Strokovna razprava GDK: 935 : 300 : (497.12 ~' 05 Gozdno gospodarstvo Postojna) Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Introduction of ISO standards 9001 and 14001 into the cmnpany Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Erik ŠABEC', Boris PERK0 2 , Martina ŽIGON-' Izvleček: Šabec, E., Perko. B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Gozdarski vestnik, 6112003, št. 4. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 17. Prevod izvlečka v angleščino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je podjetje, ki že več kot petdeset let uživa ugled na slovenskem trgu. To je posledica strokovnega opravljanja dela, opiranja na lastno znanje ter širjenja dejavnosti na lesno-predelovalno področje v skladu s spremembami na trgu. Širitev podjetja je vodila tudi do odločitve, da se obstoječa organizacija nadgradi v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SlST ISO 9001 jn SIST ISO 14001. Vse večja konkurenca med podjetji od teh zahteva celovito obvladovanje kakovosti, kar paje možno le z obvladovanjem vseh procesov tako jz vidika kakovosti izdelka oziroma storitve kot tudi iz vidika vplivov na okolje, varnega delovnega mesta, itd .. Kot dokumentirana oblika sistema kakovosti in sistema ravnanja z okoljem je bil izdelan Poslovnik podjetja. ki je operativni dokument za vodenje oziroma obvladovanje celovite kakovosti v podjetju. Vsi zaposleni so dolžni izvajati predpisane in sprejete elemente kakovosti in ravnanja z okoljem. Vodstvo podjetja s pregledovanjem in planiranjem notranjih presoj sistema kakovosti in ravnanja z okoljem ugotavlja skladnost med doseženim in planiranim stanjem. Ključne besede: standard ISO 9001 in standard ISO 14001, pridobi vanje Lesa, lesna proizvodnja, trgovina z lesom, kakovost dela, kakovost izdelka, GG Postojna Abstract: Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Introduction of ISO standards 9001 and 14001 into the company Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 4. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 17. Abstract translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Gozdno gospodarstvo Postojna, d.d. is a company that has been enjoying a good reputation in the Slovenian market for more than fifty years. This is due to professional performance, relying on the company's own knowledge and to the fact that the company is extending its activities to the field of wood working industry - according to the changes in the market. The growth of the company bas led the management to the decision to improve the organisation of work in accordance with the requirements of the international standards ISO 9001 and ISO 14001. Competition among companies is becoming ever stronger and the market is forcing businesses to introduce total quality management. This involves the introduction of control of all the relevant processes - with regard to the quality of products and services and also with regard to the impact on the environment, work safety, etc. In GG Postojna, the systems of total quality management and of environmental management have been documented by a document entitled " Poslovnik podjetja", whicb is the operative document for total quality management in the company. All employees are obliged to implement the quality elements and elements of environmental management that are Laid down in the document. One of the functions of the company's managemen1 is to determi.ne whether the plans and their realization are in agreement, which is accomplished by interna! evaluations of quality management. Key wot·ds: Standard ISO 9001 and Standard ISO 14001, wood harvesting, wood production, trade in wood, work quality, product quality, the company GG Postojna 1 UVOD IN NAMEN Danes delujoča podjetja delujejo v nepredvidljivem okolju, kjer vlada močna konkmenca in bitka za obstanek. Podjetje, ki vstopa na trg ali pa tam že deluje, se mora stalno prilagajati spremembam v njegovem okolju (zakonodaja, tehnološki napredek, itn.), kar se kaže v izboljševanju njegove organi­ zacijske strukture, izdelkov, v stalnem gibanju in težnji po napredku in preživetju. Uspejo le tisti, ki GozdV 61 (2003) 4 so dovolj močni in vztrajni in spremembe sprejmejo kot izziv in priložnost. Pomembna dejavnika, ki vplivata na uspešnost poslovanja podjetja sta prav gotovo tudi kakovost ponujenih proizvodov/storitev ter skrb za okolje. 1 E. Š. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9 2 B. P. inž. org. dela, Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9 1 M. Ž. univ. dipl. ekon., Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9 195 Šabec, E. , Perko, 8., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Doseganje želene ravni kakovosti proizvodov/ kjer pridobiva delo in vrši odkup lesa. S sode- storitev in usmerjenost podjetja k sonaravnemu tovanjem na javnih razpisih pridobiva dela na poslovanju zahteva sodelovanje vseh zaposlenih in področju projektiranja, gradnje in vzdrževanja vključenost v vse funkcije podjetja. gozdnih prometnic. Leta 1996 je podjetje razširilo Kakovost in ravnanje z okoljem obravnavajo tudi standardi skupine ISO 9000 in ISO 14000. Namen povzetka diplomske naloge je predstaviti standard kakovosti ISO 9001 ter standard ravnanja z okoljem ISO 14001 ter njuno uvajanje v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna, d .d .. Preučili borno prednosti, kijih uvedba standardov prinese podjetju, opredeliti neskladnosti v poslovanju, njihovo vrednotenje in skladnost _s cilji podjetja. Metoda dela sloni na študiju literature s področja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem ter standardov ISO 9001 in ISO 14001. To so predvsem zborniki predavanj, ki so bila od leta 2000 do leta 2002 izvedena na tem področju. Potrebne infor­ macije pa so bile pridobljene tudi na osnovi pogovorov z vodji celovite kakovosti in s koordi­ natorjem sistema ravnanja z okoljem v podjetju Gozdno gospodarstvo Postojna d.d .. 