Znanstvena razprava GDK: 188 + 228 .82: (479.12 * 06 Krokar) Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem The Virgin Forest Vegetation ofthe Forest Reserve Krokar in the Kočevsko region (S Slovenia) Marko ACCETTO* Izvleček: Accetto, M .: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem . Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 10. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit 41. Prevod povzetka v angleščino : Jana Oštir. Prevod izvlečka v angleščino: Marko Accetto, lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Fitocenoze pragozdnega rezervata Krokar v Borovški gori (J Slovenija) smo uvrstili v 5 asociacij: Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Campanula justiniana subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra fonna nov., kijo členi mo v 8 novih subasociacij (-hacquetietoswn, -galietosum odo ra ri, -aceretosum pseudoplatani, -ranunculerosum platanifolii, -mercurialetosum perennis, -Jestucetosum altissimae, -homogynetosum sylvestris, -clematidetosum alpinae), Arunco-Fagetum forma Ranunculus platanifolius forma nov., Lamio orvalae-Fagerum fonna Polygonatum verticillatum forma nov. s 3 novimi subasociacijami (-isopyretosum thalictroidis, -mercurialetosum perennis, -aceretosum pseudoplatani), Srellario montanae-Fagetum lwwrietosum redivivae subass. nov. in Allio victorialis-Fagetum ass. nov. Razen zadnje omenjene asociacije, ki je posebnost pragozdnega rezervata Krokar, se vse druge pojavljajo tudi v njegovi bližnji in daljni okolici. Ključne besede: vegetacija, flora, pragozd Krokar, Dinarsko gorstvo, Slovenija Abstract: Accetto, M.: The Virgin Forest Vegetation of the Forest Reserve Krokar in the Kočevsko region (S Slovenia). Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. lO. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 41. Summary translated into English by Jana Oštir. Abstract translated into English by M. Accetto, English language editing by Jana Oštir. Phytocoenoses of the virgin forest reserve Krokar on the Borovška gora mountain (S Slovenia) have been classified into five associations: Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Campanu!a justiniana subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra forma nov .. which is divided into eight new subassociations (-hacqueti etos um, -galietosum odorati, -aceretosum pseudoplatani, -ranunculetosum pfatanifolii, -mercurialetosum perennis, -festucetosum altissimae, - homogynetoswn sy!vestris, -clematidetosum alpinae), Arunco-Fagewm forma Ranunculus platanifolius forma nov., Lamio orvalae-Fagetum forma Polygonatum vertici!latum forma nov. with three new subassociations (-isopyretosum thalictroidis, -mercurialerosum perennis, -aceretosum pseudopfatani), Ste/IGJ·io montanae-Fagetum lunarietosum redivivae subass. nov. and Allio victorialis-Fagetum ass. nov. Apart from the last mentioned association, which is a vegetational curiosity of the virgin forest reserve Krokar, all the others are also found in the near and wider vicinity. Key words: vegetation, flora, virgin forest reserve Krokar, Dinaric mountains, Slovenia 1 UVOD 1 INTRODUCTION Pragozdno rastlinje našega največjega pragozdnega rezervata "Krokar" s površino 74,49 ha so po metodi Piskernika (1977) prvi preučevali HOČE­ VAR et al. (1985,1995) ter ga predstavili na dveh fitocenoloških kartah (ibid.), posebej za njegov preddinarski (HOČEVAR et al. 1985) in dinarski del (HOČEVAR et al. 1995). S štirimi, po srednjeevropski metodi (BRAUN­ BLANQUET 1964) narejenimi fitocenološkimi popisi, sta pragozdne fitocenoze predstavila ZUPANČIČ 1 PUNCER (1995) in nekatere naskalne fitocenoze ACCETTO (1995). Gozd.V 60 (2002) 10 Edina po srednjeevropski metodi izdelana fitocenološka karta v metilu 1 : 10 000 paje nastala v okviru Mednarodnega raziskovalnega tabora (1993), vendar brez dokaznega fitocenološkega gradiva. V letu 1993 sem pričel s popisovanji gozdnega rastja tudi sam. Najprej iz Jastne radovednosti, v letu 1995 pa v okviru raziskovalne naloge ("Gozd" V7-6600-0618-95, Biološka pestrost gozdnih ekosistemov), za katero so namenili premalo *prof. dr. M. A., univ. dipl. ing. gozd. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1001, Ljubljana, SI 4 19 Accetto, M.: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem sredstev, da bi jo dokončal in še del teh so na inštitutu, kjer sem bil zaposlen, porabih v druge namene. Za nadaljevanje naloge pa niso imeli posluha ne na takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo kot tudi ne na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Da opravljeno delo in vložena sredstva ne bi izničili, sem nadaljeval s preučevanji v svojem prostem času in z lastnimi sredstvi. V nalogi sem želel preučiti gozdno rastlinje gozdnega rezervata ter spremembe rastlinstva med prvim popisom na sistematično izbranih in označenih ploskvah v letih 1974do 1981 (HOČEVAR etal. 1985) ter takratnimi, po skoraj dvajsetih letih izvedenimi tlorističnirni popisovanji istih ploskev. Teh v prvih dveh poskusih kJjub najdeni prvi in natančno označeni ploskvi, izhodišču za ponovno najdbo lokacij ploskev, geometer ru našel. v tretjem poskusu pa sem večino ploskev našel le po zaslugi Ž. Accetta, takrat dijaka Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, katere sva na terenu tudi trajno označila. Denarno me je pri tem podprl Zavod za gozdove Kočevje, Krajevna enota Kočevska Reka po zaslugi takratnega vodje PE Gozdarstvo Antona Križa, univ. dipl. ing. gozd., za kar se mu zahvaljujem. Žal sem za zdaj opravil le prvi del zastavljene naloge, spoznavanje pragozdnega rastja, ki ga na željo številnih raziskovalcev Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarskega inštituta Slovenije, študentov in gozda1jev v operativi, ki opravljajo in sodelujejo pri raziskavah v pragozd­ nem rezervatu, v kar se da zgoščeni obliki predstavljam v pričujočem prispevku. Podrobnejši, s fitocenološkimi analitičnimi, sinteznimi in primetjalnimi preglednicami podprt opis pragozdnega rastlinja z vegetacijsko karto bom objavil kasneje v obsežnejši razpravi. Za tehnično pomoč se zahvaljujem gospodu Urošu Kolarju. 