Znanstvena razprava
GDK: 188 + 228 .82: (479.12 * 06 Krokar)
Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
The Virgin Forest Vegetation ofthe Forest Reserve Krokar in the Kočevsko region
(S Slovenia)
Marko ACCETTO*
Izvleček:
Accetto, M .: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem . Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom
in povzetkom v angleščini, cit. lit 41. Prevod povzetka v angleščino : Jana Oštir. Prevod izvlečka v angleščino: Marko Accetto,
lektura angleškega besedila: Jana Oštir.
Fitocenoze pragozdnega rezervata Krokar v Borovški gori (J Slovenija) smo uvrstili v 5 asociacij: Omphalodo-Fagetum var.
geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Campanula justiniana subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra fonna
nov., kijo členi mo v 8 novih subasociacij (-hacquetietoswn, -galietosum odo ra ri, -aceretosum pseudoplatani, -ranunculerosum
platanifolii, -mercurialetosum perennis, -Jestucetosum altissimae, -homogynetosum sylvestris, -clematidetosum alpinae),
Arunco-Fagetum forma Ranunculus platanifolius forma nov., Lamio orvalae-Fagerum fonna Polygonatum verticillatum forma
nov. s 3 novimi subasociacijami (-isopyretosum thalictroidis, -mercurialetosum perennis, -aceretosum pseudoplatani), Srellario
montanae-Fagetum lwwrietosum redivivae subass. nov. in Allio victorialis-Fagetum ass. nov.
Razen zadnje omenjene asociacije, ki je posebnost pragozdnega rezervata Krokar, se vse druge pojavljajo tudi v njegovi
bližnji in daljni okolici.
Ključne besede: vegetacija, flora, pragozd Krokar, Dinarsko gorstvo, Slovenija
Abstract:
Accetto, M.: The Virgin Forest Vegetation of the Forest Reserve Krokar in the Kočevsko region (S Slovenia). Gozdarski
vestnik, Vol. 60/2002, No. lO. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 41. Summary translated into
English by Jana Oštir. Abstract translated into English by M. Accetto, English language editing by Jana Oštir.
Phytocoenoses of the virgin forest reserve Krokar on the Borovška gora mountain (S Slovenia) have been classified into five
associations: Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Campanu!a justiniana subvar. geogr.
nov. forma Adenostyles glabra forma nov .. which is divided into eight new subassociations (-hacqueti etos um, -galietosum
odorati, -aceretosum pseudoplatani, -ranunculetosum pfatanifolii, -mercurialetosum perennis, -festucetosum altissimae, -
homogynetoswn sy!vestris, -clematidetosum alpinae), Arunco-Fagewm forma Ranunculus platanifolius forma nov., Lamio
orvalae-Fagetum forma Polygonatum vertici!latum forma nov. with three new subassociations (-isopyretosum thalictroidis,
-mercurialerosum perennis, -aceretosum pseudopfatani), Ste/IGJ·io montanae-Fagetum lunarietosum redivivae subass. nov.
and Allio victorialis-Fagetum ass. nov.
Apart from the last mentioned association, which is a vegetational curiosity of the virgin forest reserve Krokar, all the others
are also found in the near and wider vicinity.
Key words: vegetation, flora, virgin forest reserve Krokar, Dinaric mountains, Slovenia
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Pragozdno rastlinje našega največjega pragozdnega
rezervata "Krokar" s površino 74,49 ha so po
metodi Piskernika (1977) prvi preučevali HOČE
VAR et al. (1985,1995) ter ga predstavili na dveh
fitocenoloških kartah (ibid.), posebej za njegov
preddinarski (HOČEVAR et al. 1985) in dinarski
del (HOČEVAR et al. 1995).
S štirimi, po srednjeevropski metodi (BRAUN
BLANQUET 1964) narejenimi fitocenološkimi
popisi, sta pragozdne fitocenoze predstavila
ZUPANČIČ 1 PUNCER (1995) in nekatere
naskalne fitocenoze ACCETTO (1995).
Gozd.V 60 (2002) 10
Edina po srednjeevropski metodi izdelana
fitocenološka karta v metilu 1 : 10 000 paje nastala
v okviru Mednarodnega raziskovalnega tabora
(1993), vendar brez dokaznega fitocenološkega
gradiva.
V letu 1993 sem pričel s popisovanji gozdnega
rastja tudi sam. Najprej iz Jastne radovednosti, v
letu 1995 pa v okviru raziskovalne naloge ("Gozd"
V7-6600-0618-95, Biološka pestrost gozdnih
ekosistemov), za katero so namenili premalo
*prof. dr. M. A., univ. dipl. ing. gozd. Biotehniška fakulteta,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot
83, 1001, Ljubljana, SI
4 19
Accetto, M.: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
sredstev, da bi jo dokončal in še del teh so na
inštitutu, kjer sem bil zaposlen, porabih v druge
namene. Za nadaljevanje naloge pa niso imeli
posluha ne na takratnem Ministrstvu za znanost in
tehnologijo kot tudi ne na Ministrstvu za kmetijstvo
in gozdarstvo. Da opravljeno delo in vložena
sredstva ne bi izničili, sem nadaljeval s preučevanji
v svojem prostem času in z lastnimi sredstvi.
V nalogi sem želel preučiti gozdno rastlinje
gozdnega rezervata ter spremembe rastlinstva med
prvim popisom na sistematično izbranih in označenih
ploskvah v letih 1974do 1981 (HOČEVAR etal. 1985)
ter takratnimi, po skoraj dvajsetih letih izvedenimi
tlorističnirni popisovanji istih ploskev. Teh v prvih
dveh poskusih kJjub najdeni prvi in natančno označeni
ploskvi, izhodišču za ponovno najdbo lokacij ploskev,
geometer ru našel. v tretjem poskusu pa sem večino
ploskev našel le po zaslugi Ž. Accetta, takrat dijaka
Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, katere
sva na terenu tudi trajno označila. Denarno me je pri
tem podprl Zavod za gozdove Kočevje, Krajevna enota
Kočevska Reka po zaslugi takratnega vodje PE
Gozdarstvo Antona Križa, univ. dipl. ing. gozd., za
kar se mu zahvaljujem.
Žal sem za zdaj opravil le prvi del zastavljene
naloge, spoznavanje pragozdnega rastja, ki ga na
željo številnih raziskovalcev Oddelka za gozdarstvo
in obnovljive gozdne vire, Gozdarskega inštituta
Slovenije, študentov in gozda1jev v operativi, ki
opravljajo in sodelujejo pri raziskavah v pragozd
nem rezervatu, v kar se da zgoščeni obliki
predstavljam v pričujočem prispevku.
Podrobnejši, s fitocenološkimi analitičnimi,
sinteznimi in primetjalnimi preglednicami podprt
opis pragozdnega rastlinja z vegetacijsko karto bom
objavil kasneje v obsežnejši razpravi.
Za tehnično pomoč se zahvaljujem gospodu
Urošu Kolarju.