2 PREDSTAVITEV PODJETJA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Gozdno gospodarstvo Postojna je bilo ustanovljeno z odločbo vlade LRS leta 1948, leta 1953 pa je začelo poslovati kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem. Na podlagi odločbe št. 307/3-54 je leta 1954 začelo poslovati kot gospodarska organizacija. Gozdno gospodarstvo Postojna nadaljuje tradicijo prejšnje organizacije, ki je gospodarila z gozdovi na celotnem območju postojnskega gozdnogospodarskega območja. Maja leta 1994 je na podlagi Zakona o gozdovih (Uri. L.RS, št 30/ 1993) prišlo do razdelitve na Zavod za gozdove Območna enota Postojna-in Gozdno gospodarstvo Postojna. Naloga Zavoda za gozdove je postala skrb za javni interes gospodarjenja z gozdovi, naloga Gozdnega gospodarstva Postojna pa izvajanje del v državnih gozdovih na podlagi koncesije. Ta dela zajemajo celoten proces gozdne proizvodnje­ gozdno gojitvena dela, sečnjo in izdelavo lesa, spravilo lesa, prevoz lesa ter trženje gozdnih lesnih sortimentov. Gozdno gospodarstvo Postojna je svojo dejavnost razširilo tudi na zasebne gozdove, 198 svojo dejavnost tudi na področje primarne predelave lesa s pridobitvijo 100 o/o lastniškega deleža podjetja Marof Trade d.o.o. iz Starega trga pri Ložu. Uradna priključitev tega podjetja Gozdnemu gospodarstvu Postojna je bila izvedena leta 2000. Marof Trade je postal poslovna enota, kjer se izvajajo procesi razvoja, razreza hlodovine, sušenja lesa in njegove finalne predelave ter trženja izdelkov. Za reševanje problema zaposlovanja invalidnih delavcev je podjetje oblikovalo poslovno enoto Papirna galanterija, kjer se izdelujejo papirnati krožniki. 3 RAZLOGI ZA lNEDBO STANDARDOV ISO 9001 IN ISO 14001 V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Vodstvo Gozdnega gospodarstva Postojna d.d. je želelo poleg procesa širjenja podjetja na več področij poslovanja tudi nadgraditi obstoječo organizacijo v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SIST ISO 9001 in S IST ISO 14001. Tako je nastala pobuda za uvedbo standardov kakovosti in ravnanja z okoljem v podjetje. Drugi razlog pa je bila ponudba poslovnega partnerja iz Ame1ike za sklenitev posla (American International Forest Project) pod pogojem, da Gozdno gospodarstvo Postojna izpolnjuje zahteve standarda ISO 14001. Konkurenca med podjetji in boj za njihov obstanek in rast zahtevata celovito obvladovanje kakovosti, kar pomeni obvladovanje kakovosti vseh procesov, ki potekajo v podjetju ter obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev. Potrebno pa je obvladovati tudi vplive, ki jih ima podjetje ter njegovi izdelki in storitve na okolje. Podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je bilo prvo v gozdarski panogi, ki je sprejelo odločitev za uvedbo in vzdrževanje standardov kakovosti in ravnanja z okoljem, kar naj bi pripomoglo tudi k hitrejšemu širjenju na domačem in tujem tržišču. Organizacija dela je bila v podjetju že pred uvedbo standardov ISO 9001 in ISO 14001 takšna, daje bilo čim manj odstopanj od postavljenih ciljev, v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni ter da je delo potekalo na okolju prijazen način. Uvedba standarda ISO 9001 naj bi odpravila pomanjkljivosti GozdV 61 (2003) 4 Šabec, E. , Perko, 8., Ž.igon, M .. Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. na področju opredelitve pisnih navodil za oprav­ ljanje del, določitve odgovornosti za določena opravila, ureditve in vzdrževanja celotne doku­ mentacije v podjetju ter uvedbe stalnega nadzora nad opravlja~em del. Uvedba standarda ISO 14001 pa naj bi rešila odstopanja na področju varstva pri delu, ravnanja z odpadki, odpadnimi olji, prahom in hrupom. Ker določena dela v gozdni proizvodnji (sečnja, spravilo, vzdrževanje gozdnih cest, itd.) opravljajo tudi pogodbeni delavci, ti pa se v večji meri ne držijo vseh predpisov in večkrat dela ne opravijo na okolju prijazen način, uvajanje obeh standardov pomeni tudi izločanje tistih pogodbenih delavcev, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih zahtev teh dveh standardov. Le tako se bo podjetje v celoti, z vsemi sodelujočimi partnerji, l~hko na trgu predstavilo kot skladna "zelena" organizacija. 3.1 Sprejem politike kakovosti Uprava podjetja je dne 22.9.2000 sprejela Politiko kakovosti in ravnanja z okoljem, s katero so bili določeni cilji podjetja, ki naj bi bili doseženi ob pomoči izgradnje, vzdrževanja, posodabljanja in izvajanja sistema kakovosti v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SIST ISO 900 t in SIST EN ISO 14001. Postavljeni cilji so: - kakovost izdelkov in storitev bo na takšni ravni, da bo omogočala povečevanje dobička in tržnega deleža, hkrati pa bo v največji meri zadovoljevala potrebe in zahteve potrošnikov ter ostalih strank; - podjetje bo ravnalo v skladu z vsemi oko­ ljevarstvenimi zakoni in predpisi, ki se nanašajo na izvajanje poslovnega procesa; - postopno se bodo sistematično zmanjševali negativni vplivi na okolje in v največji možni meri se bo preprečevalo onesnaževanje okolja; - nove investicije in uporabljena tehnologija bodo tehnološko sprejemljive in ne bodo pre­ komerno obremenjevaJe vod, tal in ozračja; - doseganje zastavljenih ciljev bo stalno spremljane, odpravljene bodo nepravilnosti, uvajale se bodo izboljšave, kar bo prispevalo k stalni rasti na vseh področjih poslovanja; - do zahtevane kakovosti bo prišlo s stalnim izobraževanjem in ciljnim usmerjanjem vseh zaposle:nih . GozdV 61 (2003) 4 3.2 potek planiranih in realiziranih aktivnosti Načrtovani cilji so bili zastavljeni v naslednjih korakih (Gozdni gospodar, 2000, str. 2): l. Zbiranje informacij Uanuar 200) 2. Sprejem odločitev (februar 2000) 3. Izobraževanje (marec 2000) 4. Oblikovanje delovnih skupin (april 2000) 5. Usposabljanje notranjih presojevalcev Uulij 2000) 6. Priprava dokumentacije in izgradnja sistema kakovosti in ravnap.ja z okoljem (april­ oktober 2000) 7. Presoja Poslovnika podjetja (oktober 2000) 8. Izvedba presoje-SIQ (november 2000) 9. Korekture postopkov in dokumentacije (november 2000-januar 2001) 10. Certifikacijski postopek (februar 2001) 11. Pridobitev certifikatov (marec 2001) 4 STANDARDI KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM V javnosti je veliko mnenj o standardih in nj ih o vem namenu ter o tem, kako so napisani, kdo jih pripravlja in v kakšni meri so obvezujoči . Standardi so rezultat potreb po urejenosti proizvodnih in stori tv enih procesov, ki jih izrazi ali nakaže javnost (industrija, podjetja, potrošniki). Pristojnost za pripravo standardov je na strani uradov za standardizacijo, ki aktivno sodelujejo z indu­ strijskimi združenji ter upoštevajo želje in predloge, ki prihajajo iz strani uporabnikov standardov. Naj ti morajo kompromis med zahtevami in