2 DELOVNA METODA 2 METHOD OF INVESTIGATION Pri popisovanju rastlinja sem uporabil standardno srednjeevropsko metodo BRAUN-BLANQUETA (1964), dopolnjeno s kasnejšimi dognanji (WEST­ HOFF 1 van der MAAREL 1973) Gozdno rastje sem popisal na 112 krajih pragozdnega rezervata. Deloma na že omenjenih ploskvah prvih preučevalcev (HOČEVAR et al. 420 1985), deloma v njihovi bližini ali drugod (lokacije popisov so razvidne iz slike 1). Veliko pestrost rastlinja in hkrati težavnost uvrščanja fitocenoz v ta ali oni sjntakson porajajo lega pragozda, ki je na prehodu iz preddinarskega v dinarsko fitogeografsko območje (WRABER 1969, ZUPANČIČ et al. 1987), menjavanje apnene in dolomitne podlage ter razvojne stopnje rastja v njegovem najnižjem delu. HUFNAGL ( 1892) namreč v oddelčnem opisu (22 a) omenja, da so nižji del rezervata tedaj poraščali čisti bukovi letvenjaki s posamičnim starejšim drevjem. Najverjetneje je bil to razlog, da HUFNAGL (ibid.) obravnavanega oddelka ni izločil iz gospodrujenja. Uvrstil ga je namreč v gospodru·ski gozd, tako kot za njim tudi drugi urejevalci gozdov. Zato navedba raziskovalcev (HOČEVAR et al. 1985, s. 20) o zaščiti rezervata leta 1885 ni točna. Vzrokov za tako stanje HUFNAGL (1892) ni omenil nikjer. Ali je šlo pri tem za naravno ujma ali za posek, najbrž ne bomo izvedeli nikoli ? Tudi komaj še prepoznavne sledi nekdanjih vlak, ki sem jih opazil na dveh krajih v spodnjem strmem delu rezervata, na to ne dajejo nedvoumnega odgovora. Izolirano preučevanja rastja Krokarja brez poznavanja njegove širše okolice, ki jo doslej fitocenološko še ni preučil nihče, pa skupaj z zgoraj omenjenimi okolnostmi lahko pripelje do zmotnih zaključkov. Zato sem fitocenološko popisal še fitocenoze v njegovi bližnji in daljni okolici ter hkrati opazoval tudi podobna strma hladna pobočja Krem pe, Boriča in naravnega rezervata Gotenica. V bližnji okolici "Krokarja" sem popisaljelova bukovja Omphalodo­ Fagetum s. lat. na 9, v podolju med Bru·nikom in Goteniškim Snežnikom javorova-bukovja Stellario montanae-Fagetum (Zupančič 1969) Mar. et al. 1992 cicerbitetosum alpinae Accetto 1996 na 10, čista visokogorska bukovja Ranunculo platanifolii­ Fagetum Mru·. et al. 1992 cicerbitetoswn alpinae Accetto 1996 v okolici Goteniškega Snežnika to je v naravnem rezervatu na 15,jelova bukovja v širšem območju Borovške in Goteniške gore na 23 ter jelova bukovja v Veliki gori na 6 krajih. Skupaj sem nru·edil 54 fitocenoloških popisov. Ti so hkrati s fitocenološkimi popisi Rajhenavskega Roga (PUNCER et al. 1974) služili za primerjavo, v katero sem vključil še nekatere sintaksone iz sintezne preglednice S URINA (2001) in podatke iz analitičnih preglednic čistih (ACCETTO 1973 GozdV 60 (2002) 1 O Accetto , M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Slika 1: Lokacije fitocenoloških popisov v pragozdnem rezervatu Krokar Fig 1: LocaUties of phytocoenological releves of the virgin forest reserve Krokar GozdV 60 (2002) 1 O 421 Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem mscr., Ž. KOŠIR 1979, MARINČEK, PUNCER, ZUPANČIČ 1983) in z gorskim javorom mešanih bukovij (ZUPANČIČ 1967, 1969). Pri urejanju številnih fitocenoloških popisov sem si pomagal s postopki hierarhične klasifikacije (PODANI 1993, 1994),pričemersejenajboljeizkazal postopek minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (MISSQ) ob sočasni uporabi mere različnosti komplementa koeficienta "similarity ratio". To in ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA) sem uporabljal tako pri razvrščanju fitocenoloških popi sov kot tudi pri primerjavah z drugimi sintaksoni. Popise, ki so jih različni postopki hierarhične klasifikacije združevali zelo različno in so po preverjanju njihove floristične sestave na klasičen fitocenološki način, kazali na prehodnost fitocenoz, nisem uvrstil v fitocenološke tabele. Z njimi smo si pomagali le pri prostorskem omejevanju sintaksonov. Enostavno primerjavo floristične sestave sintaksonov po Sorensenovem količniku (SOREN­ SEN 1949) sem uporabil samo v primerih, ko so pri rastlinskih vrstah v sinteznih preglednicah navajali le razred stalnosti. Poimenovanje cvetnic in praprotnic sem povzel po delih MARTINČIČ et al.l999 ter pri mahovih in lišajih po DOLL (1991) oziroma WIRTH (1991). Pii fitosociološki pripadnosti vrst pa sem se oprl na deli OBERDORFER (1979) in ELLENBERG (1988) ter na analitične preglednice številnih naših fitocenologov. Pedoloških analiz nismo opravili. Razlaga v nadaljevanju prispevka uporabljenih okrajšav je po abecednem redu prikazana v spodnjem pregledu: Okrajšave (Abbreviations) A Adenostyletalia G. et J. Br-Bl. 1931 AF Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Torek, Podani. Borhidi 1989 AT Asplenietea trichomanis Br.