni grob lahko prckopije, razen če zainteresirana oseba pred potekom te mirovalne dobe plača pristojbino za podaljšanje. Podaijšanjc traja 10 let in se lahko obnovi. Vrstni grob se lahko prekoplje po poteku prve mirovalne dobe tudi, če jc bila pristojbina za podaljšanje plačana, pa stranka opu sti redno vzdrževanje groba. 2t. Prostor za rodbinski grob ali grobnice se odda v uporabo za 20 iet, računano od tìneva oddaje v uporabo. Po preteku te dobe pravica uporabe preneha, razen če zainteresirana oseba pred iztekom dobe plača pristojbino za podaljšanje pravice uporabe. Podaljšanje traja 10 let in se lahko obnovi. Ce ni plačana pristojbina za podaljšanje ali če grobovi niso vdrževani, se lahko rodbinski grobovi ali grobnice prekopljejo po preteku dobe iz prvega odstavka tega člena, vendar lc, če je od zadnjega pokopa minilo 10 let. 22. Grobovi borcev iz narodnoosvobodilne vojne, talcev in žrtev fašističnega nasilja se ne prekopavajo. 23. Grobarji morajo ostanke trupel, ki se najdejo pri prekopu grobov, zbrati v vrečico in pokopat: na dnu groba. Ce se pri odprtju groba za prekop najde, da truplo ni strohnelo, se prekop ne sme opravit: do poteka naslednje mirovalne dobe. H!. Vzdrževanje grobov 24. Stranke so dolžne vzdrževat: grobove, nagrobnike in nagrobne spomenike v primernem stanju in redu. Poškodovane ali zanemarjene nagrobnike, nagrobne spomenike in grobnice, katerim še ni potekla mirovaina doba, morajo stranke spraviti v redno stanje. Kolikor tega ne izvršijo na zahtevo organa ali organizacije, k: upravlja pokopališče, opravi to organ ali organizacija na njihove stroške. Domneva se, da je stranka opustila vzdrževanje groba, nagrobnika ali spomenika, če se nahaja grob, nagrobnik ali spomenik nad dve leti v zanemarjenem ah razpadajočem stanju. 25. Pr: vrstnih grobovih, rodbinskih grobovih ali grobnicah, k: jih stranke ne vzdržujejo, niti jih n: mogoče vzdrževati po določbah 24. točke te odredbe na njihove stroške, in katerih n: mogoče prekopati, ker še ni pretekla mirovaina doba 10 let po zadnjem prekopu, skrbi za najnujnejše vzdrževanje v tolik: meri, da ni žaljena pieteta do umrlih, organ al: organizacija, ki upravlja pokopališče. 26. Ob prekopu grobov se nagrobniki in nagrobni spomeniki odstranijo. Organi ali organizacije. ki upravljajo pokopališča, povabijo z javnim naznaniiom prizadete slranke, naj v ruku šestih mesecev prevzamejo nagrobnike in nagrobne spomenike. Ce stranka v roku Šestih mesecev nagrobnika aii nagrobnega spomenika ne prevzame, se nagrobnik a!i nagrobni spomenik proda, izkupiček po odbnku stroškov pa izroči upravičencu. Ce je upravičenec ati njegov naslov neznan, se izkupiček deponira za čas zastaralne dobe. Nagrobni spomeniki, ki jih stranka ne prevzame in ki imajo kulturno ali zgodovinsko vrednost, se izročijo organu, k: opravlja spomeniško varstvo. IV Predhodne in končne določbe 27. Kljub določbam 20. in 21. točke tc odredbe se obstoječi vzdrževan: vrstni grobovi, rodbinski grobovi in grobnice ne prekopljejo do preteka 6 mesecev po objavi te odredbe, čeprav pristojbina za podaljšanje pravice uporabe n: bila vplačana in je ŽE pretekla mirovaina doba 10 let od zadnjega pokopa. Zainteresirane osebe lahko do tega roka S plačilom predpisane pristojbine podaljšajo pravico uporabe grobov iz prvega odstavka te točke. 