Znanstvena razprava 
GDK: 189: 182 ; 47: (497.12 Kolpska dolina) 
Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega 
potoka v dolini Kolpe 
Peculiarities of the Flora and Vegetation in the Gorges of the Brooks Potok and 
Modri potok in the Kolpa River Valley (S Slovenia) 
Marko ACCETIO* 
Izvleček: 
Accetto, M. : Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe. Gozdarski vestnik, 6ll 
2003, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 42. Prevod povzetka: Jana Oštir. Prevod izvlečka 
v angleščino : Marko Accetto. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. 
Avtor nas v prispevku seznanja s poznanirni in novimi posebnostmi flore in vegetacije v soteskah Potoka in Modrega potoka 
v dolini Kolpe Uužna Slovenija, preddinarsko fitogeografsko območje) . V njih se mozaične menjava hladnoljubno, Loploljubno, 
mezofilno. vlagoljubno, naskalno in drugo rastlinstvo ter rastje. To kaže na edinstveno floristično in vegetacijsko pisanost 
obravnavanih sotesk, ki jim v bližnji in daljni okohci težko najdemo primerjavo. 
Ključne besede: flora, vegetacija, soteski Potoka in Modrega potoka, dolina reke Kolpe, Kočevska , Slovenija 
Abstract: 
Accetto. M .: Peculiarities of the Flora and Vegetation in the Gorges of the Brooks Potok and the Modri potok in the Kolpa 
River Valley. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 3. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 42. 
Summary translated into English by Jana Oštir. Abstract translated into English by M. Accetto, English Janguage editing by 
Jana Oštir. 
The author acquaints us with some already known and new peculiarities of the flora and vegetation in the Potok and the 
Modri potok gorges in the Kolpa River Valley (southern Slovenia, pre-Dinaric phytogeographical region). In the gorges 
psychrophilic, thermophilic, mesophilic, hygrophilic, rock and other flora and vegetation alternate mosaicly. This points out 
the unique floristic and vegetational diversity of the gorges discussed, which is without peer in the near and wider vicinity. 
Key words: flora, vegetation, the gorges of the Potok and the Modri potok, the Kolpa River Valley, the Kočevsko region , 
Slovenia 
1 UVOD IN KRATKA EKOLOŠKA 
OZNAKA 
INTRODUCTION AND SHORT 
ECOLOGICAL DESCRIPTION 
Domačini doline zgornje Kolpe so že s po­
imenovanjem potokov, ki se izlivajo v Kolpo, 
pouda1ili njihovo vodnatost. Potok Potok in njegov 
desni pritok Modri potok, so zaradi njune trajne 
vodnatosti, saj ne presahneta tudi ob večji suši, 
upravičeno šteli za prava potoka. 
Pravo nasprotje imenovanim Sušicam, ki se 
izlivata v soseščini pri Bosljivi Loki in Grintovcu 
v Kolpo. Vode teh in drugih hudourniških potokov 
v širši soseščini (Ribji potok, Rački potok, Kozji 
jarek in drugi) izginejo v spodnjem toku že zgodaj 
spomladi ali še prej pod navaljenim skalovjem v 
njihovih strugah. Na dan se prikažejo kasneje 
izjemoma le po izdatnejših padavinah. 
Poudariti pa moramo, da se v novejšem času 
sestavljeno ime za oba potoka skupaj - Mirtoviški 
GozdV 61 (2003) 3 
potok, razlikuje od pojmovanja domačinov. Ti še 
danes, in to upravičeno, štejejo za Potok (slika 1) 
Je krajši in najširši ter najbolj vodnat potok. 
Domnevam. da se zbirajo njegove vode pod zemljo, 
in skozi sifon pod velikim pritiskom zgodaj 
spomladi bučno privro na dan izpod navaljenih, z 
mahovi prekritih skal in balvanov pod ostenjem s 
spodmolom oziroma podzemsko votlino. Skladno 
s splošnim zmanjševanjem vod v poletnem in 
zimskem času se njegov izvir zaradi zmanjševanja 
pritiska vode počasi, zvezno pomika po strugi 
navzdol. 
Izvir Potoka je zgodaj spomladi na nadmorskj 
višini okoli 300 m, poleti in pozimi nekoliko nižje. 
Po začetnem strmejšem padcu se ta občutno zmanjša 
šele v zadnjih petsto metrih pred izlivom v Kolpo, 
kjer je nadmorska višina okoli 253 m. Še vedno pa 
* prof. dr. M. A., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za 
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 
Ljubljana, SLO 
115 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Slika 1 · Potok Potok zgodaj spomladi. 
Fig. l : The Brook Porok early in spring 
je padec tolikšen, da so pogat~ale vode Potoka v 
preteklosti kar t1i mline, dva v kombinacUi z žagama. 
Desni, najdaljši pritok, ki dobiva vodo iz širšega 
vodozbirnega območja izpod jugovzhodnega dela 
vrha Krokarja (1119 m), Krempe (942 m), Bo­
rovškega Turna (821 m). iz pobočij Turnove drage, 
Kobile (705 m) in Vajštara (605 m). pa označujejo 
kot Modri potok oziroma po domače kot »Moder 
poh« (popačenka od ))Bach«) . 
Modri potok s številnimi bolj ali manj ostlimi 
zavoji teče po širših in ožjih, ponekod le nekaj 
metrov širokih, strmih in prepadnih skalnatih 
tesneh, ter ustvarja številne brzice, skočnike, 
tolmune in kadi. Vanj se z obeh strani izlivajo tudi 
manjši in večji izviri ter stranski pritoki. Začetek 
struge Modrega potoka je na nadmorski višini okoli 
600 m pod manjšim ostenjem. Po začetnem večjem 
stopničastem padcu struge potoka, se ta nekoliko 
umiri na nadmorski višini okoli 400 m; v potok 
Potok pa se izliva na nadmorski višini okoij 290m. 
Večja vodnatost obeh potokov je po eni strani 
posledica velikega vodozbirnega območja, po drugi 
strani pa prevladujočih neprepustnih triadnih 
dolomitov in drugih manj razširjenih neprepustnih 
kamnin (SAVIC 1 DOZET 1985). 
116 
Pretežno v skalo vrezani strugi potokov potekata 
v sweri severoseverozahod-jugojugovzhod. 
Raziskovano območje uvrščajo v belokranjski 
distrikt preddinarskega filogeografskega območja 
(ZUPANČIČ et al. 1989) in leži v celoti v kvadrantu 
Slika 2: Najnižje nahajališče Clusijevega svišča Gentiano 
clusii - alpske vrste na Kočevskem 
Fig. 2: The lowest locality of rhe alpine . 1pecies Gent iana 
clusii in the Kočevsko area 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Slika 3: Približna lega raziskovanega območja na zemljevidu Slovenije 
Fig . 3: Approximate position of the iTwesligated area on the map of Slovenia 
srednjeevropskega kartiranja flore 0454/4. Približna 
Jega raziskanega območja je razvidna iz slike 3. 
Izredna reliefna in mikrorastiščna pestrost, ki se 
menjata na vsakem koraku, odsevata tudi v 
samosvojem, mozaične pisanem rastlinstvu in rastju 
sotesk obeh potokov. Pri njihovem opisu se bomo 
osredotočili pred vsem na naj bolj zanimivo 
rastlinstvo in rastje. 
Slika 4: Najnižje nahajališče kopjaste podlesnice Polystichum lonchitis - subarktično-subalpske vrste na Kočevskem 
(Vse foto: M. Accetto) 
Fig. 4: The lowest locality of the subarctic-subalpine species Polystichum /onchitis in the Kočel'sko area (All photos: M. 
Acce/lo) 
GozdV 61 (2003) 3 117 

Accetto, M.: Posebnosti rastlins~a in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini f<olpe 
2 l\ffiTODE DELA betulus, maklenom Acer campestre in bukvijo 
2 INVESTIGATION METHODS Fagus sylvarica. 
Preučevanje rastlinstva in rastja obeh sotesk sem Med iglavci omenjam največkrat grmovnato 
pričel v letu 1966, nadaljeval v letu 1998 in zaključil razrasle tiso Taxus baccata, ki je pogostejša na 
leta 2001. strmih pobočjih in tesneh Modrega potoka, črni bor 
Nova nahajališča rastlinskih taksonov pred- Pinus nigra, smreko Picea abies injelkoAbies alba, 
stavljam z navedbo kraja, nadmorske višine, lege povečini manjših dimenzij. Naravno razširjen rdeči 
in datumom najdbe in določitve ter kvadranta bor Pinus sylvestris je redek, strnjene površine s to 
srednjeevropskega kartiranja flore. Druge že vrsto pa so nastale z ogozdovanji. 
poznane redke in zanimive ter bolj razšiljene vrste Razen črne in sive jelše, ki sta vezani na obrežja 
v prispevku le omenjam. Vse skupaj pa jih navajam in povirne kraje, zlasti ob Potoku ter beli gaber in 
po abecednem redu v prilogi na koncu plispevka. maklen, ki ju dobimo predvsem ob spodnjem toku 
Na osnovi tega seznama smo opravili tudi analize Potoka, so druge vrste posamič, v skupinah ali 
življenskih oblik rastlin (POLDINI 1991), ho- sestojih razšiljene po območju obeh sotesk. 
roloških (ibid., WALTER 1 STRA KA 1970 Ekološko še bolj pisana je grmovna plast. Obilno 
OBERDORFER 1979) in fitosocioloških skupi~ se pojavljajo v njej že omenejene drevesne vrste, 
(OBERDORFER 1979, ELLENBERG 1988 in dela Corylus avellana, rumeni dren Cornus mas navadni 
številnih naših fitocenologov). bdn luniperus communis, ki zarašča odprte 
Fitocenološka preučevanja sem izvedel po površine, na mokriščih in ob potoku vrbe - siva 
standardni srednjeevropski metodi (BRAUN- vrba Salix eleagnos, črnikasta vrba S. nigricans, 
BLANQUET 1964). Oceno zastrtosti taksonov po rdeča vrba S. purpurea in v najbolj hladnih pobočjih 
SCHUWERK (1986) sem uporabil le pri popi- širokolistna vrba S. appendiculata, navadni češmin 
sevanju mikrofitocenoz. Berberis vulgaris, navadna krhlika Frangula alnus, 
Praprot~ic~ in cvetnice smo poimenovali po delu kimastoplodni šipek Rosa pendulina in druge. 