-BI. in Meier et Br.-BI. 1934 F Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 FB Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tx. 1943 Omphalodo-Fagetum ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) O Ostale vrste (Other species) PA Polysticho setiferi-Acerenion pseudoplatani Borhidi, Kevey 1996 QF Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg 1937 SF Saxifrago rotundifolžae-Fagenion Mar. et al. 1993 V Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 Geološka podlaga (Parent material) A Apnenec (Limestone) D Dolomit (Dolomite) 3 3 KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA SHORT ECOLOGICAL DESCRIPTION Ekološka razmere pragozdnega rezervata so že večkrat podrobno opisali (HOČEVAR et al. 1985, 1995, ZUPANČIČ 1 PUNCER 1995 in drugi), deloma sem jo opisal v razdelku 2, da jo predstav­ ljam le v zelo kratkem in zgoščenem opisu. Rezervat Krokar leži na jugovzhodnem robu Borovške gore v nadmorski višini 850 do 1180 m, na stičišču vplivov submediteranskega, subpanon­ skega, pred dinarskega in dinarskega podnebja. V njegovem višjem delu so pretežno razširjeni jurski apnenci (SAVIC, DOZET 1985), v nižjem jurs~ dolomiti z lečami apnenca (ibid.) in ponekod tudi roženca. Obsega vrhova Krokar (1119 m) in Cerk (1190 m) ter planotast in vrtačast svet med njima, na vzhodnem in jugovzhodnem delu pa strma pobočja. Th lahko opazimo dva niza daljših in krajših do največ 15 visokih astenij, ki jih na izrazitem prelomu pobočja zaključuje najvišje, imenovano Kameni zid. Pod in med ostenji ter v dveh grapah je na manjših površinah razširjen tudi droben in srednje debel grušč. Na južni strani pa se končuje na robu prepadnih kolpsldh astenij. 4 IZLEDKI RAZISKAVE IN RAZPRAVA 4 RESULTS OF INVESTIGATION AND DISCUSSION Pragozdne fitocenoze rezervata smo uvrstili v naslednje sintaksone (glej sliko 2): (Treg.l957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993 var. geogr. Calamintha grandiflora Surina 1991, subvar. geogr. Campanu!a justini0110 subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra forma nov. - ·hacquetietosJAm subass. nov.- 9 popisov - galietosum odorati subass. nov. - 7 popisov - aceretosum subass. nov.- 10 popisov 422 (OF) (OF ha) (OF ga) (OFac) GozdV 60 (2002) 1 O (j) o N 0.. < ()) o ~ o o ~ -' o ~ 1!) (.) 30 -€ (U E 20 (/) .~ Cl .10 ~o~~~~~~~~~=~~N~O~~N~N ~~ ~O~N~~~~~=o~~~N~~~~~N=~~n~~c~ n~~~=~~n~oo~SB~~~=~=o~~~s~ N~=~nNO~~~~~~N~~~=~Ba ~N~~~~n~~~~n=r~~===n=~~~·~;~ •• ~.~~N~~~N=~N~~~NNNNN·=r~~~~~~=~r~~~~~=~~ii~~~~~~~~~=~T~~~~~n~~=rnnnn~~~~~~~~~~T~~~~~~ ~: 1 LF is LF me LF ac OF ra AF r ARF .sF 1 IOF acgl OF g OF OF OF me OF fe OF cl SF• SFa acl ho m' Sl ika 2 : Hierarhično kopičenje popisov pragozdnega rezervata Krokar (MISSQ, similarity ratio). Razlaga okrajšav sintaksonov na strani 422. Fig. 2: Hierarchical clu.ftering of re leve s of the virgin forest reserve Krokar (MISSQ - simifarity ratio). Expfanation of abbreviations of syntaxa on page 422. }> () () 2: . o s: -o iil \0 o tj_ ::l o i ~ iD N <1l ~ 1).) /\ o 7 ~ ::l !ll /\ o O· ~ en ~ 3 Accetto, M.: Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem - var. Galium odoratum var. nov. - 6 popisov - var. Lunaria redi viva var. nov. - 4 popisi - ranunculetosum platanifolii subass. nov. - 8 popisov (OFacg) (OFacl) (O Fra) (OFme) (OFfe) (OFcl) (OF ho) - mercurialetosum subass. nov.- 9 popisov - festucetosum altissimae subass. nov. - 6 popisov - clematidetosum subass. nov.- 6 popisov - homogynetoswn nom. prov. fagosum 5 popisov Arunco-Fagetum Ž. Košir 1962 forma Ranunculus platanifolius (Ž. Košir 1979) forma nov. 8 popisov (AFr) Lamio orvalae-Fagetwn (Ht. 1938) Borhidi in Tarok, Podani, Borhidi 1989, var. geogr. Demaria polyphyllos Ž. Košir 1962 forma Polygonatwn verticillatwn forma nov. - 23 popisov (LF) (LFis) (LFme) (LFac) - isopyretosum thalictroidis subass. nov.- 8 popisov - mercurialetosum pere1mis subass. nov.- 7 popisov - aceretosum pseudoplatani subass. nov.- 8 popisov Stellario montanae-Fagetum (Zupančič 1969) Mar. et al. 1992 lunarietoswn redivivae subass. nov. - 10 popisov var. Mercurialis perennis var.nov. - 3 popisi (SPI) (SFm) (SFa) var. Allium ursinum var. nov.- 7 popisov Allio victorialis-Fagetum (Tomažič 1958) ass. nov. caricetosum pilosae (Tomažič 1958 nom. nud.) subass. nov. var. Erythroniwn dens-canis var. nov.- 8 popisov (AlF) 4. 1 Omphalodo-Fagetum (Treg. 1957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993 var. geogr .Calamintha grandiflora subvar. geogr. Campanula justiniana subvar. geogr. nov. forma Adenostyles glabra forma nov. Z oprede1itvijo jelovih bukovij našega dinarskega gorstva v preteklem letu (SURINA 2001) so prišli do novih spoznanj, s katerimi pa se v celoti ne strinjam. Med njimi se mi zdi najbolj sporna izločitev geografske variante Calamintha grandi­ flora (ibid.), s katero smo v že izločeni makro­ asociaciji Omphalodo-Fagetum s. lat, dobili še eno, po njej imenovano makroasociacijo. Hkrati pa je že značilnica jelovo bukovih gozdov, po raz­ šiijenosti v jelovo-bukovih gozdovih pa celo širša vrsta od vrste Omphalodes verna (glej sintezno preglednica PUNCER 1980, tab. 2 in SURINA 2001, s. 34),.ki opredeljuje vsa našajelova bukovja. Ni naključje, da je te gozdove pri prvi opredelitvi Tomažič poimenoval