GDK: 923 Pahernikovi gozdovi:902+902.1 (064} Pahernikov sklad Maks SUŠEK* Izvleček: Sušek, M.: Pahernikov sklad. Gozdarski vestnik 63/2005, št. 10. V slovenščini, cit. lit l. Avtor predstavi gozdove Pahernikovega sklada, njihov razvoj, dosedanje gospodarjenje in naloge v prihodnje. Predstavi tudi pomen Franja Pahernika in namene njegovega sklada. Ključne besede: Franjo Pahernik, Pahernikov sklad, sonaravnost, štipendiranje, Pohorje, Radlje Živimo v času, ko so vse vrednote na veliki preizkušnji. Ze v relativno kratkem časovnem obdobju doživljamo spremembe, ki so dodobra načele naš vsakdanjik. Zato je ustanovitev Pahernikovega sklada izjemno dejanje gospe Vide Ribnikar in je neke vrste alegorija daru, ki ga je človek v jedru svoje človečnosti sposo­ ben udejanjiti. Ing. Franju Paherniku, pio­ nirju sonaravnega gozdar jenja v Dravski dolini, v spomin 1 KRATKA PREDSTAVITEV PAHERNIKOVIH GOZDOV Pahernikovi gozdovi ležijo na osrednjem delu severnega pobočja Pohorja, ki je prve večje spre­ membe doživelo šelevtrinajstem stoletju. V dotedaj še pretežno nedotaknjenih naravnih gozdovih so nastale samotne kmetije. Z razvojem ovčereje in pašništva je prišlo tudi do večjih sprememb rabe zemljišč na škodo gozdov v višjih predelih. Ob prihodu steklarstva, rudarstva in fužinarstva GozdV 63 (2005} 1 O so do tedaj še ohranjeni bukovi gozdovi doživeli katastrofalne posege. Nastale so obširne smrekove monokulture. Z izgradnjo Koroške železnice (1863) je les dobival večjo tržno vrednost, kar pa je vplivalo na prevrednotenje kmetij, ki so imele slabše pogoje za kmetovanje in to predvsem tistih v višjih legah. Tako je te predele severozahodnega dela Pohorja zelo hitro zajela deagrarizacija. Osnovna Paherni­ kova posest v'vuhredu in Zg. Orlici je nastala že v 17. stoletju. Večji del današnjega posestva pa je nastajal v drugi polovici devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Današnji obseg je posestvo dobilo z zadnjim nakupom v Hudem Kotu leta 1920. Prehod obravnavanih gozdov v Pahernikovo posest pomeni * M. S. inž. gozd., Malgajeva ulica 6, 2360 Radlje ob Dravi 455 postopno vračanje v naravnejš9 obliko rabe prostora in s tem v stabilnejši naravni sistem. 2 SPLOŠNI PODATKI IN NARAVNE OSNOVE Pahernikovih gozdov je 553,94 ha in so del gozdne krajine, v katero so še v spodnjem in srednjem delu Vračanje v naravno strukturo 456 Premena smrekove mona­ kulture (Foto Jurij Diaci) ohranjene posamezne kmetije. V zgornjem delu pa je ohranjen le še del Samčevih travnikov in pašnikov nekdaj najvišje ležeče (1250 n.v.) samotne kmetije na severnem pobočju Pohorja. Večji del obravnavanega območja Pohorja gradijo v spodnjem delu metamorfne kamenine (gnajsi, blestniki, filiti), v zgornjem delu pa magmatske (v glavnem tonalit in dacit). Večina Pahernikovih gozdov je na višjili nadmorskih višinah in spadajo v območje gorskega pasu s potezami sredogorsko alpskega področja. Letna količina padavin raste od nižine s 1.100 mm do višjih predelov Pohorja, ko dosežejo vrednosti od 1.400 do 1.500 mm. Večina (60-70%) jih pade v vegetacijski dobi. Na magmatskih in metamorfnih kameninah so se razvila kisla rjava tla, ki so daleč najbolj razširjen talni tip tega področja. Opisana geomorfološka in klimatske razmere so v razvoju vegetacije po ledeni dobi oblikovale tudi naravne gozdne združbe, ki se pojavljajo na področju Pahemi.kovih gozdov. Njihova površinska priso­ tnost je naslednja: - visokogorski acidofilni bukov gozd 292,70 ha - jelov gozd s praprotmi 189,81 ha - bukov gozd z belkasto bekico 26,99 ha - smrekov gozd z gozdno bekico 19,97 ha - predalpski bukov gozd z jelko na kisli podlagi 11,86 ha - gozd plemenitih listavcev - bukov gozd z rebrenjačo 9,79 ha 0,66 ha GozdV 63 (2005) 10 Sušek. M.: Pahernikov sklad ---------------------------------------- Posegi v naravni