MARTINCIC et al. (1999), mahove po DULL Dendrološka posebnost, ki jo opazimo na več 
(1991) in lišaje po WIRTH (1991). krajih že ob spodnjem desnem bregu Potoka, je 
Pri primerjavah sin takso nov smo uporabili alpska vrsta- dlakavi sleč Rhododendron hirsutum. 
postopke klasifikacije in ordinacije po programu Ta sicer sodi med dolgo časa poznane (PLEMEL 
SYN-TAX (PODANI 1993, 1994), ki jih ne 1862) in najbolj razširjene alpske vrste na 
prilagam. Objavljeni bodo v posebnem prispevku Kočevskem (ŠTJMEC et al. 1982, ACCETI'O 1993, 
o manj znanih traviščih na Kočevskem v Zborniku 1996, 1998 , 1999, 2000), ob Potoku pa je na 
gozdarstva in lesarstva. nadmorski višini okoli 265 rn njegovo najnižje 
Za določitev lišajskih vrst se zahvaljujem prof. nahajališče . Tako nizko, oziroma le za spoznanje 
dr. Francu Batiču ter alg dr. Gorazdu Kosiju. višje, se pojavlja le še ob Račkem potoku in v 
3 
3 
IZSLEDKI PREUČEVANJA IN 
RAZPRAVA 
RESULTS OF INVESTIGATION AND 
DISCUSSION 
Od zadnjih kmetijskih površin po soteski navzgor 
lahko ob desnem bregu Potoka (rastje levega breoa 
. . o 
Je bilo ob njegovem spodnjem toku nedavno 
uničeno zaradi polaganja cevovoda za malo 
elektrarno) med drevjem opazimo črno jelšo Alnus 
glutinosa in sivo jelšo A. incana, ki se mešata s 
top1oljubnim črnim gabrom Ostrya carpinifolia, 
malim jesenom Fraxinus ornus in mokovcem 
Sorbus aria, mezofilnejšim belim gabrom Carpinus 
118 
soteskah obeh Sušic. Na desnem bregu, na 
severovzhodnem hladnem pobočju grebena pred 
izlivom Modrega potoka, se pojavlja zelo obilno. 
Gradi sestoje, ki jih uvrščamo v asociacija 
Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., kjer je na 
nadmorski višini 300 m najnižje doslej znano 
nahajališče tega bukovja z navzočnostjo alpskih 
vrst. Na manjših površinah najdemo sestoje te 
asociacije še na hladnih pobočjih Turnove drage in 
nad levim pritokom v zgornjem toku Modrega 
potoka, to je na nadmorski višini okoli 750 m. V 
fitocenozah te asociacije rastejo tudi posamični 
predstavniki toploljubne flore. 
Drugje na Kočevskem se pojavlja bukovje z 
dlakavim slečem višje, na nadmorski višini okoli 
1000 m. Na hladnejši značaj bukovja kažejo tudi 
GozdV 6i (2003} 3 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
druge, v priloženem fitocenološkem popisu 
podčrtane vrste: pobočje soteske nad Modrim 
potokom, odd. 82 g. e. Kolpska dolina, n. v. 360 m, 
N, nagib 30°, skalnatost 5 %, površima 100 m
1
, 
največji premer 40 cm, največja višina 17 m, 22. 7. 
1998; E3 b (90 %): Fag/. /S sylvatica 4: E3 a: Sorbus 
aria +; E2 (40 %): Rhododendron hirsutum 3, 
Fagus sylvatica 1, Sorbus aria 1, Acer obtusatum 
+, Cornus sanguinea +, Corylus avellana +, 
Fraxinus ornus +, Rhamnus fallax +; El (60 %): 
Carex alba 2, Erica carnea 2, Galium sylvaticum 
agg. 2, Aruncus dioicus 1, Helleborus niger t 
Homogyne svlvestris l, Laserpitium krapfii 1, 
Omphalodes verna 1, Solidago virgaurea 1, 
Valeriana rripteris 1, Asvlenium viride +, Asrrantia 
major ssp. +, Aposeris foetida +, Asparagus 
tenuifolius +, Buphthalmwn salicifolium +, Carex 
digitata +, Cirsium erisithales +, Cyclam.en 
purpurascens +, Epimediwn alpinum +, Fragaria 
vesca +, Gentiana asclepiadea +, Gymnocarpium 
robertianum +, Hedera helix +, Hepatžca nobilis 
+, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Listera ovata 
+, Melampyrum velebiricwn +, Melittis 
melissophyllwn +, Peucedanum austriacum +, 
Polygala chamaebuxus +, Primula vulgaris +, 
Preridium aquilinum +, Polystichwn aculeatwn +, 
Rhododendron hirsutum +, Rosa pendulina +, 
Rubus saxatilis +, Salvia glutinosa +, Scabiosa 
lucida ssp. stricta +, Senecio fuchsii +, Sesleria 
juncifolia ssp. kalnikensis +, Tamus communis +, 
Tephroseris longifolia +, Thalžctrum 
aquilegiifolium +, Viburnum lantana +; EO: 
Fissidens cristatus +, Neckera crispa +, Metzgeria 
sp. + in drugi. 
Na grebenu, nad krajem zgoraj fitocenološko 
popisane fitocenoze pa raste zimzelena bodičasta 
lobodika Ruscus aculeatus, predstavnica 
toploljubne evrimediteranske flore, ki je še 
pogostejša na toplih zahodnih pobočjih soteske 
Modrega potoka. 
Dokaj pogost je dlakavi sleč še v črnem borovju 
z vednozelenim šašem Carici sempervirentis­
Pinetum nigrae Accetto (1996) 1999. Fitocenozo 
smo fitocenološko popisali na desnem bregu nad 
najbolj ostrim zavojem Modrega potoka v smeri 
proti zahodu, to je na zelo strmem hladnem pobočju 
in za zdaj najnižji nadmorski višini 370 m na 
Kočevskem. Podčrtane rastlinske vrste v priloženem 
fitoceno1oškem popisu združbe kažejo na hladne 
razmere in ji dajejo deloma alpski značaj: strmo 
GozdV 61 (2003) 3 
pobočje nad Modlim potokom, n. v. 370 m, NNE, 
nagib 40°, površina 100m
2
• največji premer 30 cm, 
največja višina 18m, 22. 7. 1998; E3 (50%): Pinus 
nigra 3; E2 (30 %): Rhododendron hirsutum 2, 
Cotoneaster tomentosus 1, Pinus nigra l, Rhamnus 
fallax l, Amelanchier ovalis +, Frangula alnus +, 
Ostrya carpin~folia +, Salix apvendiculata +, 
Sorbus aria +; El (100 %): Molinia arundinacea 
3, Calamagrostis varia 2. Carex semvervirens 2, 
Erica carnea 2, Homogyne sylvestris 2, Sesleria 
juncifolia ssp. kalnikensis 2, c;rsium eris~thales 1, 
Laserpitiwn veucedanoides l, Salvia pratensis 1, 
Valeriana tripteris l, Allium ericetorum +, 
Anemone nemorosa +, Anthericwn ramosum +, 
Aruncus dioicus +,Aster bellidiastrum +, Betonica 
alovecuros +, Cyclamen purpurascens +, 
Euphorbia carniolica +, E. cyparissias +, Galium 
sylvaticwn agg. +, Gvmnocarpium robertianwn +, 
Melarnpyrum velebiticwn +, Parnassia palustris +, 
Polygala chamaebuxus +, Potentilla caulescens +, 
Solidago virgaurea +. 
V fitocenološkem popisu preseneča s svojim 
najnižjim nahajališčem na Kočevskem tudi 
vednozeleni šaš Carex sempervirens, alpska 
(WALTER/ STRAKA 1970) oziroma gorska vrsta, 
ki smo jo opazili na Kočevskem razmeroma pozno 
(MARTINČIČ 1961, ŠTIMEC et al. 1982). 
Količinsko obilno se pojavlja predvsem na traviščih 
višjih krajev Gentiano symphyandrae-Caricetum 
sempervirentis s. lat. le v zgornji Kolpski dolini 
(ACCETTO 1995, 1996, 1997,1998) in na Goteniški 
planini (ACCETTO 1995), v soteski Potoka pa le 
na manjših površinah na proti severu izpostavljenih 
zelo strmih pobočjih. 
Med grmovnicami, ki uspevajo v soteski Potoka, 
je posebej zanimiv tudi blagayev volčin Daplzn.e 
blagayana (ŠTIMEC 1982 et al., ŠTIMEC 1983). 
Najprej zaradi njegovega klasičnega nahajališča v 
Sloveniji (FREYER 1838), drugič zaradi njegovega 
manjšega areala na Kočevskem in ne nazadnje 
zaradi njegove domnevne terciarne starosti (T. 
WRABER 1969). Prvič so ga opazili v »Borovški 
goli« (zelo široka označba SIMONIČ-a 1939, s. 22) 
in kasneje v spodnjem delu soteske Belice 
(STRGAR 1963, ŠTIMEC et al. 1982). Pogostejši 
je tod v višjih krajih (ACCETTO 1999 a, s. 149), v 
soteskah obeh Sušic in obravnavanih potokov 
(ŠTIMEC et al. 1982, ŠTIMEC 1983). Po novejših 
opazovanjih so številčnejša nahajališča nad 
Srobotnikom ob Kolpi v sukcesijskih razvojnih 
119 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
stopnjah vegetacije na drobnem meliščnem grušču 
(CaJ·ici sempervirentis-Astrantietum majoris, 
Astrantio majoris-Ostryetwn in Astrantio majoris­
Fagetum) (ACCETTO 1999 b), ob poti od Boriča 
proti Krempi v bukovjih (ACCETTO 1999 b -
najverjetneje so to nahajališča, ki jih omenja 
SIMONIČ 1939, s. 22), manj obilno pa se pojavlja 
še nad Kozjimjarkom (ACCETIO 2001). V soteski 
Modrega potoka se pojavlja najpogosteje na hladnih 
pobočjih Turnove drage, to je v bukovjih in na 
traviščih asociacije Gentiano symphyandrae­
Caricetum sempervirentis, v višjih legah pa se 
ponekod pridružuje pogostejšemu dišečemu 
vol činu. 