2 DELOVNA METODA
2 METHOD OF INVESTIGATION
Pri popisovanju rastlinja sem uporabil standardno
srednjeevropsko metodo BRAUN-BLANQUETA
(1964), dopolnjeno s kasnejšimi dognanji (WEST
HOFF 1 van der MAAREL 1973)
Gozdno rastje sem popisal na 112 krajih
pragozdnega rezervata. Deloma na že omenjenih
ploskvah prvih preučevalcev (HOČEVAR et al.
420
1985), deloma v njihovi bližini ali drugod (lokacije
popisov so razvidne iz slike 1).
Veliko pestrost rastlinja in hkrati težavnost
uvrščanja fitocenoz v ta ali oni sjntakson porajajo
lega pragozda, ki je na prehodu iz preddinarskega
v dinarsko fitogeografsko območje (WRABER
1969, ZUPANČIČ et al. 1987), menjavanje apnene
in dolomitne podlage ter razvojne stopnje rastja v
njegovem najnižjem delu. HUFNAGL ( 1892)
namreč v oddelčnem opisu (22 a) omenja, da so
nižji del rezervata tedaj poraščali čisti bukovi
letvenjaki s posamičnim starejšim drevjem.
Najverjetneje je bil to razlog, da HUFNAGL (ibid.)
obravnavanega oddelka ni izločil iz gospodrujenja.
Uvrstil ga je namreč v gospodru·ski gozd, tako kot
za njim tudi drugi urejevalci gozdov. Zato navedba
raziskovalcev (HOČEVAR et al. 1985, s. 20) o
zaščiti rezervata leta 1885 ni točna. Vzrokov za tako
stanje HUFNAGL (1892) ni omenil nikjer. Ali je
šlo pri tem za naravno ujma ali za posek, najbrž ne
bomo izvedeli nikoli ? Tudi komaj še prepoznavne
sledi nekdanjih vlak, ki sem jih opazil na dveh
krajih v spodnjem strmem delu rezervata, na to ne
dajejo nedvoumnega odgovora.
Izolirano preučevanja rastja Krokarja brez
poznavanja njegove širše okolice, ki jo doslej
fitocenološko še ni preučil nihče, pa skupaj z zgoraj
omenjenimi okolnostmi lahko pripelje do zmotnih
zaključkov.
Zato sem fitocenološko popisal še fitocenoze v
njegovi bližnji in daljni okolici ter hkrati opazoval
tudi podobna strma hladna pobočja Krem pe, Boriča
in naravnega rezervata Gotenica. V bližnji okolici
"Krokarja" sem popisaljelova bukovja Omphalodo
Fagetum s. lat. na 9, v podolju med Bru·nikom in
Goteniškim Snežnikom javorova-bukovja Stellario
montanae-Fagetum (Zupančič 1969) Mar. et al.
1992 cicerbitetosum alpinae Accetto 1996 na 10,
čista visokogorska bukovja Ranunculo platanifolii
Fagetum Mru·. et al. 1992 cicerbitetoswn alpinae
Accetto 1996 v okolici Goteniškega Snežnika to je
v naravnem rezervatu na 15,jelova bukovja v širšem
območju Borovške in Goteniške gore na 23 ter
jelova bukovja v Veliki gori na 6 krajih. Skupaj
sem nru·edil 54 fitocenoloških popisov. Ti so hkrati
s fitocenološkimi popisi Rajhenavskega Roga
(PUNCER et al. 1974) služili za primerjavo, v
katero sem vključil še nekatere sintaksone iz
sintezne preglednice S URINA (2001) in podatke
iz analitičnih preglednic čistih (ACCETTO 1973
GozdV 60 (2002) 1 O
Accetto , M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Slika 1: Lokacije fitocenoloških popisov v pragozdnem rezervatu Krokar
Fig 1: LocaUties of phytocoenological releves of the virgin forest reserve Krokar
GozdV 60 (2002) 1 O 421
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
mscr., Ž. KOŠIR 1979, MARINČEK, PUNCER,
ZUPANČIČ 1983) in z gorskim javorom mešanih
bukovij (ZUPANČIČ 1967, 1969).
Pri urejanju številnih fitocenoloških popisov sem
si pomagal s postopki hierarhične klasifikacije
(PODANI 1993, 1994),pričemersejenajboljeizkazal
postopek minimalnega porasta vsote kvadratov
ostanka (MISSQ) ob sočasni uporabi mere različnosti
komplementa koeficienta "similarity ratio". To in
ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA) sem
uporabljal tako pri razvrščanju fitocenoloških popi sov
kot tudi pri primerjavah z drugimi sintaksoni. Popise,
ki so jih različni postopki hierarhične klasifikacije
združevali zelo različno in so po preverjanju njihove
floristične sestave na klasičen fitocenološki način,
kazali na prehodnost fitocenoz, nisem uvrstil v
fitocenološke tabele. Z njimi smo si pomagali le pri
prostorskem omejevanju sintaksonov.
Enostavno primerjavo floristične sestave
sintaksonov po Sorensenovem količniku (SOREN
SEN 1949) sem uporabil samo v primerih, ko so
pri rastlinskih vrstah v sinteznih preglednicah
navajali le razred stalnosti.
Poimenovanje cvetnic in praprotnic sem povzel
po delih MARTINČIČ et al.l999 ter pri mahovih
in lišajih po DOLL (1991) oziroma WIRTH (1991).
Pii fitosociološki pripadnosti vrst pa sem se oprl
na deli OBERDORFER (1979) in ELLENBERG
(1988) ter na analitične preglednice številnih naših
fitocenologov.
Pedoloških analiz nismo opravili.
Razlaga v nadaljevanju prispevka uporabljenih
okrajšav je po abecednem redu prikazana v
spodnjem pregledu:
Okrajšave (Abbreviations)
A Adenostyletalia G. et J. Br-Bl. 1931
AF Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Torek,
Podani. Borhidi 1989
AT Asplenietea trichomanis Br.-BI. in Meier et Br.-BI. 1934
F Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928
FB Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tx. 1943
Omphalodo-Fagetum
ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)
O Ostale vrste (Other species)
PA Polysticho setiferi-Acerenion pseudoplatani Borhidi,
Kevey 1996
QF Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg 1937
SF Saxifrago rotundifolžae-Fagenion Mar. et al. 1993
V Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939
Geološka podlaga (Parent material)
A Apnenec (Limestone)
D Dolomit (Dolomite)
3
3
KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA
SHORT ECOLOGICAL DESCRIPTION
Ekološka razmere pragozdnega rezervata so že
večkrat podrobno opisali (HOČEVAR et al. 1985,
1995, ZUPANČIČ 1 PUNCER 1995 in drugi),
deloma sem jo opisal v razdelku 2, da jo predstav
ljam le v zelo kratkem in zgoščenem opisu.