Calamintho grandiflorae- 424 Fagetum (Tomažič 1958 nom. nud., V: ZUPANČIČ 2002). Nisem pristaš dolgih fitogeografskih opre­ deljevanj in menim, da bi se že zdavnaj morali posloviti od makroasociacije Omphalodo-Fagetum s. lat. ter jo razčleniti na več samostojnih asociacij (sedanjih geografskih variant). Kljub gornjim pomislekom začasno prevzemam sedanjo opredelitev, saj za drugačno v tej objavi ni dovolj prostora in podatkov. Dovolj pa je podatkov in dokazov za podrob­ nejšo, ne samo geografsko temveč hkrati tudi ekološko členitev jelovo bukovih gozdov na Kočevskem, ki jo vidim v izločitvi nove geografske subvariante Campanula justiniana subvar. geogr. nov., ki bi povezovala zahodni del Kočevsko­ ribniškega območja in območje Notranjskega Snežnika. To bi nadalje členili na višinski obliki: forma Adenostyles glabra forma nov. in forma Daphne laureola forma nov. Prvi namig na to smo dobili že s primerjavo pragozdnih fitocenoz Krokarja in Rajhenavskega GozdV 60 (2002) 1 O Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Roga (PUNCER, WOJTERSKI, ZUPANČIČ 1974) s postopki kopičenja in razvrščanja (dendrograma in diagrama dvorazsežne ordinacije zaradi dolžine ne prilagam, na vpogled je pri avtorju prispevka). Ti so namreč popise z roškega pragozda uvrstili v povsem samostojno skupino in le v enem samem primeru se popisa z roškega in krokarskega pragozda (subasociacijafestucetoswn) pojavljata v istem šopu. Razlogi za izločitev nove geografske podenote so v prvi vrsti tokratna fitocenološka preučevanja jelovo-bukovih gozdov v zahodnem delu Kočevske (glej delno sintezno preglednica 1 in dendrogram v sliki 3). Pokazala so, da ta prostor fitogeografsko in ekološko najbolje označujeta vrsti Campanula ?: ~ E 11> IJ) Cl J. Sli ka 3: Dendrogram jelovih bukovij Kočevske, Notranj­ skega Snežnika, Hrušice, Ravnika, Nanosa in Blegoša (metoda MISSQ, similarjty ratio). Številke se nanašajo na sintaksone v sintezni vegetacijski preglednici l. Fig . 3: Dendrogram of fir-heech forests of Kočevsko, Notranjski Snežnik, Hrušica, Ravnik, Nanos and Blegoš (method MISSQ, similarity ratio). The numbers refer to syntaxa of the synoptic vegetation table l. GozdV 60 (2002) 10 justiniana in samonikla smreka, ki jo vrednotimo kot Picea abies ssp. obovata (ŠERCELJ, CU­ LIBERG 1995), in jih v vzhodnem delu Kočevske nismo opazili. Prva je razširjena predvsem v zahodnem delu Kočevske in Notranjskem Snežniku (ACCETTO 1994), druga prav tako na Kočevskem (HUFNAGL 1892, ACCETTO 1993 a, b, 1995, v: ZUPANČIČ et al.,1995 s.162-163) in deloma Notranjskem Snežniku (fitocenološki popisi v Jatah, vrh Pekla, Accetto 1997). Najbolj pogosti sta tu v smrečjih in bolj skalnatih jelovo-bukovih gozdovih (ACCETTO 1993 a, b, 1994,1995, v: ZUPANČIČ et al., 1995 s.162-163). Ne nazadnje izločitev nove geografske subvariante podpira tudi zadnja fitogeografska členitev Slovenije, ki ločuje roški od goteniško-mokrškega distrikta (ZU­ PANČIČ, ŽAGAR 1995). Vrsta Dentaria polyphyllos, razlikovalnica geografske podvariante Dentaria polyphyllos (ZUPANČIČ 1 PUNCER 1995, v: SURINA 2001), se resnično v nekaj primerkih pojavlja tudi v zahodnem delu Kočevske (Stojna- PUNCER 1980, tab. 1, 3, 4, 6, podolje severozahodno od Cerka, n. viš. 1050 m, leg. et det. 24. 7. 1996, kjer sem opazil tudi primerek vrste D. pentaphyllos, podolje jugovzhodno od Goteniškega Snežnika, n. viš, 1200 m, leg. et det. 24. 6. 1996 in podolje vzhodno od Moža, n. viš. 1040 m, leg. et det. 25. 6. 1966). V zadnjih treh omenjenih krajih pa le še v posebnih ekoloških razmerah, kjer so apnencem primešani roženci. Količinsko obilneje jo dobimo na zahodnem Kočevskem le v čistih bukovjih Lamio orvalae­ Fagetum s. lat. na Boriču (0454/4, n. viš. 915 m, vse lege. Leg. et det. 17. 5. 1990). Še redkejša v jelovih bukovjih je druga razli­ kovalnica omenjene geografske podvariante, vrsta Dentaria trifolia, ki jo v Kočevskem Rogu omenja ACCETIO ( 1978, s. 110) in v pog01ju Stojne na treh krajih PUNCER (1980, tab.4). To smo za zdaj v zahodnem delu Kočevske opazili le še na enem kraju, v podolju severozahodno od Cerka ( 1190 m), to je v oddelkih št. 77 in 66 g. e. Ravne (0454/2, n. viš. 1050 m, leg. & det. 29. 7. 1996), kjer so na površini nekaj hektarov razširjene fitocenoze, po njej imenovane subasociacije Omphalodo-Fagetum forma Adenostyles glabra dentarietoswn trifoliae. Ker sta v pogorju Stojne navzoči tudi vrsti Campanula justiniana (ACCETTO 1995, s. 315) in Picea abies ssp. obovata (fitocenološki popisi: 42G Accetto. M.: Pragozd no rastlinJe rezervata Krokar na Kocevskem Preglednica l : Delna sintezna vegetacijska preglednica: Jelova bukovja Kočevske, Notranjskega Snežnika, Hrušice, Ravnika, Nanosa in Blegoša Tohle 1: Portia{ synoptic vegetation table: Je lova bukovja Kočevske, Notranjskega Snežnika, Hrušice, Ravnika. Nanos and Blegoš llstevilke-~iJitaksonov 2 4 6 7 9 10 11 12 r-- (Numbers ofsynraxa) wmw~m1ti1~J1mmw.~;1mta:@~~~Jr@~+~:t@ij ~ ~ ~ oj E l: § =' ] """ ~ ~ ~ ~ ~ :> · j
