- -
. --
~\t 
Znanstvena raz.rrava 
~~------------~-------
GDK: 443:176.1 Acer pseudoplatanus (045) 
J avorov rak (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) na gorskem 
javorju in maklenu: značilnosti in razlike 
Eutypella canker (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) on sycamore maple and 
field maple: characteristics and differences 
Nikica OGRIS\ Dušan JURC
2
, Maja JURC
3 
Izvleček: 
Ogris, N ., Jurc, D_, Ture, M.: Javorov rak (Eutypella parasitica: Ascomycota: Fungi) na gorskem javorju in maklenu: 
značilnosti in razlike. Gozdarski vestnik, 63/2005, št 10. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit.lit. 10. Prevod 
v angleščino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. 
V prispevku opisujemo javorov rak, morfološke značilnosti bolezni na gorskem javoru in maklenu in razlike med 
njima. Bolezen povzroča parazitska gliva Eutypella parasitica. Javorov rak je gospodarsko pomembna bolezen več 
vrst javorov v Severni Ameriki, kjer je razširjen v okolici Velikih jezer v ZDA in Kanadi. V Evropi je bil javorov rak 
prvič najden v Sloveniji na gorskem javoru. V prispevku je maklen (Acer campestre L.) prvič ugotovljen kot nov 
gostitelj glive. Morfološke značilnosti bolezni so pri obeh gostiteljih zelo podobne. Po mikroskopskih lastnostih 
se gliva na obeh gostitelj ih ne razlikuje. Slovenija kot država in njeno gozdarstvo kot stroka nosita odgovornost za 
izkoreninjenje ali vsaj upočasnitev širjenja bolezni po naravnem arealu javorov, ki zajema skoraj celo Evropo. 
Ključne besede: javorov rak, Eutypella parasitica, morfologija, javor, maklen, gorski javor, Acer spp., Acer campestre, 
Acer pseudoplatanus 
Abstract: 
Ogris, N., Jurc, D., Jurc, M.: Eutypella canker (Eutypel/a parasitica: Ascomycota: Fungi) on sycamore maple and 
field maple: characteristics and differences. Gozdarski vestnik, Vol. 63/2005, No. 10. In Slovene, with abstract in 
English, lit. quot. 10. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. 
Eutypella canker of map le is described, morphological characteristics of the disease on sycamore and field map le 
and the differences between the disease on the two hosts are treated. The disease is provoked by the parasitic 
fungus Eutypella parasitica. Eutypella canker is an economically important disease of severa} maple species in 
North America, where it is spread mostly in the surroundings of the Great Lakes in the USA and Canada. In 
Europe it was first found in Slovenia on sycamore maple. In this contribution field maple (Acer campestre L.) is 
reported as a new host for the fungus. The morphological characteristics of the disease on the two different hosts 
are very similar. The microscopic properties are the same. Slovenia as a country and its forestry profession hold 
the responsibility to eradicate or at lea st slow down the sp read of the disease in the natural area of map les, which 
comprises most of Europe. 
Keywords: Eutypella canker, Eutypella parasitica, morphology, map le, field map le, sycamore maple, Acer spp., Acer 
campestre, Acer pseudoplatanus 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Javorov rak povzroča gliva Eutypella parasitica R.W. 
Davidson & R.C. Loren z, ki sta jo opisala Davidson 
in Lorenz leta 1938. Naravni areal bolezni je Severna 
Amerika. V Združenih državah Amerike je javorov 
rak razširjen v državah v okolici Velikih jezer, to so: 
Minnesota, Wisconsin, Illinois, Indiana, Michigan, 
Ohio, Pennsylvania, New York State, Connecticut, 
Massachusetts, Maine, New Hampshire, Rhode Island 
in Vermont(DAVIDSON /LORENZ 1938,FRENCH 
1969, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1972, KLIEJUNAS 1 
GozdV 63 (2005) 10 
KUNTZ 1974, SINCLAIR et al. 1989). V Kanadi je 
javorov rak razširjen v pokrajinah Ontario in Quebec 
(KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). 