Rezervat Krokar leži na jugovzhodnem robu
Borovške gore v nadmorski višini 850 do 1180 m,
na stičišču vplivov submediteranskega, subpanon
skega, pred dinarskega in dinarskega podnebja. V
njegovem višjem delu so pretežno razširjeni jurski
apnenci (SAVIC, DOZET 1985), v nižjem jurs~
dolomiti z lečami apnenca (ibid.) in ponekod tudi
roženca. Obsega vrhova Krokar (1119 m) in Cerk
(1190 m) ter planotast in vrtačast svet med njima,
na vzhodnem in jugovzhodnem delu pa strma
pobočja. Th lahko opazimo dva niza daljših in
krajših do največ 15 visokih astenij, ki jih na
izrazitem prelomu pobočja zaključuje najvišje,
imenovano Kameni zid. Pod in med ostenji ter v
dveh grapah je na manjših površinah razširjen tudi
droben in srednje debel grušč. Na južni strani pa se
končuje na robu prepadnih kolpsldh astenij.
4 IZLEDKI RAZISKAVE
IN RAZPRAVA
4 RESULTS OF INVESTIGATION
AND DISCUSSION
Pragozdne fitocenoze rezervata smo uvrstili v
naslednje sintaksone (glej sliko 2):
(Treg.l957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993 var. geogr. Calamintha
grandiflora Surina 1991, subvar. geogr. Campanu!a justini0110
subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra forma nov.
- ·hacquetietosJAm subass. nov.- 9 popisov
- galietosum odorati subass. nov. - 7 popisov
- aceretosum subass. nov.- 10 popisov
422
(OF)
(OF ha)
(OF ga)
(OFac)
GozdV 60 (2002) 1 O
(j)
o
N
0..
<
())
o
~
o
o
~
-'
o
~
1!)
(.)
30
-€
(U
E 20
(/)
.~
Cl
.10
~o~~~~~~~~~=~~N~O~~N~N ~~ ~O~N~~~~~=o~~~N~~~~~N=~~n~~c~ n~~~=~~n~oo~SB~~~=~=o~~~s~ N~=~nNO~~~~~~N~~~=~Ba
~N~~~~n~~~~n=r~~===n=~~~·~;~ •• ~.~~N~~~N=~N~~~NNNNN·=r~~~~~~=~r~~~~~=~~ii~~~~~~~~~=~T~~~~~n~~=rnnnn~~~~~~~~~~T~~~~~~
~: 1 LF is LF me LF ac OF ra AF r ARF .sF
1
IOF acgl OF g OF OF OF me OF fe OF cl
SF• SFa acl ho
m'
Sl ika 2 : Hierarhično kopičenje popisov pragozdnega rezervata Krokar (MISSQ, similarity ratio). Razlaga okrajšav sintaksonov na strani 422.
Fig. 2: Hierarchical clu.ftering of re leve s of the virgin forest reserve Krokar (MISSQ - simifarity ratio). Expfanation of abbreviations of syntaxa on page 422.
}>
()
()
2:
. o
s:
-o
iil
\0
o
tj_
::l
o
i
~
iD
N
<1l
~
1).)
/\
o
7
~
::l
!ll
/\
o
O·
~
en
~
3
Accetto, M.: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
- var. Galium odoratum var. nov. - 6 popisov
- var. Lunaria redi viva var. nov. - 4 popisi
- ranunculetosum platanifolii subass. nov. - 8 popisov
(OFacg)
(OFacl)
(O Fra)
(OFme)
(OFfe)
(OFcl)
(OF ho)
- mercurialetosum subass. nov.- 9 popisov
- festucetosum altissimae subass. nov. - 6 popisov
- clematidetosum subass. nov.- 6 popisov
- homogynetoswn nom. prov. fagosum 5 popisov
Arunco-Fagetum
Ž. Košir 1962 forma Ranunculus platanifolius (Ž. Košir 1979) forma nov. 8 popisov (AFr)
Lamio orvalae-Fagetwn
(Ht. 1938) Borhidi in Tarok, Podani, Borhidi 1989, var. geogr. Demaria polyphyllos
Ž. Košir 1962 forma Polygonatwn verticillatwn forma nov. - 23 popisov (LF)
(LFis)
(LFme)
(LFac)
- isopyretosum thalictroidis subass. nov.- 8 popisov
- mercurialetosum pere1mis subass. nov.- 7 popisov
- aceretosum pseudoplatani subass. nov.- 8 popisov
Stellario montanae-Fagetum
(Zupančič 1969) Mar. et al. 1992 lunarietoswn redivivae subass. nov. - 10 popisov
var. Mercurialis perennis var.nov. - 3 popisi
(SPI)
(SFm)
(SFa) var. Allium ursinum var. nov.- 7 popisov
Allio victorialis-Fagetum
(Tomažič 1958) ass. nov. caricetosum pilosae (Tomažič 1958 nom.
nud.) subass. nov. var. Erythroniwn dens-canis var. nov.- 8 popisov (AlF)
4. 1 Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957,
corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993
var. geogr .Calamintha grandiflora
subvar. geogr. Campanula
justiniana subvar. geogr. nov.
forma Adenostyles glabra
forma nov.
Z oprede1itvijo jelovih bukovij našega dinarskega
gorstva v preteklem letu (SURINA 2001) so prišli
do novih spoznanj, s katerimi pa se v celoti ne
strinjam. Med njimi se mi zdi najbolj sporna
izločitev geografske variante Calamintha grandi
flora (ibid.), s katero smo v že izločeni makro
asociaciji Omphalodo-Fagetum s. lat, dobili še eno,
po njej imenovano makroasociacijo. Hkrati pa je
že značilnica jelovo bukovih gozdov, po raz
šiijenosti v jelovo-bukovih gozdovih pa celo širša
vrsta od vrste Omphalodes verna (glej sintezno
preglednica PUNCER 1980, tab. 2 in SURINA
2001, s. 34),.ki opredeljuje vsa našajelova bukovja.
Ni naključje, da je te gozdove pri prvi opredelitvi
Tomažič poimenoval Calamintho grandiflorae-
424
Fagetum (Tomažič 1958 nom. nud., V: ZUPANČIČ
2002).
Nisem pristaš dolgih fitogeografskih opre
deljevanj in menim, da bi se že zdavnaj morali
posloviti od makroasociacije Omphalodo-Fagetum
s. lat. ter jo razčleniti na več samostojnih asociacij
(sedanjih geografskih variant).
Kljub gornjim pomislekom začasno prevzemam
sedanjo opredelitev, saj za drugačno v tej objavi ni
dovolj prostora in podatkov.
Dovolj pa je podatkov in dokazov za podrob
nejšo, ne samo geografsko temveč hkrati tudi
ekološko členitev jelovo bukovih gozdov na
Kočevskem, ki jo vidim v izločitvi nove geografske
subvariante Campanula justiniana subvar. geogr.
nov., ki bi povezovala zahodni del Kočevsko
ribniškega območja in območje Notranjskega
Snežnika. To bi nadalje členili na višinski obliki:
forma Adenostyles glabra forma nov. in forma
Daphne laureola forma nov.
Prvi namig na to smo dobili že s primerjavo
pragozdnih fitocenoz Krokarja in Rajhenavskega
GozdV 60 (2002) 1 O
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Roga (PUNCER, WOJTERSKI, ZUPANČIČ 1974)
s postopki kopičenja in razvrščanja (dendrograma
in diagrama dvorazsežne ordinacije zaradi dolžine
ne prilagam, na vpogled je pri avtorju prispevka).