28. Nagrobniki, nagrobni spomeniki in ograje, ki niso v skladu s določbami 14. točke te odredbe in ki so bili postavljen: do uveljavitve te odredbe, lahko ostanejo v obliki, kot so bil: posl avi j eni. _ 29. Ta odredba začne veljati osmi dan po objav: v Uradnem glasniku. at.: 352-8/65-4. Sežana, 7. decembra 1965. Predsednik sveta za komunalne in stan. zadeve ^ Stanislav Bote, 1. r. Podpredsednik skupščine občine Stane Lavrenčič, I.f. Na podlagi 156. člena statuta občine Sežana v zvezi z 32. členom zakona o zasebnem gostinstvu (Uradni list SRS, št. 11/65) je svet za blagovni promet in turizem skupščine občine Sežana na seji dne 7. decembra 1965 jzdai ODREDBO O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODREDB O DOLOČITVI NAJV1SHH CENZALE2ISCA V POSAMEZNIH KATEGORIJAH ZASEBNIH SOB, KI SE ODDAJAJO TURISTOM IN POTNIKOM L Odredba sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo občinskega ljudskega odbora Hrpelje o določitvi gornje meje cen za ležišča posameznih kategorij zasebnih sob, Jd se oddajajo turistom in potnikom (Uradni vestnik okraja Koper, št. 13/61) in odredba sveta za turizem skupščine občine Sežana o določitvi najvišjih cen za ležišča v posameznih kategorijah zasebnih sob, ki se oddajajo turistom in potnikom (Uradni glasnik okraja Koper, št. 14/64) nehata veljati. Str. 184 'URADNI C-ASNlKv 5t. 20 — Koper, 24. decembra 1965 2. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. , St.: 38-14/64-4. Sežana, 7. decembra 1965. Predsedujoči član sveta za blagovni promet in turizem Miro Skrij, 1- r. Podpredsednik skupščine občine Stanc Lavrenčič, l.r. / ' USTAVNO SODISCE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ODLOČBA Ustavno sodišče sodišče SR Slovenije je na predlog delavskega sveta gospodarske organizacije Hote! "Central - Rivieram v Portorožu, da oceni ustavnost tn zakonitost 4. in 11. točke odredbe sveta za urbanizem in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora v Piranu z dne 4/4-1961 o višini in uporabi pristojbin za s/o rit ve, ki jih opravlja za odvoz smeti in odpadkov pooblaščeno podjetje v Piranu, po javni obravnavi, ki je bila dne 13/10-1965, ODLOČILO: L Določila 11.-točke in 2. odstavka 12. točke odredbe sveta za urbanizem in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Piran, ki ^ je bila objavljena v Uradnem vestniku okraja Koper št. 15-303/61 ter določilo 4. točke iste odredbe, kolikor se nanaša na odpadni gradbeni material, se razveljavijo. 2, Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Uradnem glasniku za občine Ajdovščina, H. Bistrica. Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. Obrazložitev Občinski ljudski odbor v Piranu je z odlokom z dne 13/4-1961, ki je začel veljati dne 31/51961 (Uradni vestnik okraja Koper, št. 9/1961), predpisal obvezno zbiranje in odvoz smeti in odpadkov ter obvezno uporabo javnih odlagališč na območju občine Piran. V odloku je določeno, da je služba za odvoz smeti in odpadkov javna komunalna služba zdravstveno-higienskega značaja, posluževati se jo morajo vsi občani, pravne osebe in organi, izvaja pa jo za to pooblaščeno podjetje. Odlok občinskega ljudskega odbora ureja le zbiranje in odvoz smeti in odpadkov ter u^o rabo javnih odlagališč. V svojem 9. členu določa: "Svet za urbanizem in komunalne zadeve občinskega-ljudskega odbora se pooblašča, da predpiše višino in uporabo pristojbin za storitve, predpisane s tem odlokom«. Na