gozd so zelo spremenili njegovo strukturo. Bukev je bila skoraj povsem izsekana. K sreči so ostali še manjši sonaravni otočki, ki so slu­ žili ing. Pahemiku in poznejšim gozdarjem na tem področju kot vodilo pri njihovem delu v gozdu. % 80 70 60 50 40 30 zadovoljiva. Razmerje med drevesnimi vrstami na osnovi lesne zaloge je naslednje: smreka 68 %, jelka ll %, bor 2 %, bukev 17,5 % in ostali lis tav ci 1,5 %. Prisotnost listavcev in jelke v mladovju pa je zelo ugodna in zagotavlja doseganje postavljenih ciljev. Razvojne faze 68 29 34 Grafikon 1: Primerjava trenutnega in ciljnega razmerja razvojnih faz v Pahernikovih gozdovih 20 6 1 ~ 0ITTI:llllll4~~ Lesne zaloge v Pahemikovem gozdu so se v zadnjih SO.le tih pomembno povečale. Povprečna lesna zaloga posestva 418m 3 /ha je že blizu optimalne vrednosti. Njena struktura glede na zastopanost drevesnih vrst, razvojnih faz in kvalitete drevesnih debel pa še ni Smrek.a simbol zdravih rodovitnih gozdnih tal na rastišču jelovega gozda s praprotmi. Njene mere so naslednje: višina drevesa 48,2 m in volwnen 21,79 m 3 . Premer njene krošnje znaša l3 m in obrašča dve tretjini debla (Foto: Jurij Diaci) GozdV 63 (2005) 10 Mladovje Drogovnjak Debeljak Pomlajenec m stanje 11 cilj Sedanje razmerje razvojnih faz je še vedno neuravno­ vešeno. Primerjava med sedanjim stanjem in želenim stanjem je razvidna na grafikonu l. Za desetletno obdobje 2004-2013 je načrtovan možen posek 22.270 m 3 iglavcev in 4. 708 m 3 listavcev, Kip oblikovan iz pohorskega marmorja in postavljen z namenom označitve ustanovitve fundacije. Avtor akademski kipar Jih Koči ca, Ljubljana 4 57 Sušek, M.: Pahernikov sl\lad - --------·---·----·------ kar pomeniletno 5m 3 /ha. Načrtovana sečnja dosega 60,2 % prirastka. Zaradi doslednega upoštevanja sposobnosti posameznih osebkov predvidevamo še nadaljnjo rast lesne zaloge. Odprtost Pahernikovih gozdov je že blizu opti­ malne vrednosti. Leta 2003 je bilo 22.560 m gozdnih cest, kar predstavlja 40,9 m cest na hektar. Gozdnih vlak je 40.440 m, povprečno pa 73,3 m/ha. Večina spravila lesa se opravi s traktorji. Ročnega spravila je zelo malo, ker se v neugodnih spravilnih podro­ čjih na površini 53 ha opravi spravilo lesa z več bobenskimi vitli. 3 PAHERNIKOV! GOZDOVI KOT USPEH CELOSTNE NEGE Strnjeno opisan pregled gozdno gospodarskih osnov Pahernikovega posestva dokazuje njegovo veliko humano vrednoto ob ustanovitvi Paheni­ kovega sklada. Sedanje stanje in nadaljnji razvoj teh gozdov daje skladu trdne in trajne temelje za dosledno opravljanje vseh funkcij sonaravnega gozda s posebnim poudarkom na njegove žlahtne namene za štipendiranje in raziskave v gozdarstvu. 456 Gospodarjenje v teh gozdovih na naravni osnovi ima po zaslugi ing. Pahernika že stoletno tradicijo. Zato so napredne ideje slovenskega gozdarstva po drugi svetovni vojni našle tudi na tem področju ugodna tla za uvajanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg rastiščne pestrosti je danes že pri­ sotna velika sestoj na raznolikost, ki se še nenehno povečuje. Prisotna so že številna drevesa, ki močno izražajo svoje osebnosti. Pahernikovi gozdovi dobivajo tudi vedno večjo veljavo zaradi uspešno osvojenega koncepta intenziv­ nega gospodarjenja na osnovi sproščene tehnike go jenja gozdov (STG ). S tem je omogočeno pozitivno usmerjanje sedanjih sestoj ev, z njihovimi najkvalitetnejšimi osebki, v tako stanje, da bodo lahko kar najbolje koriščene izredno pestre naravne danosti. Sklad dobiva intenzivno negovane sestoje, kar je največje zagotovilo za hkratno proizvodnjo kvalitetnega lesa ob tem, da gozd opravi vse ekološke, varovalne in socialne funkcije optimalno, kakor bi to opravil naravni gozd kot ekosistem. 4 VIRI SUŠEK, M., 2005. Pahernikovi gozdovi. Biografija rodbine Pahernik. Pahernikov sklad, Radlje GozdV 63 (2005) 1 O