Ti so namreč popise z roškega pragozda uvrstili v
povsem samostojno skupino in le v enem samem
primeru se popisa z roškega in krokarskega
pragozda (subasociacijafestucetoswn) pojavljata v
istem šopu.
Razlogi za izločitev nove geografske podenote
so v prvi vrsti tokratna fitocenološka preučevanja
jelovo-bukovih gozdov v zahodnem delu Kočevske
(glej delno sintezno preglednica 1 in dendrogram
v sliki 3).
Pokazala so, da ta prostor fitogeografsko in
ekološko najbolje označujeta vrsti Campanula
?:
~
E
11>
IJ)
Cl
J.
Sli ka 3: Dendrogram jelovih bukovij Kočevske, Notranj
skega Snežnika, Hrušice, Ravnika, Nanosa in Blegoša
(metoda MISSQ, similarjty ratio). Številke se nanašajo na
sintaksone v sintezni vegetacijski preglednici l.
Fig . 3: Dendrogram of fir-heech forests of Kočevsko,
Notranjski Snežnik, Hrušica, Ravnik, Nanos and Blegoš
(method MISSQ, similarity ratio). The numbers refer to
syntaxa of the synoptic vegetation table l.
GozdV 60 (2002) 10
justiniana in samonikla smreka, ki jo vrednotimo
kot Picea abies ssp. obovata (ŠERCELJ, CU
LIBERG 1995), in jih v vzhodnem delu Kočevske
nismo opazili. Prva je razširjena predvsem v
zahodnem delu Kočevske in Notranjskem Snežniku
(ACCETTO 1994), druga prav tako na Kočevskem
(HUFNAGL 1892, ACCETTO 1993 a, b, 1995, v:
ZUPANČIČ et al.,1995 s.162-163) in deloma
Notranjskem Snežniku (fitocenološki popisi v
Jatah, vrh Pekla, Accetto 1997). Najbolj pogosti sta
tu v smrečjih in bolj skalnatih jelovo-bukovih
gozdovih (ACCETTO 1993 a, b, 1994,1995, v:
ZUPANČIČ et al., 1995 s.162-163). Ne nazadnje
izločitev nove geografske subvariante podpira tudi
zadnja fitogeografska členitev Slovenije, ki ločuje
roški od goteniško-mokrškega distrikta (ZU
PANČIČ, ŽAGAR 1995).
Vrsta Dentaria polyphyllos, razlikovalnica
geografske podvariante Dentaria polyphyllos
(ZUPANČIČ 1 PUNCER 1995, v: SURINA 2001),
se resnično v nekaj primerkih pojavlja tudi v
zahodnem delu Kočevske (Stojna- PUNCER 1980,
tab. 1, 3, 4, 6, podolje severozahodno od Cerka, n.
viš. 1050 m, leg. et det. 24. 7. 1996, kjer sem opazil
tudi primerek vrste D. pentaphyllos, podolje
jugovzhodno od Goteniškega Snežnika, n. viš, 1200
m, leg. et det. 24. 6. 1996 in podolje vzhodno od
Moža, n. viš. 1040 m, leg. et det. 25. 6. 1966). V
zadnjih treh omenjenih krajih pa le še v posebnih
ekoloških razmerah, kjer so apnencem primešani
roženci.
Količinsko obilneje jo dobimo na zahodnem
Kočevskem le v čistih bukovjih Lamio orvalae
Fagetum s. lat. na Boriču (0454/4, n. viš. 915 m,
vse lege. Leg. et det. 17. 5. 1990).
Še redkejša v jelovih bukovjih je druga razli
kovalnica omenjene geografske podvariante, vrsta
Dentaria trifolia, ki jo v Kočevskem Rogu omenja
ACCETIO ( 1978, s. 110) in v pog01ju Stojne na
treh krajih PUNCER (1980, tab.4). To smo za zdaj
v zahodnem delu Kočevske opazili le še na enem
kraju, v podolju severozahodno od Cerka ( 1190 m),
to je v oddelkih št. 77 in 66 g. e. Ravne (0454/2, n.
viš. 1050 m, leg. & det. 29. 7. 1996), kjer so na
površini nekaj hektarov razširjene fitocenoze, po
njej imenovane subasociacije Omphalodo-Fagetum
forma Adenostyles glabra dentarietoswn trifoliae.
Ker sta v pogorju Stojne navzoči tudi vrsti
Campanula justiniana (ACCETTO 1995, s. 315)
in Picea abies ssp. obovata (fitocenološki popisi:
42G
Accetto. M.: Pragozd no rastlinJe rezervata Krokar na Kocevskem
Preglednica l : Delna sintezna vegetacijska preglednica: Jelova bukovja Kočevske, Notranjskega Snežnika, Hrušice,
Ravnika, Nanosa in Blegoša
Tohle 1: Portia{ synoptic vegetation table: Je lova bukovja Kočevske, Notranjskega Snežnika, Hrušice, Ravnika. Nanos
and Blegoš
llstevilke-~iJitaksonov 2 4 6 7 9 10 11 12
r-- (Numbers ofsynraxa)
wmw~m1ti1~J1mmw.~;1mta:@~~~Jr@~+~:t@ij
~ ~ ~
oj E
l: §
='
]
"""
~
~ ~ ~ ~
:>
· j
~
tt
ti
"' ~ ~
1::
~ .i
E
E
o
o:d
{l {l
"' ~ iil
."§E
Sintakson (Symax on)
""
""
""
""
.; oi
"'
il
~
o
~
"'
§
~ oj
""'
~
~ ~ .-; ""
8
§
8 o
:>
8
§
o
o o ] g
..s ..s ..s 'li
r--
C\
!"'-
Avtorji (Authon) o
~ ~
o o
c::
o. ~
~
'il
.o
t:
"
$
u oo ",.; ::s
~
..
~
g
~
~
.:: r-- N
"
~
~ ~
o'll
~
....
~
~
o.
~
i
~
~
-;a
ci)
~
~
;;
~
j
N•
\0
~
~
~
Stcvilo po piso\' (Nmb . of releves) GO 14 6 60 101 61 6 32 15 341
---- -
Značilne in razlikovalne vrste asociacije Omhalodo-Fagetum (Treg. 1957 'orr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993
(Charact. and diff. sp. of ass.)
! !
VP Ab1es alba Al 63 100 100 )00 100 !OO !OO 97 !OO 100 93 97
B 20 22 33 40 100 86 70 17 88 47 76
c 36 93 78 67 93 67 78 90 33 81 47 65
/IF Cardamme crifo/ia c 88 100 89 67 88 67 86 93 100 88 !OO 85
AF' 9!''phalodes verna 73 86 78 50 32 67 94 97 !OO 94 !OO 18
AF. Calamintha grandiflora 46 50 44 33 60 67 73 82 50 72 53 85
AF !Aremoma agrzmonoide!!
- · - ·-
30 57 56 83 69 !OO 91 93 50 81 47 82
Razlikovalna vrsta geografske variante Calamintha gnmdiflora
(Diff sp.of gegr. var.)