podiagi tega pooblastila je svet za urbanizem in komunalne zadeve izdal odredbo o višini in uporabi pristojbin za storitve, ki jih opravlja za odvoz smeti in odpadkov pooblaščeno podjetje v Piranu. Odredba je bila objavljena v Uradnem vestniku okraja Ffoper št. 15-303/61 in je začela veljati dne 31/10-1961. Tako je odredba, ki je bila sicer sprejeta pred odlokom^ začela veljati po uveljavitvi odloka. V 4. točki odredbe sveta je prepovedano vsako samostojno odvažanje smeti, odpadkov in drugega materiala. Po 9. členu odloka občinskega ljudskega odbora je bil svet pooblaščen določiti le višino pristojbin za storitve in uporabo teh pristojbin, ne pa tudi da prepove samostojen odvoz in odlaganje odpadnega gradbenega materiala. Da svet za to ni bil pooblaščen, izhaja tudi iz 4. člena odloka občinskega ljudskega odbora, ki dotoča. da se mora odpadni gradbeni material odstraniti v 24 urah; to pa lahko stori sproti le izvajalec. Tudi odredba sama računa s tem, da uporabniki odlagališč lahko sami odvažajo gradbeni material, ker določa v 9. točki, da komunalno podjetje lahko uporabniku odlagališča zaračuna za vsak m* odloženega materiala in to odlaganje nadzira uslužbenec na odlagališču. V 11. točki odredbe sveta je predpisana še posebna pavšalna pristojbina, ki naj jo plačajo komunalnemu podjetju investitorji ) v gradenj oziroma popravil in sicer zaradi onesnaženja okoiice in cestišč. Svet je bii pooblaščen z 9. členom odloka občinskega ljudskega odbora, da predpiše le višino pristojbin za storitve. Pristojbina, kakor jo določa H. točka odredbe sveta je dejansko dajatev v korist komunalnemu podjetju, ki za njo ni opravilo plačniku nobene storitve in po svoji vsebini sodi v kategorijo komunalnih taks. Za uvedbo take dajatve svet ni bil pooblaščen niti z odlokom občinskega ljudskega odbora niti z drugim predpisom ali zakonom. Obe navedeni določili odredbe sveta torej nista v skladu z odlokom občinskega ljudskega odbora, na katerega podlagi je bila izdana odredba. Zato tudi nista v skladu z do ločbo 2. odstavka 212. člena Ustave SR Slovenije, ki določa, da morajo biti občinski predpisi v skladu s predpisom, na podlagi katerega so izdani. Dopolnitev odredbe z 12/a točko, ki jo je svet za urbanizem in komunalne zadeve sprejel 9/1 1965 in ki določa, da je do pobiranja pristojbin komunalno podjetje upravičeno le, če so bile storitve dejansko izvršene, ni odpravila neskladnosti odredbe z odlokom, ker ostane pristojbina še vedno odvisna od vred nosti investicij oziroma od trajanja popravil. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče razveljavilo ^določilo 4. točke odredbe sveta, kolikor se tiče odpadnega gradbenega materiala, in določila 1L točke iste odredbe, kakor tudi določilo 2. odstavka 12. točke odredbe, ki je po svoji vsebini sestavni del H. točke Po določilu 30. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije se razveljavljene določbe ne morejo uporabljati od dneve objave odločbe sodišča v Uradnem listu SRS; prav tako se ne morejo uporabljati na razmerja, ki so nastala, preden je bila odločba sodišča objavljena, pa o njih še ni pravnomočno od ločeno. Po 2. členu Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne. St.: U 11/65-24. Ljubljana, 9. decembra 1965. Predsednik Ustavnega sodišča SRS Vladimir Krivic, 1. r. 1* " \ 4 ' Uradtu gtasndt izdaja zavod 'Primorske novica Uopo.