željami potrošnikov in podjetij. Ločimo mednarodne in nacionalne standarde, poleg njih pa še panožne, indust1ijske in druge. O sprejemu mednarodnega standarda se odloči vsaka država šele potem, ko je zaključena javna obravnava znotraj posamezne članice ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo). Tehnični odbori ISO, ki jih sestavljajo nacionalne delegacije in ki zastopajo vse gospodarske interese vključno z interesi potrošnikov nato sporazumno sprejmejo odgovarjajoče standarde. Uporaba mednarodnih standardov ni obvezna, vendar pa so standardi referenčni dokumenti. Le-ti so zaradi kakovosti vsebine in vsakodnevnega razvoja proizvodnih in storitvenih dejavnosti vse bolj potrebni za postavitev 197 Sabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. okvirov delovanja podjetij. Nacionalni uradi za standardizacijo opredelijo nacionalne standarde, ki lahko temeljijo na mednarodnih standardih, poleg tega pa jih še natančneje razdelajo in prilagodijo značilnostim države. Uporaba standardov je neobvezna, vendar pa se podjetja zavedajo, da se upoštevanje standardov na trgu vse bolj pojmuje kot zagotovilo kakovosti in da jim lahko izboljša položaj na trgu. V rokah potrošnikov pa je, ali se bodo odločili za nakup standardiziranih izdelkov ali ne. 4.1 Serija standardov ISO 9000 Še pred nekaj desetletji je bila kakovost neopre­ deljiva. S pridobivanjem znanja in s povečanjem zahtev na področju kakovosti pa so se pojavile težnje k standardiziranemu pristopu zagotavljanja kakovosti. Poleg tega pa se je pojavila še potreba po enotni opredelitvi pojmov, ki bi omogočila enoten jezik med kupci in proizvajalci. Ta enoten jezik bi opredelili standardi. Začetek standardov kakovosti se je pojavil v ZDA pred drugo svetovno vojno in med njo, ko so želeli zagotoviti predvsem kakovost in zanesljivost delovanja orožja. Kasneje je največji premik v standardizaciji naredila Velika Britanija, ko je leta 1979 izdala serijo standardov BS 5750. Leto dni po izdaji standardov je vlada organizirala skupine, ki so sisteme brezplačno uvajale v podjetja in izobraževale ljudi. Posledica je bilo bolj konku­ renčno gospodarstvo (VUJOŠEVIČ 1996). BS standardi so bili osnova za izdajo serije med­ narodnih standardov ISO 9000 do ISO 9004 v letu 1987. V njih so upoštevali vse dobre in sprejemljive rešitve, ki so jih ponujali nacionalni standardi. V času, ko se naše gospodarstvo vključuje v mednarodne integracije, so postali standardi skupine ISO 9000, ki obravnavajo ravnanje podjetij in zagotavljanje kakovosti izdelkov/storitev zelo aktualni. Zahteve, ki jih ti standardi postavljajo, so na prvi pogled jasne in preproste, vendar pa presojevalci pri presojanju sistemov kakovosti opažajo, da si uporabniki standardov le-te različno razlagajo. Podjetje, ki želi uspeti na trgu, si mora postaviti cilje kakovosti, ki morajo biti usklajeni z zahtevami jn pričakovanji strank in subjektov, s katerimi sodeluje. Na osnovi ciljev kakovosti se oblikuje kultura kakovosti kot del celotne kulture podjetja. Ti cilji so predpogoj za učinkovito delo podjetja in iz njih izhajajoča politika kakovosti tvori osnovo za izgradnjo in smiselno uporabo sistema kakovosti. Standardi ISO 9000 opredeljujejo modele sistemov kakovosti in njihove elemente za različne primere v praksi. Zavedati se je potrebno, da ni mogoče postaviti vzorčnega modela sistema kakovosti, ki bi lahko predpostavljal optimalno rešitev za vsak primer uporabe. Sistem kakovosti lahko določi le podjetje samo, morda v sodelo­ vanju s svojimi strankami. Standardi omogočajo tudi pospeševanje mednarodne trgovine in so osnova sporazumevanja in dogovarjanja pri mednarodni delitvi dela ter za odpravljanje različnih trgovinskih ovir. Velik del svetovne trgovine že poteka med partnetji, ki izpolnjujejo zahteve standardov, kar pomeni, da imajo zahteve uvedene v prakso. 4.1.1 SIST ISO 9001 Standard SIST ISO 9001 je sistem zagotavljanja kakovosti v razvoju. proizvodnji, vgradnji in servisiranju. Ima status slovenskega standarda in je identičen mednarodnemu standardu ISO 9001. Je eden od treh mednarodnih standardov, ki obravnavajo zahteve za sistem kakovosti in se lahko uporabljajo za zagotavljanje kakovosti navzven. Uporablja se, ko mora dobavitelj dokazati, da je sposoben razviti in dobaviti proizvod skladen s standardom (SIST ISO 9001 1995). Sistem kakovosti je zgrajen iz dvajsetjh elementov in zajema: l . Odgovornost vodstva 2. Sistem kakovosti 3. Pregled pogodbe 4. Obvladovanje razvoja 5. Obvladovanje dokumentov in podatkov 6. Nabava 7. Obvladovanje proizvodov, ki jih dobavi kupec 8. Identifikacija in sledljivost proizvodov 9. Obvladovanje procesa 1 O. Kontrola in preizkušnje ll. Obvladovanje kontrolne, merilne in preizkusne opreme 12. Status pregleda jn preizkušanja 13. Obvladovanje neskladnih proizvodov 14. Korektivni in preventivni ukrepi GozdV 61 (2003) 4 Sabec, E., Perko , 8., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. 15. Ravnanje, skladiščenje, pakiranje, zaščita in dosta va 16. Obvladovanje zapisov in kakovosti 17. Notranje presoje kakovosti i8. Usposabljanje 19. Servisiranje 20. Statistične metode S lovenska podjetja se odločajo predvsem za izbiro modela sistema kakovosti po ISO 900i, saj tako dokažejo svojo sposobnost, da proizvod razvijejo, obvladajo proizvodni proces in odgo­ vornost pri servisiranju proizvoda. Večina slo­ venskih podjetij razvije in tudi proizvaja proizvode sama ali v sodelovanju s poslovnimi partnerji. Montaža in servisiranje pa pomenita le dodatno ponudbo oziroma storitev kupcem, kar poveča obseg prodaje, izboljša poslovne rezultate ter poveča ugled in zaupanje pri kupcih . Vsako podjetje, ki je razvilo lasten proizvod samo najbolje opravi dodatne stOJitve (montaža, servisiranje), saj najbolje pozna svoj proizvod. Z decembrom Jeta 2000 je izšla nova serija standardov ISO 9001, ki uveljavlja krog izboljšav: vodstvo-resursi-izvedba-meritve z močnim poudarkom na vlogi kupcev. Vsa podjetja, ki imajo oblikovan sistem kakovosti po standardu ISO 9001 iz leta 1995, so morala do decembra leta 2002 sistem preoblikovati v skladu z novo izdajo ISO 9001 z letnico 2000. Obstaja tudi ISO 9004, ki je le tehnično navodilo za uporabo standardov ISO 9001, ISO 9002 in ISO 9003. 