Dišeči volčin D. cneorwn je v prime1javi s 
prejšnjim bolj razširjen. Najdemo ga po soteskah 
obeh potokov. Ob sami strugi Potoka (ŠTIMEC 
1983 ), v ostenjih, pa vse do zgorr-Uih robov doline. 
Najpogostejši je na traviščih toplih leg, kjer se 
pogosto druži z vrstami, navedenimi v naslednjem 
fitocenološkem popisu: ob zgornjem toku 
Modrega potoka, n. v. 450 m, SW, nagib 30°, 
površina 64 m
2
, 22. 4. 2001; E2 (5 %): Ostrya 
carpinifolia +, Pinus nigra +, Viburnum lantana 
+;El (100 %): Erica carnea 3, Allium ericetorwn 
2, Carex flacca 2, Sesleria juncifolia ssp. 
kalnikensis 2, Chamaecytisus hirsutus 1, Daphne 
cneorum l, Pteridium aqui!inwn 1, Aposeris 
foetida +, Carex humilis +, Cirsium erisithales +, 
Euphorbia cyparissias +, Euphorbia sp. +, 
Genžsta januensis +, Globularia elongata +, 
Laserpitium latifolium +, Leucanthemum 
ircutianum +, Mercurialis perennis +, Narcissus 
poeticus ssp. radiiflorus +, Omphalodes verna+, 
Polygala chamaebu.xus +, Potentilla carniolica +, 
Primula vulgaris +, Symphytum ruberosum + in 
Thymus longicaulis +. 
Kljub odsotnosti nekaterih značilnic (zaradi 
zgodnjega popisa rastlin) , lahko zgornji fito­
cenološki popis uvrstimo v asociacija Caržci 
humilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941, 
oziroma v geografsko varianto Sesleria kalnikensis 
le-te. O njej bomo več izvedeli kasneje. 
Skupaj s Clusijevim sviščem se pojavlja dišeči 
volčin na posamičnih izrazito hladnih krajih tudi v 
vednozelenem šašju z bratinskim košutnikom. 
Iz dosedanjih nahajališč obeh volčinov v 
soteskah obeh potokov ugotavljamo, da je dišeči 
volčin pogostejši na toplih in svetlejših, blagajev 
volčin pa na hladnejših in polsenčnih rastiščih. 
120 
'Med volčini so v soteskah navzoči še trije: 
pogostejša lovorolistni Daphne Laureola in navadni 
volčin Daphne mezereum, ki domujeta največkrat 
v bukovjih ter redkejši alpski volčin Daphne alpina 
na skalnatih višjih krajih sotesk. 
V vrstno najbogatejši zeliščni plasti se ob Potoku 
poleg splošno razšitjenih vrst, 1G smo jih že omenili 
v fitocenoloških popisih, pojavljajo tudi številni 
rastlinski specialisti, navezani bodisi na mokra in 
vlažna, bodisi na suha, skalnata in druga rastišča. 
Med njimi bomo omenili najprej znameniti 
(WRABER 1990, s. 162-163), pretežno na bolj ali 
manj skeletna rastišča navezani kranjski prstnik 
Potenrilla carniolica, endemit, ld je bil še pred 23 
leti na Kočevskem (ŠTIMEC et al. 1982) prava 
redkost. Po številnih v zadnjem času odkritih 
nahajališčih na Kočevskem, to je v dolini zgornje 
Kolpe, Goteniški planini in na Kostelskem 
(ACCETTO 1996 a, b, 1999), ga poznamo že v petih 
kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore in 
zato štejemo med pogostejše vrste. Raztresena 
nahajališča te rožnice najdemo tudi v soteskah obeh 
potokov; najpogosteje v bukovjih (Astrantio 
majoris-Fagetwn) in sukcesijsldh razvojnih stop­
njah le-teh na koluvialno-aluvialnih tleh, ki danes 
prekrivajo nekdanja drobno gruščnata melišča in 
na traviščih. 
Na redkih še ohranjenih, danes večinoma s črnim 
gabrom, malim jesenom, mokovcem, posamično 
bukvijo in črnim barom zaraščajočih traviščih na 
vseh pobočjih potokov raseta še dve endemični vrsti 
- Fleischmannovo grabljišče Knautiafleischnumnii 
in Hladnikov grintavec Scabiosa hladnikiana, po 
kateri je TOMAŽIČ (1941) poimenoval travišče 
»Carex humilis-Scabiosa hladnikiana« (TO­
MAŽIČ 1941) . Danes asociacija označujejo 
dosledno po oznaki avtorja kot Carici humilis­
Scabiosetwn hladnikianae Tomažič 1941 (ŠKOR­
NIK 2000). 
Fitocenološki popisi podobnih fitocenoz na 
trinajstih krajih v obeh soteskah in v širši okolici 
kažejo, da gre za varianto le-te z vrsto Sesleria 
juncifolia ssp. kalnikensis, ki je na suhih in toplih 
rastiščih ena najbolj razširjenih traviščnih vrst v 
dolini Kolpe. S postopki klasifikacije in ordinacije 
po programu SYN-TAX (PODANI 1993) izvedena 
primerjava naših popisov z istimi sintaksoni, ki jih 
je obravnavala in primerjala v okviru doktorskega 
dela ŠKORNIK-eva (2000, s. 67-72), kaže nesporno 
na samosvojost Tomažičeve asociacije in se ne 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
ujema z njenimi izsledki (ibid.). Omenjena 
raziskovalka je uvrstila fitocenoze asociacije CGJ·ici 
humilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 
v asociacija Bromo-Plantaginetum mediae Hr. 
(1931) 1949, pri čemer pripominja, da gre za delno 
rešitev (ibid. s. 66). Taka opredelitev se ne ujema 
tudi z izsledki v delu HORVAT 1 GLAVAČ 1 
ELLENBERG (1974, s. 479-481). 
Floristični sestav obravnavanega travišča je 
razviden iz spodnjega fitocenološkega popisa, ki 
je holotypus geografske variante Cm·ici hwnilis­
Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 var. 
geogr. Sesleria kalnikensis var. geogr. nov. Pobočje 
pod Boričem, n. v. 700 m, W, nagib 35", skale 20 
%, zastrtost 80 %, površina 64 m", 16. 9. 1999; E2: 
Amelanchier ovalis +. Cotinus coggygria +, 
Fraxinus ornus +, Ostrya carpinifolia +. Rhamnus 
fallax +; E1(80 %): Sesleria juncifolia ssp. 
kalnikensis 3. Allium ericetorum 2, Aster amellus 
2, Carex hwnilis 2, Coronilla coronata 2, Do­
rycnium germanicum 2, Erica carnea 2, Laser­
pitium siler 2, Molinia arundinacea 2, Anthericum 
ramosum 1, Bromus erectus 1, Chamaecytisus 
hirsutus 1, Ga/hun ve rum 1, Lotus corniculatus 1, 
Teucrium montanum l, Thalictrum minus 1, 
Thymus longicaulis 1, Vincetoxicum hirundinaria 
1, Asperula cynanchica +, Buphthalmum salicifo­
lium +, Campanula glomerata +, C. thyrsoides ssp. 
thyrsoides +, Centaurea montana +, C. pannonica 
+, Convallaria majalis +. Cyclamen purpurascens 
+, Euphorbia cyparissias +, Euphorbia verrucosa 
+, Euphrasia stricta +, Genista januensis +, 
Globularia cordifolia +, Helleborus niger +, 
Hieracium hupleuroides +, H. glaucum +, Inula 
ensifolia +, Knautia fleischmannii +. Laserpitium 
latifolium +, Leucanthemum ircutianum +, 
Polygala chamaebuxus +, Polygonatum odoratum 
+, Potentilla caulescens +, Rhamnus saxatilis +, 
Scabiosa hladnikiana +. Stachys recta +, Viola 
hirta + . 
Vse naštete vrste se pojavljajo tudi na traviščih 
v soteski Potoka, kjer se poleg njih pojavlja še 
drobnolistni lan Linum tenuifoliwn (0454/4, Modri 
potok, n. v. 700 m, W. Leg. er det. 28. 6. 1996), 
redka vrsta na Kočevskem, doslej poznana le s 
Krokarja (ŠTIMEC et al. 1982). 
Med floristične zanimivosti sotesk obeh potokov 
lahko uvrstimo že omenjeni Clusijev svišč Gentiana 
clusii (slika 5), alpsko vrsto, ki uspeva tod na 
najnižji nadmorski višini na Kočevskem (0454/4, 
GozdV 61 (2003) 3 
ob Potoku in ostenju nad Mod1im potokom, n. v. 
320 m, E. Leg. et det. 29. 4. 2001. Primerek vrste 
sem oddal v herbatij LJU). Na nahajališču na strmih 
policah ostenja nad Modrim potokom (nagib 60°, 
površina 0.5 m
2
, zastrtost 100 %) se druži z 
naslednjimi rastlinskimi vrstami: Carex mucronata 
7, Globularia cordifolia 6, Seslerio juncifolia ssp. 
kalnikensis 5, Erica carnea 5, Hieraciwn glaucwn 
2 (ocene zastrtosti po SCHUWERK 1986). Raste 
pa tudi višje, na hladnem pobočju nad zgornjim 
delom struge Modrega potoka v črnem borovju z 
vednozelenim šašem, v ostenjih globoke senčne 
grape med Kobilo in Vajštarom ter na hladnem zelo 
strmem pobočju manjšega vrha med omenjenima 
vzpetinama na travišču vednozelenega šašja z 
bratinskim košutnikom. 