  • ~ tt ti "' ~ ~ 1:: ~ .i E E o o:d {l {l "' ~ iil ."§E Sintakson (Symax on) "" "" "" "" .; oi "' il ~ o ~ "' § ~ oj ""' ~ ~ ~ .-; "" 8 § 8 o :> 8 § o o o ] g ..s ..s ..s 'li r-- C\ !"'- Avtorji (Authon) o ~ ~ o o c:: o. ~ ~ 'il .o t: " $ u oo ",.; ::s ~ .. ~ g ~ ~ .:: r-- N " ~ ~ ~ o'll ~ .... ~ ~ o. ~ i ~ ~ -;a ci) ~ ~ ;; ~ j N• \0 ~ ~ ~ Stcvilo po piso\' (Nmb . of releves) GO 14 6 60 101 61 6 32 15 341 ---- - Značilne in razlikovalne vrste asociacije Omhalodo-Fagetum (Treg. 1957 'orr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993 (Charact. and diff. sp. of ass.) ! ! VP Ab1es alba Al 63 100 100 )00 100 !OO !OO 97 !OO 100 93 97 B 20 22 33 40 100 86 70 17 88 47 76 c 36 93 78 67 93 67 78 90 33 81 47 65 /IF Cardamme crifo/ia c 88 100 89 67 88 67 86 93 100 88 !OO 85 AF' 9!''phalodes verna 73 86 78 50 32 67 94 97 !OO 94 !OO 18 AF. Calamintha grandiflora 46 50 44 33 60 67 73 82 50 72 53 85 AF !Aremoma agrzmonoide!! - · - ·- 30 57 56 83 69 !OO 91 93 50 81 47 82 Razlikovalna vrsta geografske variante Calamintha gnmdiflora (Diff sp.of gegr. var.) AF Calamintha grandijlora 46 so 44 33 60 67 73 82 50 72 53 85 - ~!ikovalni vrsti geografske subvariante Campanula justiniana subvar. nov. (Diff sp. of ge gr. subvar) 1 Campanu/a )Ustiniana 13 7 33 1 1 P1cea abies ssp. obovata Al 71 17 B 43 Il 17 Razlikov~lne vrste višinske oblike Adenostyles glabra (Drff. sp. of a/titude forma) 426 GozdV 60 (2002) 1 O liP A lA VP SF SP Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Adenostyles glabra Il 93 100 Polygonatum verricillarum c 66 71 89 67 12 33 Ranunculus p/atamfolius 14 43 2 Luzula sylva/Jca ssp. sylvacica 30 87 22 67 8 33 Saxiji-aga rowndifolia 23 7 Il 17 2 - Cicerbita alpina 21 67 2 Razlikovalni vrsti geografske subvariante Dentaria polypbyllos Zupančič, Puncer 1995 cx Surina 2001 (Diff sp. of geogr. sulwar.) Dentaria polyphylla 22 Dencaria mfolia 33 Stojna, odd. 82 c, Accetto 16. 8. 1994), razli­ kovalnici nove geografske subvariante, je očitno, da gre že za stično območje obeh geografskih podenot. Medtem ko je v Borovški gori in Goteniški gori vrsta Dentaria polyphyllos le še floristična redkost, tako kot vrsta Campanula justiniana v jelovih bukovjih Male gore, v Veliki gori in na Notranjskem Snežniku pa ju za zdaj niso opazili, sta vrsti Campanula justiniana in Picea abies s sp. obovata na zahodnem Kočevskem in Notranjskem Snežniku že pogosti spremljevalki srmečij in jelovo bukovih gozdov. Iz delne sintezne preglednice 1 in dendrograma v sliki 3 je hkrati razvidno, da novo geografsko subvarianto Campanula justiniana glede na ekološke razlike, ki močno odsevajo v njihovi floristični sestavi, lahko členimo na dve višinski obliki. Forma Adenostyles glabra forma nov., katere razlikovalnice so zraven omenjene vrste še Polygonatum verticillatum, Ranunculus plata­ nifolius, Cicerbita alpina, Luzula sylvatica ssp. sylvatica in Saxifraga rotundifolia, to je vrste reda visokih steblik Adenostyletalia, ki imajo v primerjavi s sintaksoni nižjih leg tudi precej večjo stalnost oziroma v njih manjkajo. To višinsko obliko ločuje še odsotnost vrste Daphne laureola, po kateri bi, sodeč po vegetacijskih preglednicah PUNCER 1980, lahko označili obliko nižjih leg - forma Daplzne Laureola forma nov. (holotip je popis št. 13 v tabeli št. 6, PUNCER 1980, lectotypus hoc Joco) ter odsotnost toploljubnih vrst reda puhav­ čevih gozdov Quercetalia pubescentis s. lat. kot tudi drugih sintaksonomskih skupin. Ker se vrsta Adenostyles glabra pojavlja v treh nižjih enotah tudi v rezervatu "Krokar" (-festu­ cetosum, -homogynetosum in -clematidetosum), še obilneje pa v njegovi širši okolici v fitocenozah subasociacij -omphalodetosum, -mercurialetosum, -hacquetietosum, -neckeretosum, -homogynetosum, ne more biti več razlikovalnica fitocenoz sub- GozdV 60 (2002) 1 O 33 10 83 6 17 8 100 7 so 67 6 18 7 9 1 3 17 1 6 3 J 11 asociacije-adenostyletosum, ki jo je izločil PUNCER (1980). Po novih preučevanjih je vrsta Adenostyles glabra lahko le razlikovalnica na višjem nivoju, to je višinske oblike. Holotip geografske subvariante Omphalodo­ Fagetum (Treg. 1957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1993 var. geogr. Calanzintha grandiflora Surina 2001 subvar. geogr. Campanukz justiniana subvar. geogr. nov. je popis št. 1 in višinske oblike forma Adenostyks glahra forma nov. popis št. 2 v preglednici št 2. V okviru tako opredeljene geografske pod­ variante in forme Adenostyles glabra smo s pomočjo postopkov hierarhične klasifikacije (slika 2) in ordinacije izločili osem, v naslednjih podrazdelkih kratko opisanih subasociacij. 4.1.1 Omphalodo-Fagetum hacquetietosum subass. nov. Fitocenoze obravnavane subasociacije se v rezervatu pojavljajo le na treh ločenih krajih ob njegovi zahodni meji na dolomitni podlagi. Zaradi manjšega števila popisov smo v analitično fitocenološko preglednica uvrstili popise še šestih fitocenoz iz sosednjih oddelkov (št. 78, 79), ki so bili sekani prvič šele po drugi svetovni vojni . Za razlikovalnice smo izbrali vrste Hacquetia epipactis, Helleborus niger in Laserpitium crapfii, ki imajo v njej največjo stalnost in so hkrati kazalke dolomitne podlage. Holotip subasociacije je popis št. 3 v preglednici 2. 4. l. 2 Omphalodo-Fagetum galietosum odorati subass. nov. (slika 4). Srednje in manjše površine fitocenoz te asociacije lahko opazimo na zaravnicah, blago in le izjemoma bolj nagnjenih pobočjih in plitvih vrtačah v višjem delu rezervata na apneni podlagi. Za razlikovalnice smo izbrali vrste Galium odoratum, Sanicula europaea in Veronica montana, ki kažejo na globlja sveža tj ava pokarbonatna tla. Obličja z vrsto Alliwn 427 Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Slika 4: Bukvi v pragozdu Krokar v jesenskem času (Omplwlodo-Fagetum galietosum odorati association). Fig. 4: Two beech trees in the virgin forest reserve Krokar in autumn (Omphalodo-Fagetum galietosum odorati association>. ursinum na rastišču te enote so pogostejša v vzhodnem delu rezervata. Holotip subasociacije je popis št. 4 v preglednici 2. 