4.1.2 Prilagoditev zahtevam tretje generacije standarda ISO 9001 2000 Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je v letu 2002 že izvedlo prehod na nova določjla standarda ISO 9001:2000. Nova, tretja izdaja standardov družine ISO 9000 prinaša pomembne in dobrodošle novosti ter spremembe organizacijam, ki imajo namen izboljšati obstoječ sistem vodenja kakovosti. Nov standard ISO 9001:2000 spodbuja organizacije, da z učinkovito uporabo in nenehnimi izboljšavami sistema vodenja kakovosti povečujejo zadovoljstvo svojih odjemalcev. Pomembnejše novosti in spremembe v standardu so posledica uporabe novih načel vodenja kakovosti pri oblikovanju strukture in vsebine standarda. Brez dvoma je k izboljšavam standarda največ prispevalo upoštevanje načel: • Osredotočenost na odjemalce • Procesni pristop • Nenehno izboljševanje Osnova sistema vodenja kakovosti, je princip procesa nenehnih izboljšav - PDCA: P- (plan) planiraj, D- (do) izvedi, C- (check) preveri, A- (act) ukrepaj (Vir: SIST ISO 9001 2000). Nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti .·.·.·.·.~.·.·~ ·.·.·.- . ·.·.·.·. · .... · ,•.-.·.·,?.•,·.·.········· ····· -.~.·-·.~.-::· Odjemalec Odjemalec •• Zadovoljstvo Zahteve GozdV 61 (2003) 4 199 Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Na osnovi odstopanj med planiranimi in izvedenimi aktivnostmi ugotavljamo vzroke zanje, določimo potrebne ukrepe za izboljšave, izpeljemo predlagane spremembe in ovrednotimo rezultate izvedenih sprememb. Spremembe in ugotovitve vključimo v novo planiranje, tako da krog ni nikoli zaključen. Ob prehodu na določila novega standarda 9001:2000, smo obnovili in priredili svoj Poslovnik podjetja, ki ima sedaj osem poglavij, enako kot že obstoječi SIST EN ISO 14001, kar zagotavlja razumnejšo povezavo in povečuje združljivost obeh standardov. Nov poslovnik vsebuje: l. Uvod - splošni del 2. Uvod - prehod v procesni pristop 3. Področje veljavnosti in delovanje sistema 4. Sistem vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem 5. Odgovornost vodstva 6. Vodenje virov 7. Realizacija proizvoda 8. Merjenje, analize in izboljšave Hkrati smo dopolnili in prilagodili tudi doku­ mente nižjih nivojev, ter prenesli celotno doku­ mentacijo na računalniško mrežo intraneta. V podjetju smo se odločili, da bomo svoje dejavnosti obravnavali v okviru treh procesov (vodenje, gozdna proizvodnja in lesna proizvodnja) ter dveh podprocesov (učinkovito zaposlovanje invalidov ter transport in vzdrževanje opreme). Za vseh pet procesov srno v poslovniku določili kontrolne točke ter kazalnike, s katerimi sprem­ ljamo zmogljivost procesov. V letošnjem letu smo v skladu z novimi določili standarda SIST ISO 9001:2000 in SIST EN ISO 14001:1997 že izvedli notranjo presojo in vse ostale akti vnos ti. SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in mero­ slovje) paje opravil redno presojo sistema kakovosti po zahtevah standarda ISO 9000:1994 in certi­ fikacijsko presojo sistema vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001:2000 ter redno presojo sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001:1996. 4.2 Serija standardov ISO 14000 Prekomerno izkoriščanje naravnih virov se je začelo z industrijsko revolucijo. Vse več neobnovljivih in obnovljivih naravnih virov je bilo porabljenih brez 200 razmisleka, kako bo to vplivalo na zdravje prebivalstva in na kakovost naravnega okolja. Zahteve po ocenjevanju vplivov sežejo že v sedemnajsto stoletje, kažejo pa se tudi s protesti neformalnih skupin, ki so zahtevale boljši odnos do okolja, v katerem živimo in delamo. Leta 1991 je bila ustanovljena strateška sveto­ valna skupina za okolje (ISO/EC Strategic Advisory Group on Environmental- SAGE), ki je določila temeljne zahteve za nov pristop okoljskih stan­ dardov. Pravilnost njihovega dela je bila pottjena na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju, ki je bila v Rio de Janeiru leta 1992 (KEATING 1995). Prvi standard na področju Sistemov za uprav­ ljanje z okoljem je britanski standard -BS7750, ki ga je leta 1992 razvila British Standard Institution. Poleg francoskega NF X30-200, španskega UNE 77-801 ter pravil EU EEC 1836/93 je bil eden temeljnih standardov pri izdelavi standarda ISO 14001, ki je bil sprejet in mednarodno priznan septembra leta 1996 (STRAŠEK 1998). Evropska regulativa EMAS (Eco-Management and Audit Scheme) paje regulativa EU, ki od aprila 1995 velja v vseh državah članicah. Od standardov se razlikuje v tem, da vključuje še nekaj dodatnih elementov, od katerih je najpomembnejša okoljska izjava. Shema EMAS naj bi pripomogla, da bi se podjetja začela zavedati svojega odnosa do okolja in da bi nenehno izboljševala tehnološke postopke (VEZJAK 1998). Od podjetij se zahteva, da so ljudem in okolju prijazna. Izziv jim predstavljajo standardi skupine ISO 14000. Ustrezno ravnanje z okoljem dosežejo le z zavezanostjo sistematičnemu pristopu in trajnemu izboljševanju sistema ravnanja z okoljem. To jih lahko pripelje do naslednjih poslovnih prednosti (ZALAR 2000): - zmanjševanje stroškov ravnanja z odpadki; - zmanjšanje stroškov za energijo in materiale; - zmanjšanje distribucijskih stroškov; - povečanje ugleda pri kupcih in javnosti. Posledica teh prednosti je povečanje poslovne uspešnosti podjetja, saj zmanjšanje stroškov povečuje dobiček. Poslovanje podjetja na okolju varen način povečuje ugled pri kupcih, ostalih zainteresiranih strankah in javnosti, kar pomeni verjetnost večjega investiranja v takšna podjetja, zvestobo kupcev in zato varnejše poslovanje. GozdV 6'1 (2003) 4 Šabec, E. , Perko, B., Žigon . M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. 