1 
N. 0 ., univ. dipl. inž. gozd., Go~;darski inštitut Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija- Tel .: (Ol) 200 78 OO 
- Fax: (Ol) 257 35 89- e-mail: nikica.ogris@gozdis.si 
2 
doc. dr. D. J., univ. dipl. biol., Gozdarski inštitut Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija- Tel.: (Ol) 200 78 OO 
-Fax: (Ol) 257 35 89- e-mail: dusan.jurc@gozdis.si 
3 
doc. dr. M. J., univ. dipl. in7.. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, 
Slovenija- Tel.: (Ol) 423 1161- Fax: (Ol) 257 11 69- e-mail: 
maja.jurc@bf.uni-lj.si 
41 1 

Ogris, N .. Jurc, D., Jurc, M.: Javorov rak na gorskem javorju in maklenu: značilnosti in r_ az _ li_ ke ____ _ 
Gliva Eutypella parasitica povzroča rakave rane 
na javorih (Acer spp.), v Ameriki predvsem na slad­
kornem javorju (Acer saccharum Marsh.) in rdečem 
javorju (A. rubrum L.). Redkeje okuži ameriški javor 
(A. negundo L.), ostrolistni javor (A. platanoides L.), 
srebrni javor (A. saccharinum L.), črni javor (A. 
nigrum Mich.), gorski javor (A. pseudoplatanus L.) 
in pensilvanijskijavor (A. pennsylvanicum L.) (DAV­
IDSON 1 LORENZ 1938, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 
1972, KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). 
Prvo najdbo javorovega raka v Sloveniji in hkrati 
prvo v Evropi smo zabeležili konec maja 2005 (JURC 
et aL 2005). S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije 
smo v času enega meseca po prvi najdbi našli le 
19 dreves, okuženih s to boleznijo. Vsa poškodo­
vana drevesa so bili gorski javori, 18 dreves se je 
nahajala na Rožniku v Ljubljani in 1 drevo blizu 
vasi Topol pri Medvodah. V si raki so bili zelo stari 
in tri drevesa so bila že prelomljena zaradi vpliva 
bolezni. Razdalja med dvema najbolj oddaljenima 
okužbama je bila 10,6 km, kar nakazuje počasno 
napredovanje bolezni. 
V sredini julija 2005 smo na Rožniku in na 
Šmarni gori prvič našli javorov rak na maklenu 
(Acer campestre L.), kar je pomenilo najdbo novega, 
doslej nepoznanega gostitelja javorovega raka. V 
tem prispevku obravnavamo podobnosti in razlike 
v obliki in zgradbi javorovega raka na gorskem 
javorju in maklenu. 
2 JAVOROV RAK NA GORSKEM 
JAVORJU 
2 EUTYPELLA CANKER ON SYCAMORE 
MAP LE 
V začetni fazi bolezni okužena skorja odmre, se rahlo 
ugrezne, barva odrnrle skorje postane temnejša, rahlo 
po rjavi in na robu nekroze nastane neizrazita kalusna 
nabreklina. Zaradi počasnega napredovanja glive v 
skorji je prvih nekaj let okužba slabo opazna (slika 
1). Nekroza se povečuje skupaj z rastjo drevesa in 
nastane tipična rakava rana. V skorji v centralnem 
delu raka se pričnejo oblikovati periteciji po petih 
do osmih letih od okužbe. Na površini skorje opa­
zimo temne predele s črnimi vratovi peritecijev. Ti 
so dolgi do nekaj milimetrov in izraščajo iz skorje 
v velikem številu (slika 2). Pogosto so združeni v 
skupine od 1 O do 40, vendar so skupine tudi mnogo 
večje in neprekinjeno prekrivajo obsežno površino 
odmrle skorje. Med kamricami peritecijevv skorji in 
površino skor je se oblikuje črn, gost preplet hif, ki ga 
412 
imenujemo stroma in ga na prerezu skorje opazimo 
kot tanko črno plast. 