4.1.3 Omplzalodo-Fagetum aceretosum subass. nov. var. Galium odoratwn var. nov. var. Lunaria rediviva var. nov. Vlažnejše fitocenoze te subasociacije, katere razlikovalnice so vrste Acer pseudoplatanus, Dryopteris .filix-mas, Athyrium .filix-Jemina, Stellaria montana, Polystichum aculeatum, Phylliris -scolopendrium in Chrysosplenium altemifolium, lahko opazimo na dveh tipih rastišč. V globljih neskalnatih vrtačah in ozkih manjših podoljih, to je varianta Galium odoratum var. nov. ter na zelo skalnatih hladnih pobočjih in robovih vrtač var. Lunaria redi viva, katere ekološke razmere kažeta poleg nje, še drugi dve razlikovalnici variante Adoxa moschatellina in Dryopteris carthusiana. Varianta Galiwn odoratwn kaže na singenetsko vez s fitocenozatni subasociacije- galietosum odorati. 428 Holotip subasociacije in hkrati variante Lunaria redi viva var. nov. je popis št. 6 in variante Galium odoratum var. nov. popis št. 5 v preglednici 2. 4. 1. 4 Omphalodo-Fagetum ranwzculetosum platanifolii subass. nov. Po kombinaciji razlikovalnic, med katere smo uvrstili vrste Leucojum vernwn, Petasites albus, ki ponekod gradi tudi obličja, Ranunculus plata­ nzfolius, Heracleum sphondylium ter Aruncus dioicus, lahko fitocenoze te subasociacije štejemo med vegetacijske posebnosti pragozdnega rezer­ vata. Razširjene so na zelo strmih skalnatih pobočjih v vzhodnem delu pragozda, kjer je jelka v drevesni plasti razmeroma redka. Holotip subasociacije je popis št. 7 v preglednici 2. 4. l. 5 Omphalodo-Fagetum mercurialetoswn perennis subass. nov. Fitocenoze subasociacije z razlikovalnicama Mercurialis perennis in Cyclamen purpurascens so GozdV 60 (2002) 1 O Accetto, M .: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem razširjene na strmih toplih pobočjih, izravnanih grebenih in sedlih, presutih z drobnejšim kamenjem na plitvih 1javih rendzinah. Holotip subasociacije je popis št. 8 v preglednici 2. 4.1. 6 Omphalodo-Fagetum festucetosum altissimae subass. nov. Združbe te subasociacije so razši1jene pretežno na bolj ali manj strmih terasastih in skalnatejših pobočjih na toplejših legah. Najbolje jih floristično označuje razlikovalnica Festuca a!tissima, ki jim zaradi večjega zastiranja daje tudi značilen zunanji videz. To je hkrati tudi rastiščna enota kjer dosega jelka največje srednje zastiranje (4042) v pragoz­ dnem rezervatu. V okviru kartirane subasociacije so ponekod na manjših površinah, ki jih prostorsko nismo mogli omejiti, razširjene tudi fitocenoze subasociacije Omphalodo-Fagerwn neckeretosum crispae. Holotip subasociacije je popis št. 9 v preglednici 2. 4. l. 7 Omphalodo-Fagetum clematidetosum alpinae subass. nov. Floristično zanimive, na zelo majhnih površinah pa le na izredno strmih grebenih, terasatih strmih ostenjih in njihovih robovih · v Kamenem zidu razši1jene fitocenoze, označujejo razlikovalnice Clematis alpina, Campanula jusriniana in Saxifraga paniculata. Posebnosti subasociacije sta še najštevilčnejši skupini vrst razredov Vaccinio­ Piceetea s. lat., z največjo stalnostjo vrste Adenostyles glabra in posamično primesjo samonikle smreke ter razreda Asplenietea trichomanis s. lat. Floristična sestava subasociacije že nakazuje singenetsko vez s smrečji ( Campanulo justinianae-Piceerum nom. prav.), razširjenimi v podobnih skrajnih rastiščnih razmerah na Ko­ čevsko-ribniškem območju (ACCETTO 1998 a, s. 165). Holotip subasociacije je popis št. 10 v preglednici 2. 4.1. 8 Omphalodo-Fagetum homogynetosum nom. prov. fagosum Posebnost fitocenoz provizorično opredeljene subasociacije -homogynetosum, ki jih vsi postopki hierarhične klasifikacije in ordinacije uvrščajo v ločen šop v okviru najbolj skalnatih sintaksonov (slika 2), je popolna odsotnost jelke v zgornji drevesni plasti. GozdV 60 (2002) 1 O V podobnih ekoloških razmerah je fitocenoze, vendar z jelko v zgornji drevesni plasti, opisal TREGUBOV (1957, tab. 7) v hladnih legah na Notranjskem Snežniku (Abieti-Fagetum homo­ gynetoswn). Med razlikovalnice suhasociacije je uvrstil vrste Homogyne sylvestris, Asplenium trichomanes, A . viride, Valeriana tripteris, Saxifraga rotundifolia, Veronica urticf;folia in Polystichum aculeatwn. Vse te so količinsko manj obilno navzoče tudi v tej provizorično opredeljeni enoti, z večjo zastrtos~jo pa tudi v subasociaciji -clematidetosum. Sklepamo Slika 5: Glive, pomembna sestavina pragozda - žvepleni }epoluknjičar Laetiporus sulphureus (Bull.ex Fr.) Murr. (det. mag. D. Jurc). Fig. 5: Fungi. important component of the virgin forest. Laetiporus .w/phureus (Bul!. :F1:) Murr.( del. mag. D. Jurc). lahko, da gre v našem ptimeru za fazo v razvoju jelovega bukovja, ki ga za zdaj v pragozdnem rezervatu ni mogoče dokončno opredeliti. Preostanejo nam le fitocenološka popisovanja v okoliških gozdovih, kjer so razšitjena podobna jelova bukovja z gozdnim planinščkom, fitocenoze subasociacije -homogynetosum pa smo že prostorsko omejevali v novomeškem delu Kočev­ skega Roga (ACCETTO 1973. elaborat). PUNCER ( 1980) podobnih fitocenoz v tedanjem Kočevskem gozdnogospodarskem območju ni opazil. 