4.2.1 Standardi skupine ISO 14000 Selija ISO 14000 se osredotoči na ravnanje podjetij z energetskimi viri, vodnimi viri, hrupom, emisijami nevarnih snovi, odpadki, skratka z vsem, kar je povezano z okoljem. Standardi za ravnanje z okoljem so izdani tudi kot Slovenski nacionalni standardi SIST. V Sloveniji je najbolj razširjen standard na področju ravnanja z okoljem SIST EN ISO 14001 1997. Namen standarda 14001 je preskrbeti podjetjem elemente učinkovitega sistema ravnanja z okoljem, ki jih je mogoče integiirati z drugimi zahtevami vodenja, tako da podjetja lažje dosegajo tako okoljske kot ekonomske cilje. Smotrno ravnanje z naravo mora postati del rednega poslovanja, torej tudi del poslovnih načrtov, naložb in razmišljanja vodstva. To pomeni. da bo vodstvo podjetja javno prevzelo obveznost, da bo svojo poslovno prakso uskladilo z zakoni in predpisi, za kar mora sprejeti poseben program ravnanja z vidika okolja in si v ta namen zagotoviti potrebna sredstva. Cilji podjetja morajo biti natančno opredeljeni, celoten pro­ gram pa tudi finančno ovrednoten in utemeljen (STRAŠEK 1998). Razlogi za p1idobitev certifikata ISO 14001 so različni. Najbolj so za zmanjševanje onesnaževanja okolja zainteresirani kupci, katerih osveščenost je na vedno višji ravni in se odločajo za nakupe proizvodov in storitev ekološko naravnanih podjetij. Zmanjševanje onesnaževanja okolja je zelo po­ membno za vlagatelje, kajti vlaganje v podjetja, ki nimajo v svoji politiki vodenja vgrajenih meha­ nizmov varovanja okolja so zelo rizična, saj zavarovalnice sodelujejo s podjetji, ki skrbijo za varovanje okolja in preprečevanje škod. Varovanje okolja je pomembno tudi iz vidika zaposlenih, saj ti raje delajo v okolju ptijaznih podjetjih. Pojavlja se vedno več zakonov in predpisov s področja varovanja okolja, pa tudi novi ekonomski instrumenti (davki, kazni in dovoljenja za poslovanje) so naklonjeni podjetjem z okoljevarstveno politiko (STRAŠEK 1998). ISO 14001 je lahko tudi pogoj za sklenitev pogodbenega razmerja, sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji. Pojavljajo se tudi razlogi proti vzpostavitvi IS014001 kot so stJ"oški uvajanja sistema in pa prepričanje, da podjetja že poslujejo na okolju prijazen način (PRIBAKOVIC/BORŠTNIK 2000). Možne koristi, ki so povezane z učinkovitim si­ stemom ravnanja z okoljem (PRIBAKOVIC/BORŠT­ NIK 2000): GozdV 61 (2003) 4 - pridobljeno zaupanje zainteresiranih strank (poslovnih partnerjev, kupcev, javnosti, upravnih organov); - uspešno implementiranje sistema se lahko certificira, kar nudi večje tržne možnosti; - na ta način je možno ustreči ekološko osveščenim kupcem; - lažje urejanje odnosov z javnostjo; - lažje pridobivanje dovoljenj in pooblastil; - izboljšano obvladovanje stroškov; - zmanjšano število kršitev in odškodnin zaradi njih; - varčevanje pri energiji in surovinah z nepo­ srednimi finančnimi učinki; - zmanjševanje stroškov za gospodarjenje z odpadki; - izboljšano obvladovanje delovanja v orga­ nizaciji; - boljši pogoji pri zavarovalnicah in najemanju kreditov. Standard ISO 14001 zahteva, da je okoljska politika podjetja javnosti dostopna. Podjetje se mora odločiti, kaj in na kakšen način želi sporočiti zainteresiranim strankam (kupcem, poslovnim partnerjem, javnosti, zakonodajalcu) informacije o delovanju sistema in njegovih rezultatih. Načini, ki jih podjetja uporabljajo so lahko letna poročila o ravnanju z okoljem, interna glasila, dnevi odprtih vrat, hitro in jasno komuniciranje z javnostjo in mediji. Osnova sistema ravnanja z okoljem je nepretrgan cikel NAČRTUJ- NAREDI- PREVERJ -UKREPAJ (angl. PLAN-DO-CHECK-ACTION), oziroma Denungov krog. Model nenehnega izbolj še­ vanja zagotavlja nenehni nadzor in izboljšanje, ki je ključnega pomena za vodstvo, ki želi učinkovito poslovati (KOCJANČIČ 2000). Po standardu ISO 14001 so glavne zahteve pri uvajanju sistema ravnanja z okoljem v podjetje naslednje: l. Oblikovanje okoljske politike Vodstvo podjetja določi okoljsko politiko ter spodbuja in usmerja deJov~e vseh zaposlenih za uresničevanje le-te. Okoljska politika predstavlja temelj za celotno delovanje sistema ravnanja z okoljem. zato mora ustrezati okolju ter obsegu in vrsti vplivov podjetja nanj. Vsebovati mora tudi izjave o zavezanosti k stalnemu procesu zmanjše­ vanja in preprečevanju onesnaževanja okolja in 201 Šabec, E., Perko, B., Žigon , M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. izpolnjevanju zakonodajnih in drugih zahtev. Okoljska politika mora biti dokumentirana, poznana vsem zaposlenim ter na voljo zainteresi­ rani javnosti (KOCJANČIČ 2000; SIST EN ISO 14001 1997). 2. Planiranje Planiranju sistema ravnanja z okoljem je dan največji poudarek. Proces planiranja je razdeUen na štiri dele (KOCJANČIČ 2000; SIST EN ISO 14001 1997): l. Prepoznavanje in določanje okoljskih vidikov in vplivov pocljetja 2. Zakonske in- druge zahteve 3. Okvirni in izvedbeni cilji 4. Program ravnanja z okoljem 3. Uvajanje in delovanje (KOCJANČIČ 2000, SIST EN ISO 14001 1997): l. Struktura in odgovornost Odgovornosti na vseh ravneh podjetja morajo biti jasno določene in dokumentirane. Vodstvo mora zagotoviti sredstva (kadre, posebna znanja, tehnologijo, finančna sredstva), ki so potrebna za delovanje sistema ravnanja z okoljem. Najvišje Vodstvo mora imenovati predstavnika, katerega glavni nalogi sta skrb in odgovornost. da je sistem ravnanja z okoljem vpeljan in delujoč, ter poročanje o delovanju sistema vodstvu. 2. Usposabljanje in zavedanje Podjetje mora ugotoviti potrebe po usposabljanju zaposlenih ter zahtevati, da so vsi zaposleni, katerih delo pomembno vpliva na okolje, primerno usposobljeni. 3. Komuniciranje Vzpostavljeni morajo biti procesi notranjega komuniciranja med različnimi ravnmi in funkcijami podjetja, kot tudi komuniciranja z zunanjimi zainteresiranimi strankami (inšpekcijske službe, službe za ukrepanje v izrednih razmerah, državna oblast - zakonodaja, sosedje, sok.rajani, okolje­ varstvene skupine). Pri zunanjem komuniciranju mora podjetje definirati odgovornosti za spre­ jemanje, dokumentiranje in odgovatjanje na zunanje pobude ali pritožbe ter določiti rok za odgovor. 202 4. Dokumentacija sisterrw ravnanja z okoljem Opis ključnih elementov sistema in njihovih medsebojnih povezav mora biti dokumentiran in vzdrževan v tiskani in elektronski obliki. 5. Obvladovanje dokumentov Podjetje mora dosledno obvladovati doku­ mentacijo, kar pomeni opredelitev naslovov, vsebine, statusa, obsega, pooblastil, datuma veljavnosti. Podane morajo biti jasne reference na ostale povezave, na soveljavne in nadrejene dokumente. Zastarela dokumentacija se mora uničiti alj pa mora biti nedvoumno označena ter izvzeta iz uporabe ter shranjena za določen čas. 6. Obvladovanje delovanja Ta element zajema celotno dejavnost podjetja. Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati doku­ mentirane postopke v prime1ih, kjer lahko opravljm~e delov dejavnosti vodi v odstopanje od okoljske politike ter okvirnih in izvedbenih ciljev. V postopkih morajo biti podana jasna merila za delovanje. 