AF Calamintha grandijlora 46 so 44 33 60 67 73 82 50 72 53 85
-
~!ikovalni vrsti geografske subvariante Campanula justiniana subvar. nov.
(Diff sp. of ge gr. subvar) 1
Campanu/a )Ustiniana 13 7 33
1
1
P1cea abies ssp. obovata Al 71 17
B 43 Il 17
Razlikov~lne vrste višinske oblike Adenostyles glabra
(Drff. sp. of a/titude forma)
426
GozdV 60 (2002) 1 O
liP
A
lA
VP
SF
SP
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Adenostyles glabra Il 93 100
Polygonatum verricillarum c 66 71 89 67 12 33
Ranunculus p/atamfolius 14 43 2
Luzula sylva/Jca ssp. sylvacica 30 87 22 67 8 33
Saxiji-aga rowndifolia 23 7 Il 17 2
-
Cicerbita alpina 21 67 2
Razlikovalni vrsti geografske subvariante Dentaria polypbyllos
Zupančič, Puncer 1995 cx Surina 2001
(Diff sp. of geogr. sulwar.)
Dentaria polyphylla 22
Dencaria mfolia 33
Stojna, odd. 82 c, Accetto 16. 8. 1994), razli
kovalnici nove geografske subvariante, je očitno,
da gre že za stično območje obeh geografskih
podenot. Medtem ko je v Borovški gori in Goteniški
gori vrsta Dentaria polyphyllos le še floristična
redkost, tako kot vrsta Campanula justiniana v
jelovih bukovjih Male gore, v Veliki gori in na
Notranjskem Snežniku pa ju za zdaj niso opazili,
sta vrsti Campanula justiniana in Picea abies s sp.
obovata na zahodnem Kočevskem in Notranjskem
Snežniku že pogosti spremljevalki srmečij in jelovo
bukovih gozdov.
Iz delne sintezne preglednice 1 in dendrograma
v sliki 3 je hkrati razvidno, da novo geografsko
subvarianto Campanula justiniana glede na
ekološke razlike, ki močno odsevajo v njihovi
floristični sestavi, lahko členimo na dve višinski
obliki. Forma Adenostyles glabra forma nov., katere
razlikovalnice so zraven omenjene vrste še
Polygonatum verticillatum, Ranunculus plata
nifolius, Cicerbita alpina, Luzula sylvatica ssp.
sylvatica in Saxifraga rotundifolia, to je vrste reda
visokih steblik Adenostyletalia, ki imajo v
primerjavi s sintaksoni nižjih leg tudi precej večjo
stalnost oziroma v njih manjkajo. To višinsko obliko
ločuje še odsotnost vrste Daphne laureola, po kateri
bi, sodeč po vegetacijskih preglednicah PUNCER
1980, lahko označili obliko nižjih leg - forma
Daplzne Laureola forma nov. (holotip je popis št.
13 v tabeli št. 6, PUNCER 1980, lectotypus hoc
Joco) ter odsotnost toploljubnih vrst reda puhav
čevih gozdov Quercetalia pubescentis s. lat. kot tudi
drugih sintaksonomskih skupin.
Ker se vrsta Adenostyles glabra pojavlja v treh
nižjih enotah tudi v rezervatu "Krokar" (-festu
cetosum, -homogynetosum in -clematidetosum), še
obilneje pa v njegovi širši okolici v fitocenozah
subasociacij -omphalodetosum, -mercurialetosum,
-hacquetietosum, -neckeretosum, -homogynetosum,
ne more biti več razlikovalnica fitocenoz sub-
GozdV 60 (2002) 1 O
33
10 83 6
17 8 100 7 so
67 6
18 7 9
1 3
17
1
6 3
J 11
asociacije-adenostyletosum, ki jo je izločil
PUNCER (1980). Po novih preučevanjih je vrsta
Adenostyles glabra lahko le razlikovalnica na
višjem nivoju, to je višinske oblike.
Holotip geografske subvariante Omphalodo
Fagetum (Treg. 1957, corr. Puncer 1980) Mar. et al.
1993 var. geogr. Calanzintha grandiflora Surina 2001
subvar. geogr. Campanukz justiniana subvar. geogr.
nov. je popis št. 1 in višinske oblike forma Adenostyks
glahra forma nov. popis št. 2 v preglednici št 2.
V okviru tako opredeljene geografske pod
variante in forme Adenostyles glabra smo s
pomočjo postopkov hierarhične klasifikacije (slika
2) in ordinacije izločili osem, v naslednjih
podrazdelkih kratko opisanih subasociacij.
4.1.1 Omphalodo-Fagetum hacquetietosum
subass. nov.
Fitocenoze obravnavane subasociacije se v
rezervatu pojavljajo le na treh ločenih krajih ob
njegovi zahodni meji na dolomitni podlagi. Zaradi
manjšega števila popisov smo v analitično
fitocenološko preglednica uvrstili popise še šestih
fitocenoz iz sosednjih oddelkov (št. 78, 79), ki so
bili sekani prvič šele po drugi svetovni vojni . Za
razlikovalnice smo izbrali vrste Hacquetia
epipactis, Helleborus niger in Laserpitium crapfii,
ki imajo v njej največjo stalnost in so hkrati kazalke
dolomitne podlage. Holotip subasociacije je popis
št. 3 v preglednici 2.
4. l. 2 Omphalodo-Fagetum galietosum odorati
subass. nov. (slika 4).
Srednje in manjše površine fitocenoz te asociacije
lahko opazimo na zaravnicah, blago in le izjemoma
bolj nagnjenih pobočjih in plitvih vrtačah v višjem
delu rezervata na apneni podlagi. Za razlikovalnice
smo izbrali vrste Galium odoratum, Sanicula
europaea in Veronica montana, ki kažejo na globlja
sveža tj ava pokarbonatna tla. Obličja z vrsto Alliwn
427
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Slika 4: Bukvi v pragozdu Krokar v jesenskem času (Omplwlodo-Fagetum galietosum odorati association).
Fig. 4: Two beech trees in the virgin forest reserve Krokar in autumn (Omphalodo-Fagetum galietosum odorati association>.
ursinum na rastišču te enote so pogostejša v
vzhodnem delu rezervata. Holotip subasociacije
je popis št. 4 v preglednici 2.
4.1.3 Omplzalodo-Fagetum aceretosum subass. nov.
var. Galium odoratwn var. nov.
var. Lunaria rediviva var. nov.
Vlažnejše fitocenoze te subasociacije, katere
razlikovalnice so vrste Acer pseudoplatanus,
Dryopteris .filix-mas, Athyrium .filix-Jemina,
Stellaria montana, Polystichum aculeatum,
Phylliris -scolopendrium in Chrysosplenium
altemifolium, lahko opazimo na dveh tipih rastišč.
V globljih neskalnatih vrtačah in ozkih manjših
podoljih, to je varianta Galium odoratum var. nov.
ter na zelo skalnatih hladnih pobočjih in robovih
vrtač var. Lunaria redi viva, katere ekološke razmere
kažeta poleg nje, še drugi dve razlikovalnici variante
Adoxa moschatellina in Dryopteris carthusiana.