429 430 Accetto , M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Preglednica 2: Holotipi geografske subvariante Campanula justiniana, višinske oblike Adenostyles glabra in subasociacij jelovih bukovij v rezervatu Krokru· Table 2: Holotyps ofCampanulajustiniana geogr. subvar., Adenostyles glabra altitude forma and fir-beechforest subassociations of the l'irgin forest reserve Krokar IStevllka popisa (Nwnber ofreleve) 1 2 3 4 s 6 7 8 9 10 Številka lokacije popisov (Slika 1) 4 5 1 1 3 2 1 3 2 5 (Number of location ofreleves, F1g. 1) 8 o 8 6 9 8 o 4 2 6 Datum popisa 23 23 8 8 2 26 18 4 5 6 (Date ofraking releve) 7 7 7 7 6 6 5 6 7 6 1 96 96 96 96 o2 o2 oo oo 96 ol Površina popisne ploskve v m.l 4 1 4 . 4 4 1 4 4 4 1 (Releve a·rea in m2) o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Nadmorska višina v 10m 1 1 1 ] 1 1 1 It 1 1 (Aitllude in JO m) l ] 1 1 1 1 o o 1 1 1 4 1 4 o 4 8 5 9 1 3 Lega (Aspect) E N w E E E N s N E E s E E l\'agib v stopiujah 8 2 2 2 2 2 2 2 5 (Slope in degrees) 5 5 o 5 5 5 o Skalnatost (Sronines,5 in %) 2 6 1 5 3 1 8 1 5 o o o o o o Matična podlaga (Paren/ material) A A D A A A D A A A Pokrovnost v % Tree layer 1 9 7 9 9 9 9 9 8 7 (Coverin %) . o o o o o o o o o o o Shrub layer 1 2 5 2 1 2 5 o o o o o o Herb layer 8 5 9 8 9 5 5 4 3 5 o o o o o o o o o o ···--·- Mass layer 2 4 4 o o o -- ·-- -·· Največji prem~ v cru 6 4 7 4 9 5 7 7 8 4 (Max. diamerer in cm) o o o o o o o o o o Največja višina v m 2 2 2 2 4 2 3 2 3 2 (Max. height in m) 6 1 4 5 1 8 2 6 o o - Število Vr!;~. v popisu 3 4 4 4 2 4 4 4 5 6 (Nmb. of sp. in re/eve) 7 6 o o 7 4 3 5 2 1 Značilne in razlikovalne vrste asociacije (Charact. and diff. sp. of ass.) -·. VP f-- Abies alba Al 2 3 3 l 2 3 3 A2 1 1 l l + + 1 B + + + l .1 c + + + + AF Cardamme trifo/ia c + + + + + + 1 1 1 § _ I.Omphalodes verna 2 + 2 2 1 + + AF ~alamintha grandijlora + 1 + + AF Aremon1a agrimonoides + + + + 1 Razlikovalni vrsti geografske subvariante (Diff. sp.ofgeogr. subvar.) Campanula jusTiniana c + 1 P1cea abies ssp. obovala ? Al + B + 1 ! 1 GozdV 60 (2002) 1 O Accetto, M Pragozdno rastl inje rezervata Krokar na Kočevskem Stcvilka popisa (Nwnber of re/eve) 1 2 3 4 5 6 7 8 9• 10 ,številka lokacije popisov (Slika 1) 4 5 1 1 3 2 1 3 2 5 ! (Number of location of releves, F1g. 1) g o g 6 9 g o 4 2 2 Razlikovalnc vrste višinske oblike {Diff. sp. of altitudefornw) Polygonatwn verucillatwn c + + 1 + + + + + + + Saxifraga rotundifolia + + 1 1 Luzula sy/vatica s.sp. sylvatica + + + Adenosty/es glabra 1 2 Ronu neu/us plaranifolius + --·- Ra2liko,'alne_ vrste nižjil\ enot (Dif! W of lower units) 3 0.-F.- hacquetietosum AF Hacquelia epipaclls c 1 3 AF Helleborus macranthus 3 + VP Laserpitium krapjii + + 4 0.-F. galietosum odorati 1 F Galium odorawm c 2 + 3 4 1 2 1 + F Sanicula europaea 2 1 + F Veromca montana + + + + 5 0.-F. aceretosum F Acer pseudoplatanus Al l 2 1 1 t-- A2 1 B + + + c + + + + + + + +1+ F Dryopreris fi/ix-mas + + + 3 3 1 1 + AF Azhyriumjilix-femina + + 3 l + + + + F Stellaria monrana + 2 F Poly.vtichwn aculeawm + + l + F Phyl/itls sco/opendrium 1 AF Ch1y.w1!plemum altermfoliwn + Razlikovalne vrste variant (Diff op.of var.) -- F Galil1m odoratwn c 2 + 3 4 1 2 1 + F Lunana rediViVa 3 + F Adoxa moschatellina l VP Dryoptens carrhusiana + 6 0.-F. ranunculetoswn platanifolli F Leucojum vernum c l + 3 F Perasites albus + 1 + 1 A Ranunculu~· plaranifoliuJ' + ! A Aruncus dwicus + + + 7 0.-F. mercurialetosum 1 l F Mercurialis perennis c 3!2 2 2 + 3 l 2 AF Cyc/amen purpurascens 1 + + 8 0.-F. festucetosum altissimae ~ Festuca altiJ'sima c + 2 9 0.-F. homogynetosum? AT Asplenium lrichomanes c + SF Sax1[raga rotundifolia + + 1 AT Valenana tnpten!i + 1 VP Veromca urticifo/ia + 1 AF Homogyne sylvestris 1 + 1 AT Asplenium viride + + + r-- 0.-F. clematidetosum alpinae 10 VP Clematis alpina c + 3 AT Campanulajustiniana + l AT Saxifraga paniculata 1 GozdV 60 (2002) 10 431 Accetto, M. : Pragozd no rastlinje rezervata Krokar na Kocevskem Stevllka popisa (Number of re/eve) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Številka lolmcije popisov (Slika 1) 4 5 1 l 3 2 1 3 2 5 (Nwnber of location ofreleves, Fig. 1) 8 o 8 6 9 8 o 4 2 AF Den tarJa enneaphyllos c + + + 2 + + 2 + l Scopolia carmolica + + 1 2 Euphorbia carniolica + + + + Jsopyrum rhalictroides + 1 Vicia oroboides + Lamium orvala + F Fagus sylvatica Al 5 5 4 3 5 1 4 4 3 3 A2 1 1 + B 2 l 1 2 + c + + + + ;. + + f--<------ ~CIO ji1ch.vii + + 1 1 + 2 1 1 1 1 1- Ga/eobdolon Jlavidum + + + + + + + 1 + Myceils mura/is + + + + + + + Prenanrhes purpurea + + + 1 + + Symphytum tuberosum + 2 + 1 Dentaria bulbifera + l 1 + Epilobium montanum + + l + Veronica montana + + + + Sanicula europaea 2 1 + Daphne mezereum B + + 2 Actaea spicara c 1 + r Hord,elymus eu ropam/s + + + Carex .lylvalica + + + Li/hun martagom + + + Poa nemoralis + l Salvia glutinosa + + Pari.! quadrifolia + + Polygonatum multiflorum + + _Pulmonaria officinalis + + --- Ranunculus lanuginosus + + Allillm ursmum + + ---· Lomcera_ alpigena B 2 Amm maculatum + V1ola reichenbachiana + Scrophularia nodosa + Euphorbia amygdaloides + Brachypodium sylvaticum + Qlo' Anemone nemorosa c + 2 2 3 + 2 l + Heracleum sphondylium + + + Carex digitala + + Scilla bJfolw 1 Sorbus aria B + VP Oxab~· aceto.rella + 3 3 l + + + + Dicranum scoparium + + + 1 + + 2 Ro.w pendulin~. B 2 + + 1 3 Gentiano asclepiadea c + + + 1 1 Dryopteris dilatata + + + 1 Hypnum cupressiforme ssp. cupr~ss. D + + 2 