Domača stran NUK.

20 LET ZGODB DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE

29. novembra 2005 se je začela zgodba portala dLib.si. Sledila so leta učenja, razvoja in strokovne rasti, sodelovanja pri izgradnji digitalne knjižnice in povezovanja v mednarodnem okolju. To so bila leta nenehnega širjenja dostopa do gradiva in skrbi za preprosto ter učinkovito iskanje po prostranih širjavah naše digitalne pisne kulturne dediščine. Leta rasti, novih znanj, zbirk in partnerskih povezav. Naprej stopamo v koraku z razvojem novih tehnologij in umetne inteligence ter napovedujemo: poti do znanja bodo še zanimivejše!


Že danes portal dLib.si odpira vrata v izjemno bogato zakladnico znanja in kulture. V dveh desetletjih je postal nepogrešljiv sopotnik pri učenju, raziskovanju in odkrivanju preteklosti – pa tudi pri ustvarjanju novih idej. Vsebine na portalu so tu za vse – za študij in pouk, za raziskovanje in ustvarjalnost, pa tudi za trenutke navdiha in prosti čas.


A na koncu šteje le dostop do gradiva, ki ga iščemo, in zgodbe, ki se ob tem pišejo. Vsaka knjiga, časopis, fotografija ali notni zapis v sebi skriva svojo. Zgodbo svojega časa in svojega prostora, ustvarjalca in bralca. 20 let portala dLib.si je 20 let zbiranja teh zgodb.


Iz teh pa ves čas nastajajo nove. Ko učitelj poišče vir za pouk, študent napiše raziskavo, umetnik najde navdih ali ko bralec odkrije drobec svojega domačega kraja. Vse to so zgodbe, ki rastejo iz skupne zakladnice Digitalne knjižnice Slovenije.


Vabljeni k raziskovanju na portalu dLib.si. Ustvarite svoje dobre zgodbe.


MEJNIKI RAZVOJA DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE

Začetki digitalizacije v NUK s prvimi projekti segajo že v leto 1996, novembra 2005 pa je bil javnosti prvič predstavljen portal dLib.si. Sledili so obsežni nacionalni in mednarodni projekti digitalizacije, začeli smo vključevati gradivo drugih knjižnic, tudi drugih dediščinskih ustanov, zaživela je storitev digitalizacije po naročilu (EOD), ki uspešno deluje še danes. Posebno pomembna mejnika za razvoj portala sta bila vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, prek katerega lahko različne dediščinske ustanove iz Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal evropske kulturne dediščine Europeana, kjer ostajamo aktiven razvojni partner, ter dogovor z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ki zagotavlja prost in javen dostop do rezultatov javno financiranih znanstvenih objav od leta 2006 naprej.

  • 1996–2003

    Začetki digitalizacije v NUK; izvedenih je več projektov digitalizacije, ki so na spletu zaživeli na ločenih portalih.

  • 2003

    Razvit koncept Digitalne knjižnice.

  • 2005

    Javna predstavitev portala dLib.si.

  • 2006-2008

    Izvedenih je več obsežnih projektov digitalizacije starejšega gradiva iz zbirk NUK; začetek vključevanja digitaliziranega gradiva drugih knjižnic; sodelovanje pri evropskem projektu eTEN DOD (Digitisation on Demand), prek katerega je zaživela storitev EOD – digitalizacija po naročilu.

  • 2007

    Začetek projekta Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si / Digital Library of Slovenia – dLib.si, financiran s strani Norveških finančnih mehanizmov; portal dLib.si tudi v angleškem jeziku.

  • 2008

    Vzpostavitev portala Svarog za oddajo obveznega izvoda e–publikacij; prva virtualna razstava V belini še belejša tiha svečka.

  • 2009-2010

    Projekt dLib.si Plus; razvoj novih funkcij portala dLib.si; izboljšanje možnosti iskanja gradiva s tematskim pregledovalnikom, zbirkami in geopozicioniranjem; vzpostavljen nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture za posredovanje metapodatkov o digitalnih virih slovenskih dediščinskih ustanov na portal Europeana; začetek evropskega projekta EOD – eBooks on Demand: A European Library Network (2009-2014), s ciljem razširitve mreže knjižnic, ki nudijo storitev EOD – e-knjige po naročilu, in zagotavljanja izmenjave znanja s področja digitalizacije ter razvoja uporabniških storitev.

  • 2012

    Implementacija pregibnika Amebis in starejšega besedišča slovenskega jezika - rezultate iskanja je možno pridobiti tudi iz besedil, ki so zapisana v bohoričici, metelčici in dajnčici; razvoj spletnega robota in arhiva za prikaz zajetih spletnih mest; prenova spletnega mesta Svarog za oddajo obveznega izvoda e-gradiva; sodelovanje na projektu Europeana Awareness, v okviru katerega je bilo digitaliziranih 570 predmetov.