Posebej zanimivo je tokratno prvo, za zdaj edino 
nahajališče kopjaste podlesnice Polystichum. 
lonchitis (slika 4) v soteski Modrega potoka (0454/ 
4, spodmol pred najvišje ležečim skočnikom ob 
levem p1itoku Modrega potoka, n. v. 390m, N. Leg. 
et det. 22. 4. 2001. Primerek vrste sem oddal v 
herbarij LJU). To je za sedaj najnižje nahajališče 
te subarktično-subalpinske vrste (WALTER 1 
STRAKA 1970) na Kočevskem. Vsa dosedanja 
nahajališča so opazili v višjih krajih Kočevske. 
Na zahodnem robu soteske Modrega potoka, to 
je na grebenu Kobile, raste samo na enem mestu 
sibirskemu brinu podoben grmiček, ki ga vred­
notimo taksonomsko kot Juniperus intermedia 
(ACCEITO 2001). 
Hrvaško grebenušo Polygala croatica poznamo 
na Kočevskem že dolgo časa (PAULIN 1934, V: 
DOLŠAK 1936, s . 118, ŠTIMEC et al. 1982, 
ACCETTO 2000). Nahajališča te vrste pa so 
omenjena v soteski Modrega potoka prvič (0454/ 
4, n. v. 350 do 850 m, S do SW. Leg. er det. 22. 4. 
2001). 
Pasji zob Erythronium dens-canis, ki sodi med 
bolj razširjene vrste na Kočevskem, zlasti v 
območjih z nekarbonatnimi kamninami, na 
karbonatnih pa le tam, kjer so primešani roženci, 
je raztreseno razširjen iz obeh navedenih razlogov 
tudi v soteskah obeh potokov. Dokaj pogost je na 
strmih pobočjih na že omenjenih zaraščajočih 
traviščih Carici hum.ihs-Scabiosetum hlad­
nikian.ae Tomažič 1941 var. geogr. Sesleria 
kalnikensis ter v toploJjubnih Seslerio autum.nalis­
Fagetum s. lat. in še ne proučenih hladnoljubnih 
bukovjih, kijih povečini slabo ohranjene najdemo 
121 

Accetto , M.: Posebnosti rastlinstva in rastJa v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
----------- -
Vegctaqjskn preg lednica 1: Pinguiculo alpinae-Collenzetum cristatae as s. nov. (popisi 1 do 4), nomenklaturni tip 
(holoiypus) popis št. 1, Eucladio verticillati-Pinguiculetum alpiuae Br.-Bl. 1948 (popis št. 5). 
V i!gl!ration To blc ]: Pinguiculo a!pinae-Collemetum cristatae ass. nov.(releves Nos. 1 to 4) nomenclatura!type (holotypus ) 
re/eve No. !, Eucladio verticillati- Pinguiculetum alpinae B1:-Bl. 1948 (re/eve No. 5). 
(ocene zastrtosti po SCHUWERK 1986) 
Stevilka popisa (No. of re/eve) 
Nadmorska višina v 10m (Altitude in JO m) 
Lega (Aspect) 
Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 
Skalnatost v % (Stonines in %) 
Matična podlaga (Paren! material) 
Površina ploskve v m2 (Releve area in m2) 
Zastrtost v % (Cover value in o/o) 
Datum popisa (Date of taking releve) 
ZNACILNICE AS. (Charact. Sp. oj ass.) 
Pinguiculo alpinae-Collemetwn cristatae 
Collema cristatum * 
Pinguicula alpina 
Eucladio verticillati-Pinguiculetum alpinae Br.-BI. 1948 
Eucladium verticillatum 
Pinguicula alpina 
TOFIELDIETALIA s. lat. 
Tofieldia calyculata 
Eriophorum !atifolium 
Agropyro-Rumicion s. lat. 
Carex viridula 
JuncztS articulatus 
PLANTAGINETEA s. lat. 
Blysmus compressus 
ADIANTHETEA s. lat. 
Cratoneuron commutatum 
Orthothecium rufescens 
ASPLENIETEA TRICHOMANIS Br.-Bl in Meier et Br.-Bl. 1934 
Sesleria juncifolia s sp. kalnikensis 
Aster bellidiastrum 
Campanula ce.spirosa 
Globulm·ia cordifolia 
Carex mucronata. 
MOLIN/0-ARRHENATHERETEA s. lat. 
Carex flacca 
Molinia. arun.dinacea 
ERICO-PINETEA Ht. 1959 
Erica. carnea 
SAUCETEA s. lat. 
Salix eleagnos 
Salix appendiculata 
OSTALE (Other sp.) 
Potentilla erecta 
Acer pseudoplatanus 
Picea abies 
* det. prof. dr. F. Batič; D =dolomit (Dolomite) 
t22 
l 
25 
SE 
20 
50 
D 
9 
50 
28. 
6. 
96 
7 
5 
5 
2 
1 
6 
2 
1 
2 
3 
l 
1 
2 
2 3 4 5 
26 26 30 28 
E E s N 
20 25 15 80 
50 30 40 90 
D D D D 
2 2 2 6 
50 80 60 20 
28. 28. 28. 22. 
6. 6. 6. 7. 
96 96 96 98 
3 3 6 
5 5 5 6 
4 
5 5 5 6 
1 2 2 1 
5 5 
5 2 7 
2 
5 2 
5 7 5 
3 
2 5 2 
5 2 2 
1 2 
3 
2 
1 
1 2 
1 2 1 
1 
1 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto. M : Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
tu in tam še nad Modrim potokom in v okolici. Na 
toplih legah jim daje svojstven pečat jesenska 
vilovina Sesleria autumnalis, jugovzhodno­
evropska vrsta, ki srno jo opazili v soteski 
Modrega potoka prvič (0454/4, Modri potok, n. 
v. 320 do 700 m, W do SW. Leg. et det. 
28. 6. 1996). 
Zelo pogost je po obeh soteskah potokov tudi 
gorski narcis Narcissus poeticus ssp. radiiflorus. 
Najdemo ga posamič celo ob strugi Potoka, 
raztreseno pa na policah astenij in ostenjih v višjih 
krajin ter celo v fitocenozah bukovij. Najpogosteje 
in količinsko najobilneje se pojavlja na traviščih 
sintaksonov Carici humilis-Scabiosetum 
hfadnikianae var. geogr. Sesferia kalnikensis in 
Gentiano symph_ vandrae-Caricetum sempervirentis 
hrometosum erecti. Zaradi zaraščanj le-teh se bo v 
prihodnosti njegova količinska obilnost postopoma 
zmanjševala. 
Številni manjši izviri in studenci, ki se razlivajo 
po pobočjih in zaravnicah nad Potokom, ustvarjajo 
pogoje za naselitev vlagoljubnih zelišč, mahov, 
lišajev in alg. Ti sestavljajo različne rastlinske 
skupnosti. Skoraj v vseh vlažnih in mokrih rastiščih 
je navzoča alpska mastnica Pinguicula alpina kot 
vladajoča ali sovladajoča vrsta. V manjših ostenjih, 
navpičnih skalnatih terasah, po katerih polzi voda, 
se druži z mahom Eucladiwn verticillatum v 
fitocenozah asociacije Eucladio verticillati­
Pinguiculetum alpinae Br.-Bl. 1948 (popis št. 5 v 
spodnji preglednici), ki se očitno razlikujejo od 
manj in na zelo majhnih površinah (5 dol5 dm
2
) 
razširjenih fitocenoz asociacije Eucladietum 
verticillati Allorge ex Braun 1968. Slednja se 
pojavlja pod spodmoli, kjer trajno polzi voda. 
Zružbam obeh omenjenih asociacij dajejo značilen 
pečat številne vrste alg, kot so Nostoc, Rhopalodia, 
Anabena, Spirogyra, Chroococcus, Scytonema, 
Trentepohlia in druge (alge determiniral dr. Gorazd 
Kosi). 
Večjo stalnost ima alpska mastnica še v 
fitocenozah asociacije Pinguiculo alpinae­
Collenutum cristatae (popisi l do 4 v spodnji 
preglednici), ki je razširjena na povirnih krajih ob 
Potoku. V podobnih ekoloških razmerah smo jo 
opazili kasneje še ob Nežici in Kozjem jarku. V 
fitocenozah te asociacije so zanimive še naslednje 
vrste: poznocvetni šaš Carex viridula, ostrocvetno 
ločje Jw1cus articulatus in širokolistni munec 
Eriophorum latifolium, ki so na Kočevskem 
GozdV 61 (2003) 3 
razmeroma redke in kazalke velike vlažnosti ter 
slabo zračnih tal. 
V strmih, navpičnih do previsnih ostenjih v 
različnih legah in nadmorskih višinah, to je v 
skrajnih rastiščnih razmerah, so razširjene združbe 
predalpskega prstnika Potentilletum caulescentis 
Aichinger 1933, oziroma geografske variante le-te 
s travnolistno vrčico Edraianthus graminifolius. 
Splošna značilnost teh fitocenoz, če jih primerjamo 
z v alpskem svetu razšitjenim fitocenozami, je 
vrstna obubožanost. Relativno najpogostejše med 
vrstami skalnih razpok so poleg predalpskega 
prstnika Potentilla caulescens še kozja ·češnja 
Rhamnus pumila, skalna kernerjevka Kernera 
sru:atilis, kalniška vilovina Sesleria juncifolia ssp. 
kalnikensis, ostnati šaš Carex mucronata, pozidna 
rutica Asplenium ruta-muraria in druge. Flori stični 
sestav opisane fitocenoze nad soteska Modrega 
potoka je razviden iz spodnjega fitocenološkega 
popisa. Stena pred Kremparskim sedlom, n. v. 840 
m, S, nagib 90°, zastrtost 15 %, površina ploskve 6 
m
2
, 11. 3. 2001;El: Potentillacaulescens5, Carex 
mucronata 5, Pinus nigra 5, Rhamnus pumila 5, 
Asplenium ruta-muraria 2, Globularia cord~folia 
2, Genista januensis 1; EO: Tortella tortuosa 3 
(ocene zastrtosti po SCHUWERK 1986). 