Varianta Galiwn odoratwn kaže na singenetsko vez
s fitocenozatni subasociacije- galietosum odorati.
428
Holotip subasociacije in hkrati variante Lunaria
redi viva var. nov. je popis št. 6 in variante Galium
odoratum var. nov. popis št. 5 v preglednici 2.
4. 1. 4 Omphalodo-Fagetum ranwzculetosum
platanifolii subass. nov.
Po kombinaciji razlikovalnic, med katere smo
uvrstili vrste Leucojum vernwn, Petasites albus, ki
ponekod gradi tudi obličja, Ranunculus plata
nzfolius, Heracleum sphondylium ter Aruncus
dioicus, lahko fitocenoze te subasociacije štejemo
med vegetacijske posebnosti pragozdnega rezer
vata. Razširjene so na zelo strmih skalnatih
pobočjih v vzhodnem delu pragozda, kjer je jelka
v drevesni plasti razmeroma redka. Holotip
subasociacije je popis št. 7 v preglednici 2.
4. l. 5 Omphalodo-Fagetum mercurialetoswn
perennis subass. nov.
Fitocenoze subasociacije z razlikovalnicama
Mercurialis perennis in Cyclamen purpurascens so
GozdV 60 (2002) 1 O
Accetto, M .: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
razširjene na strmih toplih pobočjih, izravnanih
grebenih in sedlih, presutih z drobnejšim kamenjem
na plitvih 1javih rendzinah. Holotip subasociacije
je popis št. 8 v preglednici 2.
4.1. 6 Omphalodo-Fagetum festucetosum
altissimae subass. nov.
Združbe te subasociacije so razši1jene pretežno na
bolj ali manj strmih terasastih in skalnatejših
pobočjih na toplejših legah. Najbolje jih floristično
označuje razlikovalnica Festuca a!tissima, ki jim
zaradi večjega zastiranja daje tudi značilen zunanji
videz. To je hkrati tudi rastiščna enota kjer dosega
jelka največje srednje zastiranje (4042) v pragoz
dnem rezervatu. V okviru kartirane subasociacije
so ponekod na manjših površinah, ki jih prostorsko
nismo mogli omejiti, razširjene tudi fitocenoze
subasociacije Omphalodo-Fagerwn neckeretosum
crispae. Holotip subasociacije je popis št. 9 v
preglednici 2.
4. l. 7 Omphalodo-Fagetum clematidetosum
alpinae subass. nov.
Floristično zanimive, na zelo majhnih površinah pa
le na izredno strmih grebenih, terasatih strmih
ostenjih in njihovih robovih · v Kamenem zidu
razši1jene fitocenoze, označujejo razlikovalnice
Clematis alpina, Campanula jusriniana in
Saxifraga paniculata. Posebnosti subasociacije sta
še najštevilčnejši skupini vrst razredov Vaccinio
Piceetea s. lat., z največjo stalnostjo vrste
Adenostyles glabra in posamično primesjo
samonikle smreke ter razreda Asplenietea
trichomanis s. lat. Floristična sestava subasociacije
že nakazuje singenetsko vez s smrečji ( Campanulo
justinianae-Piceerum nom. prav.), razširjenimi v
podobnih skrajnih rastiščnih razmerah na Ko
čevsko-ribniškem območju (ACCETTO 1998 a, s.
165). Holotip subasociacije je popis št. 10 v
preglednici 2.
4.1. 8 Omphalodo-Fagetum homogynetosum
nom. prov. fagosum
Posebnost fitocenoz provizorično opredeljene
subasociacije -homogynetosum, ki jih vsi postopki
hierarhične klasifikacije in ordinacije uvrščajo v
ločen šop v okviru najbolj skalnatih sintaksonov
(slika 2), je popolna odsotnost jelke v zgornji
drevesni plasti.
GozdV 60 (2002) 1 O
V podobnih ekoloških razmerah je fitocenoze,
vendar z jelko v zgornji drevesni plasti, opisal
TREGUBOV (1957, tab. 7) v hladnih legah na
Notranjskem Snežniku (Abieti-Fagetum homo
gynetoswn). Med razlikovalnice suhasociacije je
uvrstil vrste Homogyne sylvestris, Asplenium
trichomanes, A . viride, Valeriana tripteris,
Saxifraga rotundifolia, Veronica urticf;folia in
Polystichum aculeatwn.
Vse te so količinsko manj obilno navzoče tudi v
tej provizorično opredeljeni enoti, z večjo zastrtos~jo
pa tudi v subasociaciji -clematidetosum. Sklepamo
Slika 5: Glive, pomembna sestavina pragozda - žvepleni
}epoluknjičar Laetiporus sulphureus (Bull.ex Fr.) Murr.
(det. mag. D. Jurc).
Fig. 5: Fungi. important component of the virgin forest.
Laetiporus .w/phureus (Bul!. :F1:) Murr.( del. mag. D. Jurc).
lahko, da gre v našem ptimeru za fazo v razvoju
jelovega bukovja, ki ga za zdaj v pragozdnem
rezervatu ni mogoče dokončno opredeliti.
Preostanejo nam le fitocenološka popisovanja
v okoliških gozdovih, kjer so razšitjena podobna
jelova bukovja z gozdnim planinščkom, fitocenoze
subasociacije -homogynetosum pa smo že
prostorsko omejevali v novomeškem delu Kočev
skega Roga (ACCETTO 1973. elaborat). PUNCER
( 1980) podobnih fitocenoz v tedanjem Kočevskem
gozdnogospodarskem območju ni opazil.
429
430
Accetto , M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Preglednica 2: Holotipi geografske subvariante Campanula justiniana, višinske oblike
Adenostyles glabra in subasociacij jelovih bukovij v rezervatu Krokru·
Table 2: Holotyps ofCampanulajustiniana geogr. subvar., Adenostyles glabra altitude
forma and fir-beechforest subassociations of the l'irgin forest reserve Krokar
IStevllka popisa (Nwnber ofreleve)
1 2 3 4 s 6 7 8 9 10
Številka lokacije popisov (Slika 1) 4 5 1 1 3 2 1 3 2 5
(Number of location ofreleves, F1g. 1) 8 o 8 6 9 8 o 4 2
6
Datum popisa 23 23 8 8 2 26 18 4 5 6
(Date ofraking releve) 7 7 7 7 6 6 5 6 7 6
1
96 96 96 96 o2 o2 oo oo 96 ol
Površina popisne ploskve v m.l 4 1 4 . 4 4 1 4 4 4 1
(Releve a·rea in m2) o o o o o o o o o o
o o o o o o o o o o
Nadmorska višina v 10m 1 1 1 ] 1 1 1 It 1 1
(Aitllude in JO m) l ] 1 1 1 1 o o 1 1
1
4 1 4 o 4 8 5 9 1 3
Lega (Aspect) E N w E E E N s N
E E s E
E
l\'agib v stopiujah 8 2 2 2 2 2 2 2 5
(Slope in degrees) 5 5 o 5 5 5 o
Skalnatost (Sronines,5 in %) 2 6 1 5 3 1 8 1
5 o o o o o o
Matična podlaga (Paren/ material) A A D A A A D A A A
Pokrovnost v % Tree layer 1 9 7 9 9 9 9 9 8 7
(Coverin %)
.