Posamezne skupine vratov peritecijev so med 
seboj lahko ločene z razpokarl\i v skorji. Včasih 
razporeditev vratov peritecijev na skorji nakazuje 
letni prirast glive v skorji. Takrat so vratovi perite­
cijev razporejeni v elipsastih trakovih, ki so široki 
en do dva centimetra (slika 3). Periteciji nastajajo 
v skorji neprestano, stari odmirajo in med njimi se 
razvijajo novi. Med vratovi peritecijev na površini 
raka nastaja črna, stro matična plast. Ta se s starostjo 
dviguje nad površino skorje in nastajajo obsežne, 
rahlo dvignjene črne izbokline, iz katerih izraščajo 
črni vratovi peritecijev. Tudi ti se s starostjo poda­
ljšujejo in rahlo debelijo. 
Pomembna razlika od drugih rakavih bolezni 
je, da odmrla skorja zelo dolgo ostane pritrjena na 
rakavi rani. Vzrok za ta pojav je močan preplet hif, 
ki je razraščen v kambialni plasti odmrlega dela 
debla, v skorji in v lesu. Ta hifni preplet pritrjuje 
odmrlo skorjo na les in le-ta zato ne odpade. Po več 
desetletjih pa se periteciji in streme ne oblikujejo 
več, v skorji in lesu se naseljujejo številne druge 
glive v sukcesiji, tudi številni ksilofagi, predvsem 
hrešči, se naseljujejo v rano. Ti organizmi razkra­
jajo in drobijo skorjo in skorja prične odpadati na 
najstarejšem delu v sredini raka. Takrat je običajno 
deblo že delno deformirano ali ukrivljeno. Stare 
rakave rane popolnoma iznakazijo deblo (slika 4), 
v izpostavljen les se lahko naselijo različne glive, ki 
povzročajo trohnobo lesa in lahko na odprti rakavi 
rani oblikujejo trosnjake. 
Značilni znak okužbe z E. parasitica je obsežen 
hifni preplet v skorji rakave rane in še posebej na 
njenem robu, ki je v obliki tankih micelijskih pahlja­
čic bele do rahlo krem barve (slika 5). Te pahlja čice 
se razvijejo v okuženi skorji dve leti po nastanku 
okužbe (LACHANCE/ KUNTZ 1966). Na drevesu 
je običajno ena rakava rana, najpogosteje je locirana 
na spodnjem delu debla, to je navadno do višine 3,7 
m nad tlemi, ki predstavlja najvrednejši sortiment 
debla (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 1974). Na okuženem 
lesu brez skorje se lahko oblikujejo streme s periteciji, 
vendar je to redko (slika 6) (KLIEJUNAS 1 KUNTZ 
1974, DAVIDSON 1 LORENZ 1938). 
S prostimi očmi torej vidimo na odmrli skorji 
črne predele rakave rane, ki se od blizu kažejo kot 
črne izboklinice. To so vratovi peritecijev, ki mno­
žično poganjajo iz površine odmrle skorje. Periteciji 
se razvijejo v skorji in imajo premer 0,6-1,0 mm, 
vratovi so dolgi do 5 mm. Dolžina vratov je odvisna 
od globine nastanka peritecija v skorji. V peritecijih 
GozdV 63 (2005\ 10 

Slika 1: Začetna okužba z javorovim rakom. Skorja se 
je rahlo uleknila, spremenila barvo, rob rane je rahlo 
dvignjen 
Figure 1: Initial infection with Eutypella canker. Bark is 
slightly depressed, its co laur has changed, the edge of the 
wound is only slightly raised. 
se oblikujejo aski. Aski so majhni, s podaljšanim 
spodnjim delom (stipa), ki meri 10-40 x 1,5 ~min 
širšim zgornjim delom z askosporami, ki meri 32-
40 x 6-7 ~m. Askospore so nepravilno uni-, bi- ali 
multi- seriatne, enocelične, rjave, rahlo ukrivljene 
in merijo 8-llx2-2,3 ~m (DAVIDSON 1 LORENZ 
1938, SINCLAIR et al. 1989). 