7. Pripravljenost in odziv na izredne razmere Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za ravnanje v morebitnih izrednih razmerah (izliv nevarnih snovi, poplava, požar, potres, strojelom). Cilj teh postopkov je v čim večji možni meri zmanjšati verjetnost za pojav izrednih razmer s preventivnimi ukrepi ter preprečiti negativne vplive na okolje, če se izredne razmere pojavijo. 4. Preverjanje in korektivni ukrepi (KOCJANČIČ 2000, SIST EN ISO 14001 1997): l. Nadzorovalno spremljanje in merjenje Podjetje mora p1ipraviti pisne postopke za izvajanje monitoringa in merjenj ključnih karaktetistik tistih aktivnosti, ki imajo lahko pomemben vpliv na okolje. Meritve je potrebno redno izvajati, merilna oprema mora biti kalibrirana. Postopki morajo vsebovati zahtevo za občasno oceno skladnosti z okoljsko zakonodajo in predpisi. 2. Neskladnosti ter korektivni in preventivni ukrepi Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za določanje odgovornosti in pooblastil za preiskavo in ravnanje z neskladnostmi, za izvajanje ukrepov GozdV 61 (2003) 4 Sabec, E., Perko, 8., Žigon , M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. začetek in dokončanje preventivnih in popravnih ukrepov, izvajanje ukrepov, ki so sorazmerni velikosti problemov in ugotovljenih vplivov na okolje ter izvršitev popravkov in zapisovanje sprememb v dokumentirane postopke. Podjetje mora zapisati vse spremembe, ki so posledica korektivnih in preventivnih ukrepov. 3. Zapisi Podjetje mora vzdrževati zapise o usposabljanju, notranji presoji in zapise pregleda vodstva. Zapisi morajo biti berljivi, prepoznavni in sledljivi za obravnavano dejavnost, enostavno dostopni in zaščiteni pred poškodbami, propadanjem in izgubo. Čas hranjenja zapisov mora biti določen. 4. Presoja sistema ravnanja z okoljem Zahteva je, da se izvajajo občasne presoj sistema ravnanja z okoljem. Notranja presoja mora ugotoviti stopnjo vpel janos ti in pomanjkljivosti tega sistema. Zaradi celovitosti morajo postopki presoje zajeti predmet presoje, njihovo pogostnost, metodologijo, odgovornosti, zahteve za izvajanje presoj in poročanje o rezultatih. S. Vodstveni pregled Vodstvo podjetja mora v časovnih presledkih, ki jih samo določi, pregledati sistem ravnanja z okoljem. S tem zagotovi njegovo ustreznost, zadostnost in učinkovitost. Za vrednotenje morajo biti izbrane vse informacije, tako da vodstvo lahko ugotovi ali so potrebne spremembe politike, ciljev in drugih elementov sistema. Pregled mora biti dokumentiran. 5 UVAJANJE STANDARDOV ISO 9001 IN ISO 14001 V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Vodstvo podjetja se je v mesecu januarju leta 2000 odločilo za izvedbo projekta uvajanja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 in ISO 14001. Kot predstavnika vodstva je direktor izbral tehničnega direktorja, ki je odgovoren za uvedbo, vzdrževanje in posodabljanje tega sistema ter vodjo celovite kakovosti kot odgovornega za operativno izvajanje GozdV 61 (2003) 4 in koordiniranje del pri uvajanju, vzdrževanju in posodabljanju tega sistema. Vodstvo je sprejelo politiko podjetja, ki je podlaga za vse nadaljnje aktivnosti. Vodja celovite kakovosti je pripravil terminski plan uvajanja in ga predstavil vodstvu, ki ga je tudi odobtilo. Vodja celovite kakovosti je začel zbirati ponudbe svetovalnih organizacij in pooblaščenih institucij za certificiranje in izdajo certifikatov. V Sloveniji so za certificiranje sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem akreditirane tri institucije SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje), BVQI (Bureau Veritas Quality International) in TUV Bayern Sava. Gozdno gospodarstvo Postojna je izbralo SIQ, za svetovalno organizacijo pa Produktivnost d.o.o. Management Consulting. V podjetju so bile po posameznih področjih dela oblikovane delovne skupine, ki so pripravile ustrezno dokumentacijo. Izdelava dokumentacije je potekala po principu ''od spodaj navzgor' '. V praksi to pomeni, da se je za posamezno področje najprej izdelalo doku­ mentacijo za izvajat~e posameznih del in opraviL Poslovnik podjetja je postal krovni dokument za vodenje in obvladovanje celovite kakovosti v celotnem poslovnem procesu podjetja. Septembra leta 2000 je bil pripravljen večji del dokumentacije in tudi Poslovnik podjetja. Prvi korak v smeri presoje sistema kakovosti in ravnanja z okoljem je bil st01jen, ko smo v presojo poslali Poslovnik podjetja . Presoja je bila izvedena v začetku meseca oktobra leta 2000. Pozitivna ocena presoje je bila pogoj za izvedbo predpresoje, ki so jo izvedli presojevalci izbrane certifikacijskc institucije. Čeprav neobvezna, smo se odločili za predpresojo obeh sistemov - sistema kakovosti in sistema ravnanja z okoljem, saj smo bili mnenja, da bomo tako pridobili koristne informacije in znanja za učinkovitejšo izgradnjo sistema. Rezultat predpresoje je bilo poročilo certifikacijske organizacije, ki je vsebovalo poleg splošne ocene uvedenega sistema .tudi priporočila in ugotovljene nesklad­ nosti pri predpresoji. Priporočila pomenijo zgolj nasvet presojevalcev, da bi določeno aktivnost organizirali tako, da bi nam to olajšalo delo. Ugotovljene neskladnosti pa pomenijo odstopanje od zahtev standarda. Glede na dejstvo, da je bila večina dokumentacije že izdelana, so nam ugo­ tovljene neskladnosti in priporočila posameznih 203 Šabec, E., Perko, B. , Žigon, M. : Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. področij omogočila dokončno korekturo postop- Spremljajoča navodila kov in dokumentacije. • Navodilo za izdelavo Sečnospravilnega načrta Z namenom preverjanja vse obstoječe doku- (SSN) mentacije in učinkovitosti celotnega sistema je bila • Navodilo za izdelavo Delovnega naloga (DN) v mesecu novembru 2000 izvedena tudi notranja • Navodilo za opravljanje gojitvenih del presoja. Na osnovi ugotovitev so bili sproženi • Navodilo za sečnjo in izdelavo lesa korektivni ukrepi, ki so skupaj z ugotovitvami • Navodilo za spravilo lesa predpresoje omogočali podrobnejšo odpravo • Navodilo za merjenje lesa neskladij. Odpravljanje neskladnosti ter korekture • Navodilo za delo in dobro prakso ravnanja z postopkov in dokumentacije so bile v skladu s okoljem pri prevozu s tovornimi vozili in terminskim planom zaključene meseca marca leta GTK 2001, ko je bila izvedena tudi glavna certifikacijska • Navodilo za delo na skladiščih lesa presoja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem. • drugo 5.1 Primer uvajanja zahtev standarda ISO 9001 v gozdno proizvodnjo