o o o o o o o o o o
o
Shrub layer 1 2 5 2 1 2 5
o o o o o o
Herb layer 8 5 9 8 9 5 5 4 3 5
o o o o o o o o o o
···--·-
Mass layer 2 4 4
o o o
-- ·--
-··
Največji prem~ v cru 6 4 7 4 9 5 7 7 8 4
(Max. diamerer in cm) o o o o o o o o o o
Največja višina v m 2 2 2 2 4 2 3 2 3 2
(Max. height in m) 6 1 4 5 1 8 2 6 o o
-
Število Vr!;~. v popisu 3 4 4 4 2 4 4 4 5 6
(Nmb. of sp. in re/eve) 7 6 o o 7 4 3 5 2 1
Značilne in razlikovalne vrste asociacije
(Charact. and diff. sp. of ass.)
-·.
VP
f--
Abies alba Al 2 3 3 l 2 3 3
A2 1 1 l l + +
1 B + + + l
.1 c + + + +
AF Cardamme trifo/ia c + + + + + + 1 1 1
§ _ I.Omphalodes verna 2 + 2 2 1 + +
AF ~alamintha grandijlora + 1 + +
AF Aremon1a agrimonoides + + + +
1 Razlikovalni vrsti geografske subvariante
(Diff. sp.ofgeogr. subvar.)
Campanula jusTiniana c + 1
P1cea abies ssp. obovala ? Al +
B +
1
!
1
GozdV 60 (2002) 1 O
Accetto, M Pragozdno rastl inje rezervata Krokar na Kočevskem
Stcvilka popisa (Nwnber of re/eve)
1 2 3 4 5 6 7 8 9• 10
,številka lokacije popisov (Slika 1) 4 5 1 1 3 2 1 3 2 5
! (Number of location of releves, F1g. 1)
g
o
g
6 9
g
o 4 2
2 Razlikovalnc vrste višinske oblike
{Diff. sp. of altitudefornw)
Polygonatwn verucillatwn c + + 1 + + + + + + +
Saxifraga rotundifolia + + 1
1
Luzula sy/vatica s.sp. sylvatica + + +
Adenosty/es glabra 1 2
Ronu neu/us plaranifolius +
--·-
Ra2liko,'alne_ vrste nižjil\ enot
(Dif! W of lower units)
3 0.-F.- hacquetietosum
AF Hacquelia epipaclls c
1
3
AF Helleborus macranthus 3 +
VP Laserpitium krapjii + +
4 0.-F. galietosum odorati 1
F Galium odorawm c 2 + 3 4 1 2 1 +
F Sanicula europaea 2 1 +
F Veromca montana + + + +
5 0.-F. aceretosum
F Acer pseudoplatanus Al l 2 1 1
t--
A2
1
B + + +
c + + + + + + + +1+
F Dryopreris fi/ix-mas + + + 3 3 1 1 +
AF Azhyriumjilix-femina + + 3 l + + + +
F Stellaria monrana + 2
F Poly.vtichwn aculeawm + + l +
F Phyl/itls sco/opendrium 1
AF Ch1y.w1!plemum altermfoliwn +
Razlikovalne vrste variant (Diff op.of var.)
--
F Galil1m odoratwn c 2 + 3 4 1 2 1 +
F Lunana rediViVa 3 +
F Adoxa moschatellina l
VP Dryoptens carrhusiana +
6 0.-F. ranunculetoswn platanifolli
F Leucojum vernum c l + 3
F Perasites albus + 1 +
1
A Ranunculu~· plaranifoliuJ' + !
A Aruncus dwicus + + +
7 0.-F. mercurialetosum
1
l
F Mercurialis perennis c 3!2 2 2 + 3 l 2
AF Cyc/amen purpurascens 1 + +
8 0.-F. festucetosum altissimae
~ Festuca altiJ'sima c + 2
9 0.-F. homogynetosum?
AT Asplenium lrichomanes c +
SF Sax1[raga rotundifolia + + 1
AT Valenana tnpten!i + 1
VP Veromca urticifo/ia + 1
AF Homogyne sylvestris 1 + 1
AT Asplenium viride + + +
r--
0.-F. clematidetosum alpinae 10
VP Clematis alpina c + 3
AT Campanulajustiniana + l
AT Saxifraga paniculata 1
GozdV 60 (2002) 10 431
Accetto, M. : Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kocevskem
Stevllka popisa (Number of re/eve)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Številka lolmcije popisov (Slika 1) 4 5 1 l 3 2 1 3 2 5
(Nwnber of location ofreleves, Fig. 1) 8 o 8 6 9 8 o 4 2
AF Den tarJa enneaphyllos c + + + 2 + + 2 + l
Scopolia carmolica + + 1 2
Euphorbia carniolica + + + +
Jsopyrum rhalictroides + 1
Vicia oroboides +
Lamium orvala +
F Fagus sylvatica Al 5 5 4 3 5 1 4 4 3 3
A2 1 1 +
B 2 l 1 2 +
c + + + +
;.
+ +
f--<------
~CIO ji1ch.vii + + 1 1 + 2 1 1 1 1
1-
Ga/eobdolon Jlavidum + + + + + + + 1 +
Myceils mura/is + + + + + + +
Prenanrhes purpurea + + + 1 + +
Symphytum tuberosum + 2 + 1
Dentaria bulbifera + l 1 +
Epilobium montanum + + l +
Veronica montana + + + +
Sanicula europaea 2 1 +
Daphne mezereum B + + 2
Actaea spicara c 1 + r
Hord,elymus eu ropam/s + + +
Carex .lylvalica + + +
Li/hun martagom + + +
Poa nemoralis + l
Salvia glutinosa + +
Pari.! quadrifolia + +
Polygonatum multiflorum + +
_Pulmonaria officinalis + +
---
Ranunculus lanuginosus + +
Allillm ursmum + +
---·
Lomcera_ alpigena B 2
Amm maculatum +
V1ola reichenbachiana +
Scrophularia nodosa +
Euphorbia amygdaloides +
Brachypodium sylvaticum +
Qlo' Anemone nemorosa c + 2 2 3 + 2 l +
Heracleum sphondylium + + +
Carex digitala + +
Scilla bJfolw 1
Sorbus aria B +
VP Oxab~· aceto.rella + 3 3 l + + + +
Dicranum scoparium + + + 1 + + 2
Ro.w pendulin~. B 2 + + 1 3
Gentiano asclepiadea c + + + 1 1
Dryopteris dilatata + + + 1
Hypnum cupressiforme ssp. cupr~ss. D + + 2
Rhytidiadelphus loreus + + 2
Maianthemum bifo/ium + + +
Hylocomwm splendens D + l
Polytnchumformosum 3
Rhytidiadelphud triquetrus D +
Gymnocarpium dryopteris c 2
Thelypteris phegopteris 1 1
Hookeria /ucens D +
Rubus hirtus c +
Lycopodmm annotinum +
Polystichum /onchitis +
432 GozdV 60 (2002) 1 O
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Stevilka popisa (Number of rele ve)
Številka lokacije popisov (Slika 1)
(Number oflocalion ofreleves, Fig. 1)
A Doronicum austriacum
Vera/rum album
Ru bus idaeus
Petasites albtts
1-·
Aconitum lycocronum ssp. lycoctonum
Thalictrum aquilegifolium
Ri bes alpinum
Aconilum variegatum
AT Cardamrnopsis arenm·a
Polypodtum vulgare
Gymnocarpium roberttanum
1-
Cystopreris fragilis
Moehrzngia muscosa
o Sambucus racemosa
Sol!dago virgaurea
Sorbus aucuparia ssp. aucuparia
C!rsiwn en'sithales
Geranium robertianum
So/anum dulcamara
M Tortella tortuo!Ja
Plagiochila asplenioides
Ctenidium molluscum
Neckera cri.rpa
lsothecium myurum
Mmum orthorinchium
Eurhynchium zerer~·tedtii
Plagiomnium undulatum
Orthodtcranunl monlanum
Rhtzomnium punctatum
Fissidens cristatus
Lobaria pulmonaria
-
Peltigera /eucophlebia
SchJStidium appocarpum
in drugi (and others)
4. 2 Arunco-Fagetum forma Ranuculus
platanifolius forma. nov.