Poleg teleomorfa (peritecijev z aski in askosporami 
-spolna trosišča s trosi, ki se razvijejo po redukcijski 
delitvi kromosomov) oblikuje gliva E. parasitica tudi 
anamorf (konidiome s konidiji - nespolna trosišča 
s trosi, ki nastanejo na vegetativni način). Konidiji 
nastajajo v skorji v spremenljivih konidiomih, .ki 
jih po morfologiji lahko označimo kot piknidije 
ali acervule. Gliva E. parasitica oblikuje anamorf v 
naravi in v čisti kulturi. Konidiomi, ki se oblikujejo 
v skorji, im aj o lastnosti rodu Libertella (red Melan­
coniales) zaradi odsotnosti jasne stene piknidija in 
zaradi občasnega nastanka izven strome in lastnosti 
rodu Cytosporina (red Sphaeropsidales) zaradi plasti 
GozdV 63 (2005) 10 
Slika 2: Po S. do 8.letih po odmrtju skorje opazimo na 
raku številne črne vratove peritecijev. V sredini rane 
je ostanek odmrle veje, skozi katero je gliva verjetno 
okužila drevo 
Figure 2: After 5 to 8 years from die-back of the bark 
numerous perithecial necks are visible on the surface 
of the canker wound. In the centre of the wound is a 
branch stub through which the fungus presumably 
infected the tree. 
konidioforov, ki včasih obdajajo celotno votlino k oni­
dioma in zaradi tega, ker konidiom včasih nastane v 
stromi (KLEIJUNAS 1 KUNTZ 1972). Konidiomi se 
v čisti kulturi razvijejo vpetih do šestih tednih in so 
podobni sporodohiju, so okrogli, s premerom 0,75 
mm ali manj in prekriti z rumeno maso konidijev. 
Konidiji nastajajo v čisti kulturi holoblastično in 
v zaporedju na konidiogenih celicah, na katerih 
ostanejo vidne zažetine (angl. annelations). Nastajajo 
pa tudi s simpodialnim brstenjem na konidioge­
nih celicah, na katerih ostanejo vidne brazgotine 
(GLAWE 1983). Razvoj enakih konidijev v istih 
konidiomih na dva različna načina pri eni vrsti gliv 
je zelo neobičajen. Konidiji so hialini, ukrivljeni v 
obliki črke U, na koncih koničasti in merijo 17-32 
x 1,2-1,8 ~(DAVIDSON 1 LORENZ 1938, SINC­
LAIR et al. 1989). 
Pri nekaterih gostiteljih (npr. Acer saccharum) 
je rob stare raka ve rane pogosto deformiran, ker na 
nekaterih predelih skorje gliva odmre. Tam drevo 
413 

Ogris, N., Jurc, D., Jurc. M : Javorov rak na gorskem javo~u in maklenu: značilnosti in razl_ ik_ e ___ _ 
------
oblikuje kalus in kasneje obsežen ranitveni les, ki to determinacijski znak za glivo Eutypella parasitica. 
ob robu nepravilno zarašča rano. Pri sladkornem Micelijske pahljačice se lahko razraščajo v različnih 
(A. saccharum) in rdečem javoru (A. rubrum) je globinah skorje. Zato je ustrezno, da pri iskanju 
rak močno eliptičen do podolgovat. Pri gorskem podgobja glive odstranjujemo skorjo po plasteh. 
javoru (A. pseudoplatanus), ameriškem javoru (A. Kasneje, po več letih, pa so micelijske pahljačice 
negundo) in ostrolistnem javoru (A. platanoides) je lahko razvite tudi v odmrli kambialni plasti. 
običajno rakava · rana pravilna elipsa, včasih skoraj 
popoln krog, rob pa ni iznakažen (SINCLAIR 
et al. 1989). 
3 
3 
JAVOROV RAK NA MAKLENU 
EUTYPELLA CANKER ON FIELD 
MAP LE 
V stopno mesto za glivo, ki povzroča javorov rak, 
predstavlja izpostavljen ksilem (KLIEJUNAS 1 
KUNTZ 1974). Navadno je to odlomljena ali odmrla 
veja, ki ima premer manjši od 5 cm (FRENCH 1969) 
(slika 7) ali pa rana na deblu (slika 8). Črni vratovi 
peritecijev se pri maklenu navadno najprej pokažejo 
med razpokami v skorji. Na ploščicah skorje se poja­
vijo kasneje. Trosišča se lahko pojavijo tudi na lesu 
(slika 8). Gliva ni samo aktivni parazit skor je, ampak 
je tudi saprofit, kajti preživi tudi v mrtvem lesu in 
brez skorje na deblu, na katerem oblikuje trosišča. 