Od meseca aprila do meseca oktobra leta 2000 je delovna skupina s področja gozdne proizvodnje najprej analizirala gozdno proizvodnjo, iz katere je izluščila vse v njej zajete delovne procese. Ti delovni procesi so: - gozdno gojitvena dela; - sečnja in spravilo lesa - prevoz in skladiščenje lesa; - odkup lesa iz zasebnih gozdov; - gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic. Na drugi strani so izmed vseh dvajsetih zahtev standarda ISO 900[ izbrali tiste, ki jih je bilo potrebno vgraditi v operativno dokumentacijo za obvladovanje zgoraj naštetih procesov: - identifikacija in sledljivost proizvodov; - obvladovanje procesa; - kontrola in preizkušanje; - status kontrole in preizkušanja; - obvladovanje neskladnih proizvodov; ~ ravnanje, skladiščenje, pakiranje, zaščita in dosta va. Rezultat dela delovne skupine za gozdno proizvodnjo je sledeča dokumentacija: Organizacijski predpisi 204 • Obvladovanje gozdne proizvodnje • Sklepanje pogodb pli odkupu lesa iz zasebnih gozdov • Izvajanje del preko javnih razpisov • drugo 5.2 Primer uvajanja standarda ISO 14001 na področju sečnje Proces uvajanja standarda ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je potekal integrirano s standardom ISO 9001 v skladu s terminskim planom, ki je bil že opisan. Delovna skupina za uvajanje zahtev okoljskega standarda je po postopku za prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov določenih v organi­ zacijskem predpisu podjetja izvedla popis vseh okoljskih vidikov in vplivov. V prvi fazi je bilo potrebno določiti dejavnosti, proizvode in storitve podjetja Gozdno gospodarstvo Postojna d.d., ki imajo pri vrednotenju vpliv na okolje. Postopek za prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov obsega naslednje korake: - določitev dejavnosti, proizvodov in storitev s pomočjo zaporedja poteka proizvodnega procesa; - določitev vidikov in vplivov na okolje . . Določitev vidikov in vplivov na okolje je potekalo in še poteka z vpisovanjem le-teh v pripravljene obrazce. Okoljski vidiki so se ocenjevali in se še ocenjujejo v dveh vsebinsko zaporednih sklopih in sicer na vhodu kot poraba in na izhodu kot emisija in odpadki v okolje. Pri tem je potrebno upoštevati stanja ob normalnih delovnjh razmerah in stanja, ki bi nastala pri morebitnih nezgodnih dogodkih. Pri ocenjevanju vplivov na okolje je pomembno, kateri okoljski vidik pomembno vpliva na okolje. Vplive na okolje smo ocenili po naslednjih kriterijih.: - zakonske zahteve in njihovo izpolnjevanje; - stroški povezani z obvladovanjem vplivov; - upoštevanje zainteresirane javnosti. GozdV 61 (2003) 4 Šabec, E., Perko. B., Žigon, M. : Uvajanje standardov ISO 9001 ln ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Za prepoznane pomembne in kritične okoljske 6 OCENA INTEGRIRANEGA lNAJANJA SISTEMA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM vplive strokovna skupina, ki izvaja ocenjevanje, pripravi predloge za sanacijo stanja. P1i določanju ciljev in programov varstva okolja mora strokovna skupina upoštevati sledeče pogoje: - opravljeno ocenjevanje vplivov na okolje; - cilje podjetja, opredeljene v politiki podjetja do okolja; - ugotovitev vodstvenega pregleda glede rav­ nanja z okoljem; - rezultate ekološkega monitoringa; - ugotovljene neskladnosti in uvedeni korek- tivni ukrepi; - nove zahteve in možnosti za ravnanje z okoljem. V programski enoti gozdni obrat, smo na osnovi ocenjevanja okoljskih vidikov in vplivov na okolje prepoznali štiri pomembne okoljske vidike in posledično vplive, za katere smo izdelali okoljske programe. Pri ocenjevanju proizvodnega procesa · 'Sečnja lesa" smo po kriteriju zakonskih zahtev in kriteriju zainteresirane javnosti prepoznali pomembna okoljska vidika, ki imata pomemben okoljski vpliv, in sicer: - poraba goriva za delovanje motorne žage; - poraba mineralnih olj; -drugo. Kot pomembna prepoznana okoljska vpliva sta bila določena tudi v skupni oceni zato sta bila zanju določena okvirna in izvedbena cilja varstva okolja. Tako se prvi izvedbeni cilj glasi: "Nabava in uporaba ekološko varne embalaže za uporabljeno gorivo in mineralna olja za motorno žago", drugi pa: "Prehod na dosledno uporabo BIO olj in BIO maziv" . Na osnovi izvedbenih ciljev je bil sestavljen program za realizacijo in sicer nakup in razdelitev ekološko varnih posod za gorivo in mazivo vsem delavcem, ki uporabljajo motorno žago ter usmerjanje vseh uporabnikov motornih žag k dosledni uporabi BIO olj in BIO maziv. Vodje de]ovišč so prevzeli odgovornost za izvajanje nadzora nad delavci pri realizaciji zastavljenih ciljev. V drugi točki ocenjevanja proizvodnega procesa "Strojno spravilo lesa" smo prepoznali dva pomembna okoljska vidika, ki imata pomemben okoljski vpliv in sicer: - odpadna mineralna olja; - odpadne masti; - drugo. GozdV 61 (2003) 4 V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Uvedba standardov ISO 9001 in ISO 14001 pomeni za podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. velik napredek. Glavno pobudo je podalo vodstvo podjetja, ki je za izvedbo tega projekta izbralo ekipo, katere vodilni osebi (vodja celovite kakovosti in koordinator za ravnanje z okoljem) sta mladi, izobraženi in ambiciozni. Zahteve standardov predstavljajo zanju pravi izziv, ki ga je potrebno sprejeti in rešiti. Za ostale (vendar ne vse) v delovnih skupinah žal ne bi mogli reči, da so bili motivirani, ampak le sprejemajo odločitve vrha in izvršujejo naloge, ki so jim dane. Ne vidijo nobene prednosti, ki naj bi jo prinesla uvedba ISO standarda, ampak le "dodatno delo''. Menimo, da je za pravo mo­ tiviranost oseb, predvsem vodstvenih, odgovorno vodstvo samo. Tu ne gre za motiviranje te ravni kadra z večanjem plač, ampak za motiviranje z izobraževanjem in drugačnimi metodami dela in nagrajevanja. Če vodstveni del zaposlenih ne verjame v sistem kakovosti in ravnanja z okoljem ter v njihove prednosti, ali pa le verjame in je jabolko spora nekje drugje, globoko v zakulisju sistema poslovanja, ta razhajanja ne bodo pripeljala do želenega učinka. Vodilno osebje je tisto, ki drži vajeti v rokah in usmerja k uspehu. Vsi ostali zaposleni, se pravi polkvalificirani (teh je največ, kar nakazuje, da je podjetje izrazito proizvodno usme1jeno in da je za delo potrebna predvsem moč in ozka profilna usmerjenost), kvalificirani in tisti s srednješolsko izobrazbo le opravljajo