Na višinsko obliko asociacije Arunco-Fagetum var.
Ranunculus platanifolius (Ž. Košir 1979 nom. nud.)
(slika 5), je opozoril že Ž. KOŠIR (1979), vendar
jo ni predstavil s fitocenološko preglednica.
Njegova predvidevanja so potrdile tokratne
fitocenološke analize. Z vednostjo dr. Ž. Koširja
in na osnovi 8 fitocenoloških popisov jo
utemeljujem v tem prispevku. Razlikovalnici sta
visokogorski vrsti Rammculus platanifolius in
Polygonatum verticillatum. Holotip te višinske
oblike osnovne asociacije Arunco-Fagetum Ž.
Košir 1962 forma Ranunculus platan~folius (Ž.
Košir 1979) forma nov. je spodnji fitocenološki
popis, ki je hkrati tudi holotip variante Scopolia
carniolica var. nov.
GozdV 60 (2002) 1 O
B
c
c
B
c
B
c
L
L
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
4 5 1 1 3 2 1 3 2 5
8 o 8 6 9 8 o 4 2
1 + + + +
+ + 1 +
+ + 1
+ 1 +
+ +
+ +
+
+
1-
+ + +
+ + +
1
+ +
+
+
1 + 1
+ 1
1
+
+
+
+ + 1 + + + 1
+ + + + + + +
+ + + 1 + 2
+ + + + 1 2
+ + 2 + 2
+ + + +
+ + +
+ + +
+ +
+ +
+ +
+
+
+
Krokar, lokacija popisa št. 95 (slikal), nm. v.
1000 m, lega NE, nagib 38 ", skalnatost 50 %,
dolomit, površina 400 m
2
, največji premer 45 cm,
največja višina 28 m, 21. 5. 2000;
A (80 % ): Fagus sylvatica 4, Acer pseudo
platanus 2; B (1 %):Fagus sylvatica +, Acer
pseudoplatanus +, Ulmus scabra +, Abies alba+,
Sorbus aucuparia +, Corylus ave !lana+; C (80 % ):
značilnice- Aruncus dioicus 2, Laserpitium krapfii
+, Helleborus niger +; razlikovalnice ass. -
Mercurialis perennis 1, Dentaria enneaphyllos +,
Phyteuma ovatum. +, Prenanthes purpurea +,
Cardamine trifolia +; razlikovalnice višinske
oblike- Rammculus platanifolius l, Polygonatwn
verticillatwn 1; razlikovalnica variante - Scopolia
carniolica 1; AF - Jsopyrum thalictroides 1,
Lamium orvala 1, Cyclamen purpurascerzs +,
Euphorbia carniolica +, Vicia oroboides +; ~:
433
~1
Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem
Dryopteris fi/ix-mas 2, Pol.vstichum aculeatum 1,
Senecio fuchsii 1, Actaea spicata +, Arum
maculatum +, Dentaria bulb~fera +, Fagus sylvarica
+, Galeobdolon flavidum +, Galium odoratwn +.
Lunaria rediviva +, Myce!is muralis +, Paris
quadr~folia +, Polygonatum multiflorurn +,
Pu!monaria ojficinalis +, Salvia glutinosa +,
Scrophularia nodosa +, Ulrnus glabra +; QF -
Scilla bifolia +; VP - Maianthemwn bifolium +,
Veroni ca urticifolia +; A - Veratrum album 1,
Doronicwn austriacum +, Petasires albus +, Rubus
idaeus +, Thalictrum aquilegifoliwn +; AT -
Asplenium rrichomanes +, Cystopteris fragilis +;
O - Digitalis grandiflora +; ML: Ctenidium
molluscum +, Homalothecium sericeum +, Jso
thecium myurum +, Plagiochila asplenioides +,
Neckera crispa +, Orthodicranum. montanum +.
Na Krokarju združbe te višinske oblike po
raščajo najbolj strma hladna z drobnim kamenjem
presula proti vzhodu in severovzhodu odprta
pobočja pod ostenji.
Nova višinska oblika bukovja s kresničevjem se
v podobnih ekoloških razmerah na Kočevskem
pojavlja še ponekod na pobočjih Krempe in v
naravnem rezervatu Gotenica, kjer se omenjenim
razlikovalnicam pridružuje še vrsta Adenostyles
glabra. Opazili pa smo jo že v Kočevskem Rogu
leta 1973 ter z enim fitocenološkim popisom
predstavili v Elaboratu gozdnih združb. g. e.
Črmošnjice (ACCEITO 1973, s. 61-63).
4. 3 Lamio orvalae-Fagetum forma
Polygonatum verticillatum forma
nov.
V okviru asociacije Lanr.iwn orvalae-Fagetum s.
lat. se na K.rokarju pojavlja višinska oblika le-te.
Razlikovalnici višinske oblike (forme) sta
visokogorski vrsti Polygonatum verticillatum in
Ranunculus platanifolius. Prva se v njej pojavlja z
večjo (IV), druga z najmanjšo stal nostjo (I), v doslej
opisanih gorskih bukovjih pa največkrat manjkata
(KOŠIR 1962, 1979, MARINČEK et al. 1983) ali
sta zelo redki. To višinsko obliko razlikuje od
drugih gorskih bukovij tudi številčnejša skupina vrst
reda visokih steblik Adenostyletalia s. lat.
V raziskovanem rezervatu je to asociacija z
največjim deležem vrst zveze Aremonio-Fagion in
reda Fagetalia sylvaticae ter najmanjšim deležem
vrst reda Vaccinio-Piceeralia s. lat Prav slednje so
434
Slika 6: Obličja z vrsto Aflium ursinum so na Krok