Gliva povzroča rjava trohnobo lesa in je navadno 
dominanta gliva v lesu debla v bližini rakave rane 
(DAVIDSON 1 LORENZ 1938). 
V starosti je javorov rak na maklenu pravilne 
elipsaste oblike (slika 9}. Na robu rakave rane lahko 
oblikuje debel kalusni rob, ki nakazuje, da gliva v 
nekaterih predelih na robu rane odmre in drevo 
začne rano preraščati. V tem primeru, čeprav je rak 
že star, se oblikujejo periteciji le na osrednjem delu 
raka, kjer je skorja že odmrla. Če pa je skorja že 
odpadla, kar je pogosto pri starejših rakih, se lahko 
oblikujejo periteciji na obarvanem in trohnečem 
lesu, vendar je njihovo število precej manjše kot je 
običajno na odmrli skorji. 
Ko je okužba mlada (do 5 let), je določitev 
bolezni po zunanjih znakih težka. Na terenu lahko 
bolezen nedvoumno določimo, če je okužba stara 
vsaj dve leti. Kajti vsaj dve leti sta potrebni, da gliva 
Eutypella parasitica začne v skorji ali lesu obliko­
vati micelijske pahljačice (slika 10), ki so značilne 
samo za glivo, ki povzroča javorov rak. Nobena 
druga znana gliva na javorih ne oblikuje takšnih 
micelijskih pahljačic. Če sumimo na okužbo (npr. 
nekoliko temnejša ugreznjena skorja), z nožem na 
robu sumljive okužbe odstranimo skorjo in če pod 
skorjo ali v skorji najdemo micelijske pahljačice, je 
414 
4 
4 
PRIMERJAVA JAVOROVEGA 
RAKA NA MAKLENU IN 
GORSKEM JAVORJU 
COMPARISON OF EUTYPELLA 
CANKER IN FIELD MAPLE AND 
SYCAMORE MAPLE 
Sivorjava skorja maklena je že pri mladih osebkih 
vzdolžno in prečno razpokana. Pri gorskem javoru 
je skorja siva in je v mladosti gladka. Zaradi bolj hra­
pave skor je je javorov rak na maklenu težje opazen. 
Deblo pri maklenu je pogosto ukrivljeno in grčavo, 
stranske veje so debelejše in pogostejše, krašnja je 
nižja in celotni habitus drevesa je bolj grmast v pri­
merjavi z gorskim javorom. Pri gorskem javoru je 
skorja gladka, rast je izrazito monopodialna, hitra 
in habitus izrazito drevesast. Zato je pri maklenu 
deformacija debla pogosta in v kolikor jo opazimo, 
to še ne pomeni sum na rak, pri gorskem javoru 
pa predstavlja deformirano ali ukrivljeno deblo 
večjo verjetnosti za sum na okužbo z javorovim 
rakom. Predel z deformacijo natančno pregledamo 
in potrdimo sum z najdbo specifičnih simptomov: 
micelijske pahljačice v skorji, vratovi peritecijev na 
površini raka, rakava rana. 
Zdi se, da bolezen pri maklenu počasneje napre­
duje kot pri gorskem javoru. Verjetno je vzrok v tem, 
da ima maklen nekoliko trši les ali več inhibitornih 
snovi kot gorski javor, ali pa so fiziološki procesi proti 
razraščanju glive v skorji uspešnejši kot pri gorskem 
javoru. To nakazuje debel zaraščajoč se rob rakave 
rane na eni izmed okužb na maklenu (slika 9). Kaže, 
da pri maklenu ostaja skorja v sredini rakaste rane 
dalj časa pritrjena na drevo kot pri gorskem javoru. 
Prirastne cone glive so na površini raka pri maklenu 
slabo opazne zaradi razpokanosti skorje. 
Tudi v mikroskopskem pogledu sta javorov rak 
na maklenu in gorskem javorju zelo podobna, tj. 
skoraj identična v mejah biološke variabilnosti. 