svoje delo v skladu z navodili, ki jih dobijo z vrha in so zadovoljni, da so sploh zaposleni in dobivajo plače. To raven kadra bi se dalo motivirati s posredo­ vanjem pravih informacij o poteku dela ter z nagradami za dobro opravljeno delo. Na splošno v podjetju prevladuje mnenje, da uvedba standardov ISO 9001 in ISO 14001 prinaša predvsem tržne prednosti (sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji, odpravljanje potencialnih vzrokov za škodo povzročeno okolju ter lažje komuniciranje z zainteresiranimi strankami-banke, zavarovalnice), kar na eni strani združuje večanje ugleda podjetja s konkurenčno prednostjo, na dmgi 205 Sabec, E. , Perko , 8 ., Žigon . M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. strani pa dviguje ekološko zavest zaposlenih in javnosti. V obdobju procesa uvajanja standardov so nastali določeni fiksni stroški svetovalcev, (pred)presoje, vzpostavljanja samega sistema, stroški izobraževanja, dokumentacije, materiala in splošni stroški dela (pregledi, korektivne akcije). Vendar je v tem obdobju podjetje ustvarilo tudi prihranke pri električni energiji, surovinah in odstranjevanju odpadkov. Podjetje se drži načela stalnega izboljševanja s spremljanjem ključnih okoljskih parametrov, ki zadevajo okolje (hrup, voda) s periodičnim in sistematičnim spremljanjem negativnih vplivov, s stalnim spremljanjem zastavljenih ciljev in konkretnimi preventivnimi ukrepi, me1jenjem in analiziranjem postavljenih ciljev. Pri uresničevanju tega načela prihaja do občasnih težav, ki se kažejo predvsem v motiviranosti, nezadostni osveščenosti in angažiranosti vseh zaposlenih. 7 SKLEP Današnji čas od podjetij zahteva, da so fleksibilna in stroškovno učinkovita. Prilagajati se morajo razmeram na trgu, ponujati proizvode, ki ustrezajo ne samo željam kupcev, ampak tudi zakonodaji. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo pomeni večji trg, na katerem bodo obstali samo najmočnejši in najboljši. Večji trg predstavlja večje zahteve. ln prav to pomeni za slovenska podjetja nov izziv. Uvedba in vzdrževanje sistema kakovosti in ravnanja z okoljem je za podjetja postala nuja. Podjetja, ki se tega ne bodo zavedala, bodo obsojena na izgubo sodelovanja na zahtevnih tujih trgih in s tem na propad. Standardi kakovosti in ravnanja z okoljem dajejo poudarek predvsem pomembnosti vloge kupcev in varovanja okolja. Zadovoljstvo kupcev predstavlja uspeh, varovanje okolja pa varnost, ugled in spoštovanje podjetja. Ključ do uspeha predstavlja vodstvo samo, ki je odgovorno za poslovanje. Verjeti mora v sistem, sla·beti za stalno motiviranost in angažiranost zaposlenih ter za primerno nagrajevanje. Kjer bo imelo vodstvo drugačne cilje, ki ne bodo v skladu s standardi, sistem ne bo uspešen. 206 Podjetja pri vpeljevanju sistema kakovosti in ravnanja z okoljem potrebujejo spodbudo in pomoč, zlasti s strani države in njenih institucij, ki z različnimi programi, olajšavami ln ostalimi instrumenti pripomorejo k boljšemu seznanjanju z omenjenimi koristmi in potencialnimi konku­ renčnimi prednostmi, kijih uvedba sistema prinese. Država na tak način motivira in spodbuja gospodar­ sko rast in razvoj. Večje sodelovanje s tujimi partnerji pa pomeni tudi večje promoviranje naše države. Posledice stalnega izboljševanja in izpopol­ njevanja bodo vidne že kmalu, prav gotovo pri naslednji generaciji. 8 LITERATURA CARR P. L., 1992. Applying Cost of Quality to a Service Business. Sloan Management Review, str. 72-76. EPSTEIN MARC, J.,l996. Measuring Corporate Environ­ mental Performance. Best Practices for Costing and Managing an Effecti ve Environmental Strategy. Chicago: Irwin, 319 str. KEATING, M., 1995. Agenda za spremembo s srečanja na vrhu: Agenda 21 in drugi sporazumi iz Ria de Janeira v razumljivem jeziku. Ljubljana: Umanotera- Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 79 str. KOCIJANČIČ, R., 2000. Principi delovanja sistema ravnanja z okoUem. Sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, str. 7-19. PRIBAKOVIC-BORŠTNIK, A., 2000. Koristi in slabosti uvajanja sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. str. 27-31. RUST-ROLAND, T., 1994. Zahorik Anthony. J., Keining­ ham Timothy L.: Return on Quality. Measuring the Financial Impact of your Company's Quest for Quality. Chicago: Probos Publishing Company, 225 str. Slovenski standard SIST EN ISO 14001. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, 1997. 35 str. Slovenski standard SIST ISO 900 l. Ljubljana: Urad Republike za standardizacijo in meroslovje, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, 1995, 32 str. STRAŠEK, V., 1998. Vodenje podje~a z vidika varovanja okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Ljubljana: Bureau Veritas Quality International Slovenija, 149 str. TAYLOR, B., 1994. The Environmental Management Handboo~. London: Pitman, 486 str. GozdV 61 (2003) 4 1 Šabec, E., Perko, B., Žigon , M.: U vajanje standardov ISO 900 1 in ISO 1400'1 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. VEZJAK , 8 ., 1998. Rzkritja računovodskih informacij v letnih poročilih, posebej o ravnanju z okoljem. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 245 str. VUJOŠEVIČ, N., 1996 Vodilo za standarde kakovosti ISO 9000. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 316 str. WINTER, G., 1998. Business and Environment: A Handbook of Industrial Ecology With 22 Checklist for Practical Use and a Concrere Example of The Integrated System of Environmenralist Business Management 1 (The Winter model). Hamburg (etc .): McGraw- Hill, 248 str. Začetek šestdesetih let dvajsetega stoletja Delavska skupina pri sečnji in izdelavi je ob uvajanju motornih žag štela 4-6ljudi. Motorna žaga je bila zaupana Je '·motoristu". GozdV 6i {2003) 4 ZALAR. B., 2000. Standardi za ravnanje z okoljem . Sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO l400l. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, str. 33-39. Gozdni gospodar, glasilo Gozdnega gospodarstva Postojna, d.d., december 2000, št. l. Interna gradiva podjetja Gozdno gospodarstvo Postoj­ na d.d . Poslovnik podjelja o sistemu kakovosti ISO 9001 in sistemu ravnanja z okoljem ISO 14001. Danes Ves les od panja do gozdne ceste spravijo s traktorji. Do začetka šestdesetih let dvajsetega stole~a so vse spravilo lesa pri Gozdnem gospodarstvu Postojna opravili ''furmani". 207