3.1 Analiza rastlinstva po življenskih 
oblikah ter horoloških in 
fitosocioloških skupinah 
3.1 Analysis of flora by its life forms, 
chorological and phytosociological 
group s 
Sestava biološkega spektra rastlin v preglednici 1 
kaže na največji delež hemikriptofitov (49,9 %) 
ob razmeroma znatnem in dokaj izenačenem 
deležu fanerofitov (21,1 %) in geofitov (19,7 %). 
Delež hamefitov je majhen (7,1 %), saj v njem 
nismo upoštevali kriptogame flore. Najmanjši je 
delež terofitov (2,9 %), kar nekoliko preseneča 
glede na večje površine travišč v obeh soteskah. 
Ti izsledki, zlasti visok delež fanerofitov in 
geofitov, kažejo v splošnem na ugodne ekološke 
razmere in hkrati na raznoličnost drevesne in 
grmovne plasti. 
Primerjava našega biološkega spektra rastlinstva 
s podobnimi analizami v prehodnem predalpsko­
submediteranskem območju Slovenije (DAKS­
KOBLER 1999) kaže na precejšno podobnost kljub 
123 

____ Ac _c _ etto , M.: Posebnostr rastlinstva 1n rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Pregledni ca 1: Biološki spekter flore v soteskah Potoka in Modrega potoka in primerjava le-tega s podobno analizo v 
prehodnem predalpsko-submediteranskem območju (DAKSKOBLER 1999 p. p.)* 
Table 1: Plant life form spectra of the flora in the Potok and the Modri potok gorges and comparison with similar 
analyses in transitional pre-Alpine -sub-Mediterranean area (DAKSKOBLER 1999 p. p. )* 
Živ~jenska oblika (Plant lif e form) N % %* 
Fanerofiti (Plzallerophytes) 
p 
60 21, 1 18,9 
Nanofanerofiti NP 12 4, 2 4, 7 
Šopasti fanerofiti P caesp 23 8, 1 7,2 
Steblasti fanerofiti P scap 23 8, 1 5,9 
Vzpenjavi fanerofiti P lian 2 o, 7 l, o 
Hamefiti (Chamaephytes) Ch 20 7, 113, 2 
Grmičasti hamefiti Ch suffr 15 5, 3 2,8 
Plazeči hamefiti Ch rept 2 O, 7 0,3 
Piitlikavi gnniči Ch frut 3 1, 1 0, 3 
Hemikriptofiti (Hemicryptophytes) H 140 49,2 45,3 
Šopasti hem.ikriptofiti H caesp 23 8, 1 9,4 
Steblasti hemikriptofiti H scap 84 29, 5 23,0 
Rozetni hemikriptofiti H ros 25 8, 8 7, 2 
Plazeči hernikriptofiti H rept 6 2, 1 l, o 
Dvoletni hernikriptofiti H bien 2 O , 7 1,6 
Geofiti (Geophytes) G 56 19,7 19,8 
Geofiti s koreninskimi brsti G rhiz 41 14,4 14, 1 
Geofiti z gomoljem G bulb 13 4, 6 5, 3 
Geofiti s koreniko Grad 2 O, 7 O , 3 
Terofiti (Therophytes) T 8 2, 9 2,8 
Steblasti terofjti T scap 6 2, 1 2,2 
Parazitni terofiti T par l 0,4 0, 6 
Šopasti tero6ti T caesp 1 0,4 
SKUPAJ (Total) 
večji medsebojni oddaljenosti primerjanih območij. 
Ta se odraža celo v nekaterih podskupinah 
življenjskih oblik rastlin. 
Groba primerjava flore (v obravnavanem 
območju spisek taksonov zagotovo ni popoln) obeh 
območij (brez mahovnih vrst) s S0rensenovim 
koeficientom kaže na skrajno spodnjo mejo 
podobnosti (podobnost 47 % ). 
Podobnost življenskih spektrov rastlin je zato 
najverjetneje posledica dveh skupnih lastnosti 
primerjanih območij, to je zaprtosti sotesk in vplivov 
submediteranskega sveta. Podobna primetjava z 
drugimi območji v Srednjem Posočju (DAKS­
KOBLER 1996) kaže namreč na večje razlike. 
Iz analize horoloških skupin rastlinstva v 
preglednici 2 lahko sklepamo po največjem deležu 
evropskih (22,9 %) in ne dosti manjšem deležu 
evrazijskih in evrosibirskih (20 %) ter navzočnosti 
borealnih (9 %) in paleotemperatnih vrst (6,8 o/o), 
da gre v soteskah obeh potokov za srednjeevropski 
124 
284 100 100 
značaj flore. Slede mediteransko-montanske vrste 
(15 %), ki kažejo skupaj z evrimediteranskimi 
(3,9 %), mediteransko-atlantskimi (1,8 %) ter medi­
teransko-pontskimi in pontskimi vrstami (7,5 %), 
na očitne vplive submediteranskega sveta. Jugo­
vzhodnoevropske (3,5 %) in jugovzhodnoalpsko­
ilirske vrste (7,5 %) pa kažejo na severnoilirski 
prostor. 
Primerjava naše analize horoloških skupin s 
podobno v prehodnem predalpsko-submedi­
teranskem območju (DAKSKOBLER 1999, s. 132-
133) kaže ponovno na kar precejšno podobnost. 
Edini opaznejši razliki sta skoraj še enkrat večji 
delež mediteransko-montanskih in za spoznanje 
manjši delež evropskih vrst v obravnavanem 
območju, kijih poraja jo predvsem večje nadmorske 
višine in najbrž tudi za spoznanje manjši suh­
mediteranski vplivi. 
Take razmere utemeljuje (ibid.) s površinsko 
oblikovitostjo (izrazite osojne in prisojne lege) in 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto , M. : Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Preglednica 2: Horološke skupine flore v soteskah Potoka in Modrega potoka in primerjava le-te s podobno analizo v 
prehodnem predalpsko-submediteranskem območju (DAKSKOBLER 1999 p.p.)* 
Table 2: Chorological groups of the flora in the Potok and the Modri potok gorges and comparison with similar analyses 
in transitional pre-Alpine-sub-Mediterranean area (DAKSKOBLER 1999 p.p.)* 
N % 
1 
%* 
Evrimediteranske vrste (Eurimediterranean sp.) 12 4,3 5, 0 
Mediteransko-atlantske vrste ( Mediterranean-Atlantic sp.) 5 1, 8 2,5 
Mediteransko-pontske in pontske vrste ( Mediterranean-Pontic and Pon tie ~p.) 21 7,5 7,6 
Mediteransko-montanske vrste (Mediterranean-montane sp.) 42 14,9 8,6 
Jugovzhodnoevropske vrste (Southeast-European sp.) 10 3,6 5,4 
Evropske vrste (European sp.) 64 22,8 27,6 
Ilirske ( Illyrian sp.) 11 3,9 4, 7 
Alpske vrste s. lat. (Alpine sp. s. lat.) 6 2,1 
Borealne vrste (Boreal.s1J.) 25 8,9 7,6 
Evrazijske in evrosibiiSke vrste (Eurasiatic and Eurosiberian sp.) 56 19,9 20,5 
Paleotemperatne vrste (Paleotempemte sp.) 
Kozmopoliti (Cosmopolitian sp.) 
Endemične vrste (Endemic sp.) 
Skupaj (Total) 
krajevnim podnebjem, kar velja tudi ali morda še 
bolj za razmere v našem območju 
Pravo podobo pisanosti ekoloških razmer in 
zunanjo podobo vegetacije nam razkriva analiza 
socioloških skupin v preglednici 3. Rastlinske vrste 
v soteskah obeh potokov lahko uvrstimo v 25 
socioloških skupin. Delež nobene izmed njih 
posebej ne izstopa. Relativno še največ je vrst reda 
bukovih gozdov Fagetalia sylvaticae (13,7 %), vrst 
na suhih, pustih in toplih tleh razreda Festuco­
Brometea ( 10,8 % ), med katerimi kaže na močan 
submediteranski vpliv sicer skromni delež vrst reda 
Scorzoneretalia villosae (0,3 %). 
Slede vrste gojenih travišč in pašnikov razreda 
Molinio-Arrhenatheretea (6,6 %), med kate1inu so 
skupine zelo vlažnih travišč in obrežij reda 
Molinietalia ( 1,7%) ter vlažnih in svežih t.ravišč zveze 
Calthion oziroma reda Arrhenatheretalia (3,2 %). 
Navzoče so tudi vrste alpinskih in subalpinskih t:ravišč 
razreda Seslerietea albicantis ( 4,2 %) z najmanj šim, 
a pomembnim deležem vrst dinarskih subalpinskih 
travišč, to je reda Seslerietalia juncifoliae ( 1 % ). 
Delež vrst robnih združb razreda Trifolio­
Geranietea je 4,9 %. Najmanjše deleže imajo vrste 
mokrih in povirnih krajev reda TofileLdietalia in 
zveze Agropyro-Rumicion (3,2 %), razredov črnih 
jelševij Alnetea glutinosae (0,7 %) in vrbovij 
Salicetea purpurae (1,0. %). 
Iz analize zbirnih deležev, če upoštevamo, da so 
vrste skupin l do 10 v pretežni meri predstavnice 
GozdV 61 (2003) 3 
19 6,8 6,0 
7 2,5 3,6 
3 1, o 
281 100 100 
gozdnih (51,7 %) in vrste skupin 11 do 22 
predstavnice odprtih traviščnih in drugih fitocenoz 
(31 A o/o) izhaja, da se v soteskah obeh potokov 
menjava gozdno, traviščno in drugo rastlinje. 