Primerjava velikosti askospor in askov različnih 
osebkov glive na gorskem javoru in maklenu kaže 
na identičnost glive še posebej, če jih primerjamo z 
velikostmi, ki jih navajata avtorja opisa glive E. para­
sitica (preglednica 1). Velikost peritecijev, kamrice 
GozdV 63 (2005) 10 

Ogris. N .. Jurc. D .. Jurc. M.: Javorov rak na gorskem javorju in maklenu: značilnosti_ in_r_ az _ l_ ik_ e ____ _ 
Preglednica 1: Primerjava dolžin in širin askospor in askov glive E. parasitica iz gorskega javora in maklena 
(Slovenija) ter iz rdečega javora (Severna Amerika) 
Table l : Comparison of lengths and width s of ascospores and as ci of the fungus E. parasitica from sycamore ma ple 
and field maple (Slovenia) and from red maple (North America) 
Askospore Aski 
Dolžina (!lm) Širina (!lm) Dolžina (!lrn) Širina (!lm) 
Gorski javor 
(5,5-) 8,5 ( -12) (2-)3(-4) (61-) 85,5 (-117) (S-) 7,5 (-10) 
(A. pseudoplatanus) 
Maklen 
(6,5-) 9 (-12) (2-) 3 ( -3,5) (75,5) 90,5 (-106,5) (6,5-)7(-8) 
(A . campestre) 
Rdeči javor 
(A. rubrum) (DAVID-
8- 11 2-2.3 42-80 6-7 
SON / LORENZ 1938) 
in vratov peritecijev iz rakov na gorskem javoru in 
maklenu je enaka. 
5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 
5 DISCUSSION AND SUMMARY 
Morfološke značilnosti javorovega raka na gorskem 
javorju in javorovega raka na maklenu so si nadvse 
podobne. Pr~ obeh vrstah javora je rak pravilne 
elipsaste oblike, okužba nastane na enak način 
vendar izgled rakavih ran nakazuje, da se nekroza 
pri maklenu širineko1iko počasneje. Pri obeh vrstah 
javora najdemo pod okužena skorjo micelijske pah­
ljačice, gliva najprej oblikuje trosišča na najstarejšem 
delu raka, bolezen povzroča deformacijo debla. 
Javorov rak se v Severni Ameriki na splošno 
pojavlja na majhnem številu javorov v sestoj ih (pod 
5 %), vendar pa se v nekaterih sestojih nahaja na 
tudi do 40 o/o vseh javorov (GROSS 1984). Obolela 
drevesa imajo povprečno prebarvanega in trohne­
čega 12 % skupnega volumna in 49 % prodajnega 
volwnna, kar pomeni polovično izgubo pri prodaji 
lesa na trgu. To pa naredi javorov rak gospodarsko 
pomembno bolezen. 
Javorov rak je pomemben tudi iz ekološkega 
in socialnega vidika. Drevesa z javorovim rakom 
so manj mehansko stabilna in zato dovzetnejša za 
vetrolome, snegolome in žledolome, zaradi česar so 
sestoji s primesjo javorjev manj stabilni. Javorov rak 
kazi estetski videz javorov, kar je pomemben dejavnik 
pri uporabi v parkih in drugih zelenih površinah v 
urbanem okolju. V Sloveniji se v parkovnih povr­
šinah pogosto sadi srebrni javor, pahljačasti javor, 
ameriški javor, in drugi okrasni javori. 
J avo ri so pomembni sestavni del gozdov v Slove­
niji, saj so avtohtono razširjeni skoraj po celi Sloveniji. 
GozdV 63 (2005} 10 
Javorov rak lahko v Sloveniji najbolj prizadene gorski 
javor, ki ga je v lesni zalogi 2,4% (7.492.000 m
3
) in je 
slovenska 7. najpogostejša drevesna vrsta, maklen, ki 
ima lesno zalogo 146.000 m
3 
in ostrolistni javor, ki 
ima lesno zalogo 121.000 m
3 
po podatkih o gozdovih 
za leto 2004 (Zavod za gozdove Slovenije). Verjetno 
lahko okuži in prizadene tudi trokrpi javor, topokrpi 
javor in tatarski javor. Za ugotovitev dovzetnosti 
javorov, ki še niso znani gostitelji javorovega raka, 
bi bilo ustrezno opraviti inokulacije glive v njihovo 
skorjo in les v čim krajšem času, saj dokaz patogenosti 
traja v primeru javorovega raka več let. 