Rhytidiadelphus loreus + + 2 Maianthemum bifo/ium + + + Hylocomwm splendens D + l Polytnchumformosum 3 Rhytidiadelphud triquetrus D + Gymnocarpium dryopteris c 2 Thelypteris phegopteris 1 1 Hookeria /ucens D + Rubus hirtus c + Lycopodmm annotinum + Polystichum /onchitis + 432 GozdV 60 (2002) 1 O Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Stevilka popisa (Number of rele ve) Številka lokacije popisov (Slika 1) (Number oflocalion ofreleves, Fig. 1) A Doronicum austriacum Vera/rum album Ru bus idaeus Petasites albtts 1-· Aconitum lycocronum ssp. lycoctonum Thalictrum aquilegifolium Ri bes alpinum Aconilum variegatum AT Cardamrnopsis arenm·a Polypodtum vulgare Gymnocarpium roberttanum 1- Cystopreris fragilis Moehrzngia muscosa o Sambucus racemosa Sol!dago virgaurea Sorbus aucuparia ssp. aucuparia C!rsiwn en'sithales Geranium robertianum So/anum dulcamara M Tortella tortuo!Ja Plagiochila asplenioides Ctenidium molluscum Neckera cri.rpa lsothecium myurum Mmum orthorinchium Eurhynchium zerer~·tedtii Plagiomnium undulatum Orthodtcranunl monlanum Rhtzomnium punctatum Fissidens cristatus Lobaria pulmonaria - Peltigera /eucophlebia SchJStidium appocarpum in drugi (and others) 4. 2 Arunco-Fagetum forma Ranuculus platanifolius forma. nov. Na višinsko obliko asociacije Arunco-Fagetum var. Ranunculus platanifolius (Ž. Košir 1979 nom. nud.) (slika 5), je opozoril že Ž. KOŠIR (1979), vendar jo ni predstavil s fitocenološko preglednica. Njegova predvidevanja so potrdile tokratne fitocenološke analize. Z vednostjo dr. Ž. Koširja in na osnovi 8 fitocenoloških popisov jo utemeljujem v tem prispevku. Razlikovalnici sta visokogorski vrsti Rammculus platanifolius in Polygonatum verticillatum. Holotip te višinske oblike osnovne asociacije Arunco-Fagetum Ž. Košir 1962 forma Ranunculus platan~folius (Ž. Košir 1979) forma nov. je spodnji fitocenološki popis, ki je hkrati tudi holotip variante Scopolia carniolica var. nov. GozdV 60 (2002) 1 O B c c B c B c L L 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 4 5 1 1 3 2 1 3 2 5 8 o 8 6 9 8 o 4 2 1 + + + + + + 1 + + + 1 + 1 + + + + + + + 1- + + + + + + 1 + + + + 1 + 1 + 1 1 + + + + + 1 + + + 1 + + + + + + + + + + 1 + 2 + + + + 1 2 + + 2 + 2 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Krokar, lokacija popisa št. 95 (slikal), nm. v. 1000 m, lega NE, nagib 38 ", skalnatost 50 %, dolomit, površina 400 m 2 , največji premer 45 cm, največja višina 28 m, 21. 5. 2000; A (80 % ): Fagus sylvatica 4, Acer pseudo­ platanus 2; B (1 %):Fagus sylvatica +, Acer pseudoplatanus +, Ulmus scabra +, Abies alba+, Sorbus aucuparia +, Corylus ave !lana+; C (80 % ): značilnice- Aruncus dioicus 2, Laserpitium krapfii +, Helleborus niger +; razlikovalnice ass. - Mercurialis perennis 1, Dentaria enneaphyllos +, Phyteuma ovatum. +, Prenanthes purpurea +, Cardamine trifolia +; razlikovalnice višinske oblike- Rammculus platanifolius l, Polygonatwn verticillatwn 1; razlikovalnica variante - Scopolia carniolica 1; AF - Jsopyrum thalictroides 1, Lamium orvala 1, Cyclamen purpurascerzs +, Euphorbia carniolica +, Vicia oroboides +; ~: 433 ~1 Accetto, M.: Pragozdno rastlinje rezervata Krokar na Kočevskem Dryopteris fi/ix-mas 2, Pol.vstichum aculeatum 1, Senecio fuchsii 1, Actaea spicata +, Arum maculatum +, Dentaria bulb~fera +, Fagus sylvarica +, Galeobdolon flavidum +, Galium odoratwn +. Lunaria rediviva +, Myce!is muralis +, Paris quadr~folia +, Polygonatum multiflorurn +, Pu!monaria ojficinalis +, Salvia glutinosa +, Scrophularia nodosa +, Ulrnus glabra +; QF - Scilla bifolia +; VP - Maianthemwn bifolium +, Veroni ca urticifolia +; A - Veratrum album 1, Doronicwn austriacum +, Petasires albus +, Rubus idaeus +, Thalictrum aquilegifoliwn +; AT - Asplenium rrichomanes +, Cystopteris fragilis +; O - Digitalis grandiflora +; ML: Ctenidium molluscum +, Homalothecium sericeum +, Jso­ thecium myurum +, Plagiochila asplenioides +, Neckera crispa +, Orthodicranum. montanum +. Na Krokarju združbe te višinske oblike po­ raščajo najbolj strma hladna z drobnim kamenjem presula proti vzhodu in severovzhodu odprta pobočja pod ostenji. Nova višinska oblika bukovja s kresničevjem se v podobnih ekoloških razmerah na Kočevskem pojavlja še ponekod na pobočjih Krempe in v naravnem rezervatu Gotenica, kjer se omenjenim razlikovalnicam pridružuje še vrsta Adenostyles glabra. Opazili pa smo jo že v Kočevskem Rogu leta 1973 ter z enim fitocenološkim popisom predstavili v Elaboratu gozdnih združb. g. e. Črmošnjice (ACCEITO 1973, s. 61-63). 4. 3 Lamio orvalae-Fagetum forma Polygonatum verticillatum forma nov. V okviru asociacije Lanr.iwn orvalae-Fagetum s. lat. se na K.rokarju pojavlja višinska oblika le-te. Razlikovalnici višinske oblike (forme) sta visokogorski vrsti Polygonatum verticillatum in Ranunculus platanifolius. Prva se v njej pojavlja z večjo (IV), druga z najmanjšo stal nostjo (I), v doslej opisanih gorskih bukovjih pa največkrat manjkata (KOŠIR 1962, 1979, MARINČEK et al. 1983) ali sta zelo redki. To višinsko obliko razlikuje od drugih gorskih bukovij tudi številčnejša skupina vrst reda visokih steblik Adenostyletalia s. lat. V raziskovanem rezervatu je to asociacija z največjim deležem vrst zveze Aremonio-Fagion in reda Fagetalia sylvaticae ter najmanjšim deležem vrst reda Vaccinio-Piceeralia s. lat Prav slednje so 434 Slika 6: Obličja z vrsto Aflium ursinum so na Krok