Skalnih vrst razredov Asplenietea trichomanis 
in Thlaspietea rotundifolii (6 %) ter ostalih vrst 
(skupina 25 - 10, 9 %) nismo upoštevali v teh 
zbirnih podatkih, saj se pojavljajo v obeh skupinah 
rastja. 
Primerjava naših analiz socioloških skupin s 
podobnimi v prehodnem predalpsko-submedi­
teranskem območju (ibid.) pa kaže na precejšne 
razlike in tudi precej večjo pisanost rastlinstva v 
soteskah Potoka in Modrega potoka. 
Na to kaže že večje število socioloških skupin v 
našem območju. Vrst skupin ll, l3, l6, 14, 15, l7, 
18, 20, 21, 22 v prime1janem območju ni, deleži 
vrst gozdnih fitocenoz z izjemo vrst borov ij razreda 
Erico-Pinetea so v splošnem v našem območju 
manjši; večji ali približno enaki pa so deleži 
traviščnih in drugih fitocenoz. 
Že iz splošnih podatkov in rezultatov preučevanj 
v primerjanem območju (ibid.) je razvidno, da gre 
za listnato gozdno vegetacijo in deloma za 
sukcesUske razvojne stopnje vegetacije le-te; v 
našem območju pa za listnato gozdno vegetacijo, 
deloma črna borovja ter traviščno in drugo 
negozdno vegetacijo. 
Analiza vrst po socioloških skupinah je to tudi 
pokazala, in je zagotovo celostnejšj kazalec razmer 
125 

____ A _c _ c _ e_ tt_ o_ , M.: Posebnosti rastl instva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Preg le dnica 3: Fitosociološke skupine rastlinstva v soteskah Potoka in modrega Potoka in primerjava Je-tega s podobno 
an alizo v prehodnem predalpsko-submediteranskem območju (DAKSKOBLER 1999 p. p. )* 
Table 3: Phytosociological groups of the flora in the Potok and Modri potok gorges and comparison with similar analyses 
in transitiona/ pre-Alpine-sub-Mediterranean area (DAKSKOBLER 1999 p. p. )* 
Št. Skupine 
N % %* 
No . of group. 
1 Carpinion Issl. 1931 em. Oberd. 1953 2 o, 7 
2 Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Tarok, Podani et Borhidi 1989 20 7,0 5, 3 
3 Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 39 13,7 21,4 
4 Quercetalia pubescentis Klika 1933 15 5,3 8,2 
5 Prunetalia spinosae Tx. 1952 9 3,2 6,0 
6 Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 1937 18 6,3 11, 8 
7 Fraxino-Ostryion Tomažič 1941 8 2,8 
8 Erico-Pinetea Horvat 1959 19 6,7 2,5 
9 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 8 2,8 4, 3 
10 Adenostyletalia G. et J. Br.-BL 1931 9 3,2 3, 2 
11 Scorzoneretalia villosae Ht-ič 1975 l 0,3 
12 Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tx. 1943 30 10,5 9,6 
13 Calthion Tx. 1937 2 0,7 
14 Molinietalia W. Koch 1926 5 1,7 
15 Arrhenatheretalia Pawl. 1928 7 2,5 
16 Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 5 1, 7 
17 Seslerietalia juncifoliae Ht. 1930 3 1, o 
18 Seslerietea albicantis Oberd. 1978 con:. Oberd. 1990 9 3,2 
19 Trifolio-Geranietea Th. Mtiller 1961 14 4,9 4,6 
20 Alnetea glutinosae Br.-Bl. et Tx. 1943 2 0,7 
21 Salicetea purpurae Moor 1934 3 2,0 
22 Tojieldietalia s.lat., Agropyro-Rumicion s. lat. 7 2, 5 
23 Asplenietea trichoman.is Br.-Bl. in Meier et Br.-BL 1934 15 5,3 5, 7 
24 Thlaspietea rotundifolii Br.-Bl.- et al. 1947 
25 Ostale vrste (Other sp.) 
Skupaj (Total) 
v okolju v primerjavi z analizo življenjskih oblik 
in horoloških skupin rastlin. 
4 ZAKLJUČKI 
4 CONCLUSIONS 
Iz kratkega pregleda poznanih in novih florističnih 
ter vegetacijskih zanimivosti, ki ga dopolnjujem še 
s precej nepopolnim seznamom 293 rastlinskih 
taksonov v prilogi prispevka lahko spoznamo, da 
se v soteskah Potoka im Modrega potoka menjava 
na manjših površinah hladnoljubno, toploljubno, 
mezofilno, vJagoljubno in naskalno rastlinstvo ter 
rastje. To kaže na edinstveno floristično in 
vegetacijsko mozaično pisanost obravnavanih 
sotesk, ki jima v širši in daljni okolici težko najdemo 
primerjavo. 
126 
2 0,7 1, 1 
33 11,5 11. o 
285 100 100 
Floristične posebnosti sotesk obeh potokov so 
na najnižjih nadmorskih višinah na Kočevskem 
rastoče rastlinske vrste kot so: med alpsJdmi vrstami 
Carex sempervirens, C. mucronata, Gentiana 
clusii, Rhododendron hirsutwn, od subarktično­
subalpinskih vrst Polystichum lonchitis, od 
evrimediteranskih vrst Ruscus aculeatus, med 
jugovzhodnoevropskimi vrstami Seslerio 
autumnalis, med endemičnimi vrstami Scabiosa 
hladnikiana, Knautia fleischmannii. Potentilla 
carniolica ter med redkimi vrstami Daphne 
blagayana, D. cneorum, Polygala croatica, Carex 
viridula in Juncus articulatus. 
Posebnosti rastja obeh sotesk pa so na najnižjih 
nadmorskih višinah na Kočevskem razširjene 
gozdne fitocenoze asociacij Carici sempervirentis­
Pinetum nigrae in Rhododendro hirsuti-Fagetum, 
med trav išči fi tocenoze asociacij Gentiano 
GozdV 61 (2003) 3 

Acce\to, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
symphyandrae-Caricetum sempervirentis in Carici 
humilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 
var. geogr. Seslerio kalnikensis var. geogr. nov. ter 
med drugimi rastlinskimi skupnostmi združbe 
asociacij Porentilletum caulescentis var. geogr. 
Edraianthus graminifolius in Eucladio verticillari­
Pinguiculetum alpinae, ki sta različici v alpskem 
prostoru razširjenih rastlinskih združb. 
Združbe asociacije Pinguiculo alpinae­
Collemetum cristatae ass. nov. pa smo v Sloveniji 
prvič opazili v soteski Potoka. 
Soteski Potoka in Modrega potoka s svojo 
izredno orografsko, floristično in vegetacijsko 
pisanostjo sta in morata ostati naravna botanična 
in vegetacijska parka. 
5 SUMMARY 
Peculiarities of the Flora and Vegetation 
in the Gorges of the Brooks Potok and the 
Modri potok in the Kolpa River Valley (S 
SLOVENIA) 
In the valley of the upper Kolpa River, east of the 
small village Mirtoviči, a creek flaws into the 
Kolpa, which is commonly referred to as the Brook 
"Mirtoviški potok" and bas the same name in 
geographical atlases. 
This name, however, does not coincide with the 
local name. Locals use the name the Brook Potok 
only for the sborter and wider creek which has the 
higher water level and flow of the two brooks. I 
assume that the waters of the Potok accumulate 
underground and rush to the surface under great 
pressure from beneath moss-covered rocks and 
boulders beneath a rock face with a rock shelter 
which extends into an underground cave. 
In the summer and winter time the water levels 
decrease and the spring of the brook gradually 
moves downstream. 
Early in the springtime, the spring of the Brook 
"Potok" lies at the height 300m above sea level. [o 
the summer and winter time the spring lies lower. 
The brook bas a steep gradient in the first part of 
its flow, which decreases markedly in the last five 
hundred meters before it flows into the River Kolpa, 
where the height above sea level is about 253 m. 
Nevertheless, the gradient is large enough for the 
waters of the brook to have propelled three 
watermills, two of wbich were equipped with saws. 
GozdV 61 (2003) 3 
The waters of the right side tributary of the 
Kolpa, called the Brook "Modri potok" accumulate 
from a wider water catchment area beneath the 
following hills and slopes: Krokar ( 1119 m), 
Krempa (942 m), Borovški Turn (821 m), Kobila 
(705 m), Vajštar (605 m) and from the slopes above 
Turnova draga. Instead of using the grammatically 
correct name "Modri potok", locals call the brook 
"Moder pob" (which is a transformation of the 
German word "Bach"). 
The Modri potok has severa! rather sharp turns 
and flows through wider and narrower steep and 
precipitous rock gorges, which in some places are 
only a few metres wide, and creates severa! rapids, 
cascades, pools and kettle-like stream bed forms. 
Severa! streamlets and creeks flow into the Modri 
potok on both sides. The Modri potok springs at a 
sea level of approx. 600 m beneath a small rock 
face. Following a step-like gradient at the 
beginning of its flow, the fall becomes more 
moderate at approx. 400 m a.s.l. The Brook Modri 
potok flows into the Brook Potok at approx. 
290m a.s.l. 
Both brooks have a high water level, which is 
the result of a large water catchment area and also 
of the impermeable Triassic dolomites and some 
other less frequent impermeable bedrock types 
above whjch the brooks flow (SAVIC/DOZET 
1985). 
The bed s of the two brooks are for the most part 
carved into rock and are situated from the north west 
to the south-southeast. 
A great diversity of the relief and of the 
microsites is to be seen, which is al so reflected in a 
mosaicly diverse flora and vegetation in both 
gorges. In the descriptions, the author bas focused 
only on the most interesting flora and vegetation 
(flora and vegetation types). 