Javorov rak se bo brez dvoma še naprej širil v 
Sloveniji po sestojih z javori. Tudi drevje v urbanih 
okoljih bo obolevaJo in zaradi verjetnosti zloma 
okuženih dreves bo nevarno ljudem. Kolikšen bo 
gospodarski in ekološki vpliv bolezni na slovenske 
gozdove ne moremo vedeti z gotovostjo, ker ne vemo 
koliko glivi ustrezajo ekološke razmere- :pri nas in 
drugje v Evropi. Morda bo povprečna okuženost 
javorov dosegla takšno velikost, kot je v naravnem 
arealu glive (S% okuženih javorov), morda bo mnogo 
manjša morda pa mnogo večja. Osnovno vodilo pri 
pojavu novo spoznanega, invazivnega organizma 
v novem okolju pa je njegovo izkoreninjenje prav 
zaradi dejstva, da so posledice naselitve nepredvid­
ljive in lahko so zelo škodljive. Zaradi potencialne 
škodljivosti je potrebno izvesti natančen pregled vseh 
sestoj ev, kjer je javora največ, ugotoviti natančno raz­
širjenost javorovega raka in na osnovi tega presoditi, 
ali smo še sposobni bolezen iztrebiti. V kolikor je 
razširjenost javorovega raka pri nas velika, potem 
bo bolezen postala stalna spremljevalka javorov 
pri nas, izločala bo podstojno mladje, na odraslem 
drevju bo povzročala rakave rane najvrednejšega 
spodnjega dela javorovih debel. Zaradi značilnosti 
415 

Slika 3: Skorja odpada na najstarejšem delu okužbe, 
vratovi peritecijev so koncentrično razporejeni na veliki 
površini raka 
Figure 3: The bark is falling off from the old est part of the 
infection; the perithecial necks are concentrically arranged 
on a large sur face of the canker. 
Slika 5: Pahljačice podgobja v okuženi skorji so bele 
do krem barve 
Figure 5: Mycelial fans in the infected bark are white to 
cream coloured 
416 
Slika 4: Močno iznakaženo deblo s starim javorovim 
rakom, v izpostavljen les so se naselile še druge glive 
razkrojevalke lesa 
Figure 4 : Considerably deformed trunk with an old 
Eu type/la canker, other wood degradingfungi also colonized 
the exposed wood 
Slika 6: Strome s peritedji se lahko oblikujejo tudi na 
lesu 
Figure 6: Stro mata with perithecia can form on exposed 
wood also 
GozdV 63 (2005) 10 

Slika 7: Mlada okužba na mak.Ienu. Odlomljena veja je 
predstavljala vstopno mesto za glivo. Na osrednjem delu 
raka so vidna črna trosišča glive 
Fir:;ure 7: Young infection on field maple. Broken branch 
served as entrance for the fungus. On the central part of 
the canker black Junga! fruitbodies are seen 
Slika 9: Javorov rak na maklenu je v starosti v obliki 
pravilne elipse. Tudi v tem primeru je bilo vstopno 
mesto za glivo odlomljena veja 
Figure 9: Old Eutypella canker on field maple is in the 
shape of a symmetrical ellipse. In this case as well, a branch 
served as the entrance point for the fungus 
GozdV 63 (2005) 10 
Slika 8: Stara okužba na maklenu. Okužba je v tem 
primeru potekala skozi poškodbo debla. Opaznih je 
veliko trosišč na lesu, med razpokami v skorji in na skorji. 
Opazimo tudi kalusne nabrek.Iine in rahlo deformacijo 
debla. Skorja ostane dolgo pritrjena in ne odpada 
Figtae 8: Old infection on field maple. In this case, the 
infection occured through a trunk wound. Numerous 
fungal ascomata developed on the wood, in bark crevices 
and on the bark. Wound wood is formed at the canker 
edge, the trunk is deformed. The bark remains attached 
and is not falling off 
Slika l O : Micelijske pahljačice v maklenovi skorji 
so specifični determinacijski znak za glivo Eutypella 
parasitica. Vidno je odmiranje tkiv skor je 1-3 mm pred 
podgobjem 
.figure 10: Mycelial fans in the bark of field maple are 
specific symptom for the fungus Eutypella parasitica. 