New localities of plant taxa are presented by 
stating the location, elevation (above sea level), the 
quadrant according to the Central European Flora 
Mapping Scheme, aspect and date offinding. Other 
already known rare and interesting taxa as well as 
more frequent and widespread species are only 
mentioned. All are listed in alphabetical order at 
the end of the article. On the basis of the list 
analyses of plant life forms (POLD INI 1991 ), 
chorological groups (ibid., WALTER 1 STRAKA 
1970, OBERDORFER 1979) and phytosociological 
groups (OBERDORFER 1979, ELLENBERG 1988 
127 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
and the works of several Slovene phytocoenologists) 
were performed. 
Phytocoenological investigations were canied 
out using the standard Central European BRAUN­
BLANQUET (1964) method. Assessment of cover 
value according to SCHUWERK ( 1986) was used 
only in releves of microphytocoenoses. 
The designation of plant taxa is based on the 
work by MARTINČIČ et al. (1999). 
When comparing the syntaxa, methods of 
classification and ordination according to the 
programrne SYN-TAX were used (PODANI 1993, 
1994),which are not included in the article. They 
will be published ina separate article on less known 
grasslands in the Kočevsko region in the "Zbornik 
gozdarstva in lesarstva" (Research Report s: 
Forestry and Wood Science and Technology). 
I thank Prof. Franc Batič for the determination 
of lichen species and Gorazd Kosi for the deter­
mination of algae. 
A study of the known and new floristic and 
vegetational rarities, supplemented by a non­
exhaustive list of 293 plant taxa, reveals that in the 
gorges psychrophilic, thermophilic, mesophilic, 
hygrophilic, rock and other flora and vegetation 
alternate mosaicly. This is a sign of the unique 
floristic and vegetational diversity of the gorges 
discussed, which is without peer in the near and 
wider vicinity. 
The fl01istic peculiarities of the gorges are plant 
species which grow in lower attitudes in the 
Kočevsko region, such as : the alpine species Carex 
sempervirens, C. mucronata, Gentiana clusii, 
Rhododendron hirsutwn, the subarctic-subalpine 
species Polystichum lonchitis; the Eurimedi­
terranean species Ruscus aculeatus, the Southeast­
European species Seslerio autumnalis, the endemic 
species Scabiosa hladnikiana, Knautia fleisch­
mannii, Patenti/la camiolica and the rare species 
Daphne blagayana, D. cneorwn, Polygala croatica, 
Carex viridula and Juncus articulatus. 
The vegetational peculiarities of the gorges 
which grow in lower altitudes in the Kočevsko 
region are: forest phytocoenoses of the associations 
Cm·ici sempervirentis-Pinetum nigrae (see 
phytocoenological releve on page Il9) and 
Rhododendro hirsuti-Fagetum (see phytocoeno­
logical releve on page 119); grasslands phyto­
coenoses of the associations Gentiano symphy­
andrae-Caricetum sempervirentis and Carici 
128 
hwnilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 
var. geogr. Seslerio kalnikensis var. geogr. nov. (see 
holotype oo page 121 ), and among other plant 
communities phytocoenoses of the associations 
Potentilletum caulescentis var. geogr. Edraianthus 
graminifolius and Eucladio verticillati­
Pinguiculetum alpinae , which are vicariant 
phytocoenoses of plant communities common in 
the alpine area. 
Phytocoenoses of the associations Pin.guiculo 
alpinae-Collemetum cristatae ass. nov. (vegetation 
table on page 122) were first noticed in Slovenia in 
the gorge of the Brook Potok. 
The gorges of the Brook potok and Modri potok 
with their extraordinary orographic, floristic and 
vegetation al diversity are natural parks of flora and 
vegetation which should remain thus. 
6 VIRI 
6 REFERENCES 
ACCETIO, M., 1993. Flolistične zanimivosti z bolj in manj 
znane Kočevske.- Proteus, 56, 3, s. 102-107. 
ACCETIO, M., 1995. Floristična presenečenja v stenah 
nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske.­
Gozdarski vestnik, 53, 7, s. 307-321. 
ACCETIO, M., 1996 a. Botanična potepanja po ostenjih 
nad Ribjekom ob Kolpi .- Gozdarski vestnik, 54, 4, 
s. 208-218. 
ACCETTO, M. 1996 b. Nova nahajališča: Potentilla 
carniolica A. Kerner.- Hladnikia,7, s. 50-51. 
ACCETTO, M., 1998. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju 
Kočevske.- Gozdarski vestnik, 56, 3, s. 157-167. 
ACCETTO, M., 1999 a. Asociacija Cm·ici sempervirentis­
Pinetum nigrae (Accetto 1996) Accetto 1999 nom. nov. 
v Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 60, 
s. 107-151. 
ACCETTO, M ., 1999 b. Novo in neznano o rastlinstvu in 
rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi.­
Gozdarski vestnik, 57, 9, s. 368-380. 
ACCETTO, M., 2000. F1oristične zanimivosti z ostenij 
Firstovega repa in bližnje okolice.- Gozdarski vestnik, 
58, 4, s. 180-188. 
ACCETTO, M., 2001. Nova spoznanja o rastlinstvu 
Kočevske in Bele krajine.- Gozdarski vestnik, 59, 5/6, 
s. 248-259. 
AICHINGER, E., 1933 . Vegetationskunde der Kara­
vanken .- Pflanzensoziologie, 2, s. 72-93, Gustav 
Fischer Verlag, Jena. 
BRAUN-BLANQUET, J., 1948. Ubersicht der Pflanzen­
gesellschaften Ratiens.- Vegetatio, 1, s. 29-41. 
BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. 
Grundziige der Vegetationskunde.- Wien, New York, 
Springer Verlag, 865 s. 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
DAKSKOBLER, 1., 1996 . Bukovi gozdovi Srednjega jezikovno mešanega ozemlja . RasrJinsrvo in živalstvo.-
Posočja . - Scopolia (Ljubljana), 35, s. 1-78. Kočevski zbornik, s. 21-23. 
DAKSKOBLER, l., 1999. Gozdna vegeracija Zelenega STRGAR, V., 1963. Prispevek k poznavanju flore 
potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija).- Razprave Slovenije.- Biološki vestnik, 11, s. 21-26. 
4. razr. SAZU, 40. 7. s. 103- 194. STRGAR, V., 1973. Novo nahajališče blagayevega vol čina 
DULL, R., 1991. Zeigerwene von Laub- und (Daphne blagayana) na jugozahodnem Dolenjskem.-
Lebermoosen.- Scripla Geobolanica , 18, s.I75-214. Varstvo narave 7, s. 31-35. 
FREYER. H., 1838 . Daplme blagayana Freyer.- Flora, 21, . SCHUWERK, F.,l986. K.ryplogamengemeingesellschaften 
1, s. 176. in Waldassoziationen - ein methodischer Vorsch1ag 
HORVAT, L 1931. Brdske li vade i vrištine u Hrvatskoj .- zur Syntese.- Phytocenologia, 14, l, s. 79-108, Stuttgart. 
Acla bot. 6. s. 76-90. Zagreh. ŠKORNIK, M ., 2000. Suha in po1suha travišča reda 
HORVAT. l. 1 GLAVAC. V. 1 ELLENBERG. H .. 1974. Brometalia erecti Koch 1926 v Sloveniji.- Dokt. Dis. , 
Vegetation SLidosteurora~.- Stuttgart. 768 s. Biotehniška fakulteta. Oddelek za biologijo, Ljubljana, 163 s. 
MARTINČIČ . A .. 1956 . Pri~pcvck k poznavanju flore ŠTIMEC, r. 1 WRABER, T., 1982. Flora osnovnega polja 
Slovenije .- Binlo;ki vestnik. 8. s. 3-8. 0454 Cerk, 1982, Diplomska naloga.-
MARTINČIČ . A. 1 WRABER. T. 1 JOGAN. N. 1 RAVNIK, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulleta, Univerza 
V 1 PODOB:--.riK . V 1 TURK. B. 1 VREŠ, 8 ., 1999. Ljubljana, 33 s. 
~~lala flora SI~)\'Cni.rc . Ključ za določanje praprotnic in ŠTIMEC, I., 1983. B1agayev volčin na Kočcvskem.-
~cmcnk Sllm~nijc.· Tchni.~ka zaloi.ba Slovenije, Proteus, 45, 8, s. 317-318. 
Ljubljanana. l\ -1-<.J s. TOMAŽIČ, G., ]941. Senožeti in pašniki na plitvih. pustih 
OBERDORFER. E .. 1979. Pflanzensoziologische in suhih tleh Slovenije. Zbornik prirodos1ovnega 
Exkursions Flora.- Stullgarl, EU Verlag, 997 s. društva, 2, s. 76-82, Prirodoslovno drušrvo , Ljubljana. 
PAULIN . A .. Po!y~;a!a crootica. V: DOLŠAK, F., 1936. ZECHMEISTER, H., 1993. Montio-Cardaminetea. V: 
Alfonza Paulina Flor<J exiccata Carniolica.- MUC[NA, L., G. GRABHERR, S. WALLNOOFER 
Prirodoslovnc razprave. 3. 3, s. 85-131, Ljubljana. (eds.) 1993: Die Pflanzengesellschaften bsterreichs.-
PLEMEL. V .. 1862. Beitrage zur Flora Krain 's.- Drittes Teil Il: s. 213-240.- Jena-Stuttgart- New York, Gustav 
Jahresheft des Vereines des krainischen Landes- Fischer Verlag. 
Museums. Laibach, s. 120-164. ZUPANČIČ , M. 1 MARINČEK, A. 1 SELIŠKAR, A. 1 
PODANT. J .• 1993. SYN-TAX-pc. Computer Programs for PUNCER, I., 1989 : Consideration on the phytogeo-
Multivariate data Analysis in Ecology and Systematics.- graphic division of Slovenia.- Biogeographia (Bolog-
Budapcst, Scientia Publishing. 104 s. na), 13, s. 89-98. 
PODAN[, J., 1994. Multivariate Data Analysis in Ecology WALTER, H, 1 STRAKA, H., 1970. Arealkunde. 
and Systematic. A methodological guide to the SYN- Floristisch-historische Geobotanik.- Einftihrung in die 
TAX 5.0 package.- The Hague, SPB Academic Phytologie, 3, 2, Verlag Eugen Ulmer. 478 s. 
Publishing bv., 316 s. Wl RTH, V., 199 I. Zeigerwerte von Flechten.- Scripta 
POLDTNI, L., 1991. Atlante corologico delle piante Geoboranica, 18, s.175- 2l4. 
vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. [nventario floristico WRABER. T., 1990. Sto znamenirih ras(lin na slovenskem .-
regionale.- Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Prešernova družba, Ljubljana, 239 s. 
Giulia & Universita di Trieste, 898 s. WRABER, T. , 1996. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije, 
SAVTC, D. 1 DOZET, S., 1985. Osnovna geološka kareta 10, s. 85-93, Mladinska knjiga. 
1:100 000.- Tolmač za list Delnice L 33-90, 60 s. Atlas-Relief Slovenije 1998, hnp://www.zrc-sazu.si/www/ 
SIMON[Č, 1. , 1939. Geografski pregled kočevskega gi/atlas-s.htm 
PRILOGA: 
Seznam rastlinskih taksonov v soteskah Potoka in Modrega potoka 
APPENDIX: 
List of plant taxa in the gorges of the brooks Potok and Modri potok) 
*vrste, ki jih v soteski Potoka omenjata že ŠTIMEC 1 WRABER 1982 
Abies alba 
Acer campestrc 
Acer obtusalllm 
Acer platanoidcs 
Acer pseudoplatanus 
GozdV 61 (2003} 3 
Aconitum lycoctonum"' 
Aconitum l'ariegatwn * 
Adenostyles glabra* 
Aegopodiwn podagraria 
Ajuga reprans 
Allium carinatwn* 
Allh11n ericetorum 
Alnus g!utinosa 
Alnus incana 
Amelanchier ova!is 
129 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Anemone nemorosa 
Anemone ranunculoides 
Angelica sylvestris 
Anthericum ramosum* 
Anthyllis vulneraria agg. 
Anthriscus sylvestris* 
Aposeris joetida 
Aquilegia nigricans 
Aremonia agrimonoides 
A runcus dioicus 
Asarum europaeum 
Asparagus tenuifolius 
Asperula cyn.anchica 
Asplenium ruta-muraria 
Asplenium trichomanes 
Asplenium viride 
Aster amellus 
Aster bellidiastrum 
Astragalus glycyphyllos* 
Astrantia major 
Athyrium Jilix:femina 
Be/lis perennis 
Berberis vulgaris 
Betonica alopecuros 
Betonica officinalis 
Blysmus compressus 
Brachypodium rupestre 
Brachypodium sylvaticum 
Buglossoides purpurocaerulea 
Buphthalmum salicifolium 
Calamagrostis arundinacea 
Calamagrostis varia 
Calamintha grandiflora 
Caltha palustris 
Campanula cespitosa 
Campanula glomerata* 
Campanula thyrsoide.1· ssp. 
thyrsoides 
Campanufa trachelium 
Cardamine impatiens 
Cardamine trifolia 
Cardaminopsis arenosa 
Carex alba 
Carex digitata 
Carex jla cca 
Carex humilis 
Carex mucronata 
Carex pi/osa 
Carex sempervirens 
Carex sylvatica 
Carex tomentosa 
Carex viridula 
Cwpinus betulus 
Centaurea montana 
Centaurea pannonica 
130 
Centaurium erythraea 
Cerastium sylvaticwn 
Chamaecytisus hirsutus 
Chamaecytisus purpureus 
Circaea luretiana 
Cirsium arvense* 
Cirsium erisithales* 
Cirsium pannonicum 
Clematis vita/ba 
ConPallaria nzajalis 
Cornus mas 
Cornus sanguinea 
Coronilla coronata 
Corylus avellana 
Cotinus coggygria 
Cotoneaster tomentosus* 
Crataegus laevigata 
Crataegus monogyna 
Crepis paludosa* 
Crocus vernus ssp. vernus 
CJ·uciata laevipes 
Cyclamen purpurascens 
Cyperus f!avescens* 
Dactylis glomerata 
Daphne alpina* 
Daphne blagayana* 
Daphne ene o rum* 
Daphne laureola 
Daphne mezerewn 
Dentaria enneaphyllo.1· 
Dianthus mompessulanus 
Dictamnus albus 
Digitalis grandiflora 
Dorycnium germanicum 
Dryopteris fi/ix-mas 
Epimedium alpinum 
Equisetum palustre * 
Erica carnea 
Eriophorum fatifolium * 
Erythronium dens-canis 
Euonymus verrucosa 
Eupatorium cannabinum 
Euphorbia amygdaloides 
Euphorbia carniolica 
Euphorbia cyparissias 
Euphorbia dulcis 
Euphorbia verrucosa 
Euphrasia stricta 
Fagus sylvatica 
Festuca altissima 
Fragaria vesca 
Frangu/a alnus 
Fraxinus ornus 
Galanthus nivalis 
Galeobdolon jfavidum 
Ga!ium odoratum 
Galium sylvaticum agg. 
Galium verum 
Genista januensis 
Genista tinctoria 
Gentiano asclepiadea 
Gentiana clusii 
Gentina lutea ssp. symphyandra 
Gentiane!la ciliata 
Geranium robertianum 
Geraniwn sanguinewn 
Glechoma hirsuta 
Globularia cordifolia 
Globularia elongata 
Gymnocarpium robertianum 
Hacquetia epipactis 
Hedera helix 
Helleborus dwnetorum 
Helleborus niger 
Helianthemum grandiflorum 
Hepatica nobilis 
Heracleum sphondyliwn 
Hieracium bupleuroides 
Hieracium caesium* 
Hieracium glaucum 
Hieracium piloselloides* 
Homogyne sylvestris 
!lex aquifolium 
/nula ensifolia 
Isopyrwn thalictroides 
Juncus articulatus 
Juncus inflexus 
Juniperus communis 
Juniperus intermedia 
Kernera saxatilis 
Knautia drymeia ssp. drymeia 
Knautia fleischmannii 
Lamium orvala 
Laserpiriwn krapfii 
Laserpitium latifolium 
Lase1pitium peucedanoides 
Laserpitium siler 
Leontodon hispidus * 
Leontodon incanus 
Leucanthemum ircutianum 
Libanotis montana 
Ligustrum vulgare 
Lilium carniolicum 
Linum carharcticum 
Linum tenuifolium 
Listera ovata 
Lonicera >..ylosteum 
Lotus corniculatus 
Luzula campestris 
Luzula luzuloides 
GozdV 61 (2003) 3 

Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe 
Melampyrum 1 • elebiticwn 
Me/ica nutans 
Mehca uniflora 
Melittis melissophyllum 
Mercurialis ovata 
Mercurialis perennis 
Moehringia muscosa 
Molinia caerulea ssp. arundinacea 
Mycelis mura/is 
Narcissus poeticus ssp. radiiflorus 
Neottia nidus-avis 
Omphalodes verna 
Orchis mario 
Orchis pallens 
Orchis signifera 
Orobanche laserpitii-sileris 
Ostrya carpinifolia 
Oxalis acetosella 
Parnassia palustržs 
Petasites albus 
Petasites hybridus 
Peucedanum austriacum 
Peucedanum oreoselinum 
Phylittis scolopendrium 
Picea abies 
Pinguicula alpina 
Pinus nigra 
Pinus sylvestris 
Plantago media 
Polygala chamaebuxus 
Polygala comosa 
Polygala croatica 
Polygonatum multiflorum 
Polygonatum odoratum 
Polygonatum verticillatum 
Polypodium vulgare 
Polystichwn aculeatum 
Polystichum lonchitis 
Polystichwn setiferum 
GozdV 61 (2003) 3 
Poten.tilla carniolica 
Potentilla caulescens 
Potentilla erecta 
Prenanthes purpurea 
Primula vulgaris 
Prunella grandijfora 
Prunus avium 
Pseudolysimachion barrelieri ssp. 
nitens 
Pteridium aquilinum 
Pulmonaria officinalis 
Pyrus pyraster 
Quercus cerris 
Quercus petraea 
Ranunculus repens 
Rhamnus catharcticus 
Rhamnus fallax 
Rhamnus pumila 
Rhamnus sa.xatilis 
Rhododendron hirsustum 
Rosa pendulina 
Rubus caesius 
Ruhus hirtus 
Rubus idaeus 
Rubus saxatilis 
Ruscus aculeatus 
Ruscus hypog/ossum 
Salix appendiculata 
Salix caprea 
Salix eleagnos* 
Salix nigricans "" 
Salix purpurea* 
Salvia glutinosa 
Safvia pratensis 
Sanguisorba minor 
Sanicula europaea 
Scabiosa hladnik iana* 
Scabiosa lucida ssp. stricta 
Scabiosa tržandra 
Scilla bifolia 
Sedum maximum 
Senecio fu.chsii 
Seslerio autumnalis 
Se sle ria juncifolia ssp. kalnikensis* 
Solidago virgaurea 
Sorbus aria 
Sorbus aucupa.ria 
Sorbus formina/is 
Stachys recta 
Succisa pratensis" 
Symphytum tuberosum 
Tamus communis 
Tara.-.:acwn officinale 
Taxus baccata 
Tephroseris longifolia 
Teucrium chamaedrys 
Teucrium montanum 
Thalictrum aquilegiifoliwn 
Thalictrum minus 
Thesiwn bavarum 
Thymus longicaulis 
Tilia platyphyllos 
Tofieldia calyculata* 
Tragopogon pratensis ssp. orienta/is 
Tussilago Jarfara 
Ulmux glabra 
Urtica dioica 
Vaccinium myrtillus 
Valeriana collina 
Valeriana tripteris 
Veronica teucrium 
Veronica urticifolia 
Viburnum lantana 
Vincetoxicum hirundinaria 
Viola hirta 
Viola reichenbachiana 
131