The bark tissues are necrosed 1-3 mm in front of the 
mycelium 
417 

Ogris. N., Jurc. D., Jurc. M.: Javo!ov rak na gorskem javorju in maklenu: značilnosti ln razlike 
bolezni, da se počasi razvija, da šele po več letih raz- 7 VIRJ 
voja prične oblikovati trase za širjenje, da potrebuje 7 REFERENCES 
zelo specifično mesto za okužbo svojega gostitelja, 
bo širjenje počasno, vendar neustavljivo. Z veliko 
gotovostjo predvidevamo, da se bo razširila skoraj 
po celotnem arealu občutljivih javorov v Evropi. 
Ker je javorov rak doslej ugotovljen le pri nas, sta 
Slovenija kot država in gozdarstvo kot stroka dolžna 
storiti vse, da se prepreči njegovo širjenje. 
6 
6 
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGMENT 
Iskreno se zahvaljujemo vsem revir nim gozdarkam 
in gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije, ki so 
pomagali in še pomagajo ugotavljati razširjenost 
javorovega raka v Sloveniji. Hvala vsem vodjem na 
odseku za gojenje in varstvo gozdov na območnih 
enotah Zavoda za gozdove Slovenije za zbiranje, 
urejanje in posredovanje podatkov. Hvala Joštu 
Jakši za celotno organizacijo zbiranja podatkov o 
razširjenosti javorovega raka. Posebej smo hvaležni 
Nataši Strle, revirni gozdarki iz KE Ljubljana, ki je 
izjemno odgovorno sodelovala pri iskanju bolezni in 
je našla najbolj oddaljen primerek javorovega raka. 
Hvala tudi g. Robertu Rodetu, KPL Rast d. d., za 
sodelovanje in pomoč pri poseku okuženih javorov na 
Rožniku. Hvala Kristjanu Jarni ju, ki nam je pomagal 
pri determinaciji vzorcev gorskega javorja. 
418 
DAVIDSON, R. W 1 LORENZ, R. C., 1938. Species of 
Eutypella and Schizoxylon associated with cankers 
ofmaple.- Phytopathology, 28, s. 733-745. 
FRENCH, W J., 1969. Eutypella canker on Acer in New 
York State.- Syracuse, NY, Univ. Coll. For Tech. 
PubL, 94, 56 s. 
JURC, D. 1 OGRIS, N. 1 SLIPPERS, B. 1 STENLID, J., 
2005. First report of Eutypella canker of Maple in 
Europe.- New Disease Reports, 11. 
GLAWE, D. A., 1983. Observations on the anamorph of 
Eutypella parasitica.- Mycologia, 75, 4, s. 742-743. 
GROSS, H. L., 1984. Impact of Eutypella can ker on the 
map le resource of the Owen Sound and Wingham 
forest districts.- Forest Chronicle, 60, 1, s. 18-21. 
KLIEJUNAS, J. T. 1 KUNTZ, J. E., 1972. Development 
of stromata and the imperfect state of Eutypella 
parasitica in maple.- Canadian Journal of Botany, 
50, s. 1453-1456. 
KLIEJUNAS, J. T. 1 KUNTZ, J. E., 1974. Eutypella canker, 
characteristics and control.- The Forestry Chronicle, 
50, 3, s. 106-108. 
LACHANCE, D. 1 KUNTZ, J. E., 1966. Eutypella canker 
of sugar maple.- Phytopathology, 56, 8, s. 885-886. 
SINCLAIR, W. A. 1 LYON, H . H. 1 JOHNSON, W 
T., 1989. Diseases of trees and shrubs.- Ithaca and 
London, Cornell University Press. 
Podatki o gozdovih za leto 2004.- Zgoščenka. Zavod za 
gozdove Slovenije, Centralna enota. 
GozdV 63 (2005} 10