  • 2013

    V koordinaciji NUK so pripravljene Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki.

  • 2015

    Posvet ob deseti obletnici Digitalne knjižnice Slovenije z naslovom Kultura in znanost v digitalni dobi; prvi uspešni zajem celotne spletne domene .si.; Digitalna knjižnica Slovenije je prejela Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke oz. zasluge na področju varovanja in ohranjanja nacionalne pisne kulturne dediščine.

  • 2016

    Nova, osvežena podoba Digitalne knjižnice Slovenije.

  • 2017

    Vključitev v sistem OpenDoar.

  • 2019

    Na portalu Svarog je registriranih 1644 založnikov; prvič je založnik oddal 69 naslovov zvočnih knjig; spomladi prvič izveden tečaj na temo urejanja in dopolnjevanja metapodatkov na portalu dlib.si; portalu dLib.si smo dodali koledar, ki prikazuje vse dnevno časopisje po dnevu izida.

    Začetek evropskega projekta EODOPEN – eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (2019-2024), prek katerega je potekala izmenjava znanja na področju avtorskega prava za digitalizacijo gradiva iz 20. in 21. stoletja. Testno je bila ustvarjena zbirka prilagojenih digitaliziranih del, skladnih s standardi dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami.

  • 2020

    Začetek evropskega projekta ARMA – The Art of Reading in the Middle Ages/Umetnost branja v srednjem veku (2020-2022), prek katerega je potekala digitalizacija del, ustvarjenih med leti c. 500 in c. 1550, med katerimi so srednjeveški rokopisi, zgodnje tiskane knjige in drugi predmeti.

  • 2021

    Vzpostavljeni so postopki 3D digitalizacije za starejše in dragoceno gradivo; izpeljana je testna digitalizacija 16 kodeksov in dveh kipcev.

    Začetek Nacionalnega projekta digitalizacije slovenike in kulturnozgodovinsko pomembnega knjižničnega gradiva (2021–2030) s ciljem, da z digitalno tehnologijo zagotovimo spletni dostop do celotne, obsežne in neprecenljive zbirke slovenske pisne kulturne dediščine od njenih rokopisnih začetkov do danes vsem in za vse.

  • 2022

    Objavljen milijonti digitalni objekt Sammlung mathematischer Tafeln Jurija Vege (1865).

    Začetek projekta Incunabula Slovenica (2022-2030), katerega cilj je digitalizacija več kot 800 inkunabul v Sloveniji in s tem ohranjanje ter zagotavljanje dostopa do pisne dediščine vsem in za vse.

  • 2024

    Začetek izvajanja izjeme del izven pravnega prometa po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, s čimer se lahko omogoči prost dostop do digitaliziranega gradiva, ki ni več dostopno na trgu.

  • 2025

    Obeležitev 130. obletnice ljubljanskega potresa s posebnim digitalnim AI asistentom Vidom in objavo promocijskega videa, izdelanega s pomočjo orodij UI in gradivom z dLib.

DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE V KRATKIH ODGOVORIH

Dlib je krajše za Digitalno knjižnico Slovenije, ki je dosegljiva na spletnem mestu www.dlib.si. Portal dLib.si je sinonim za prosti dostop do pisnih zakladov slovenskega naroda ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki. Omogoča dostop do različnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture, obenem pa tudi povsem vsakodnevnih zgodb v preteklem in sodobnem časopisju.
Vsem. Portal dLib.si je nepogrešljivo orodje pri izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem delu ter vseživljenjskem učenju. Vsebine, objavljene na portalu, lahko zadostijo širokemu naboru potreb, ki sega od študija, raziskovanja in pouka do predstavitvenih dejavnosti, ustvarjanja in zabave.
Portal dLib.si vsebuje tako digitalizirano kot izvorno digitalno gradivo. Digitalizirano gradivo je v večji meri starejše in vključuje knjige, časopise in časnike, fotografije, rokopise, notno gradivo in druge kulturne zaklade, ki jih hranijo slovenske knjižnice. Izvorno digitalno gradivo po vključuje veliko število naslovov sodobnih znanstvenih in drugih serijskih publikacij. Vse večji delež gradiva predstavljajo tudi sodobne elektronske knjige slovenskih založnikov.
Avgusta 2025 je bilo na portalu na voljo 1.118.339 zapisov (in še več digitalnih objektov). Med temi najdemo več kot 43.700 knjig, 51 3D digitaliziranih predmetov, 388 inkunabul, 1.369 zvočnih knjig, skoraj 2.400 rokopisov, več kot 17.800 fotografij, skoraj 5.000 notnih zapisov in več kot 900 zemljevidov.
Najpogosteje so si ogledali glasilo Slamnik (glasilo občine Domžale), med najpogosteje obiskanimi so tudi časnik Jutro, časopis za računalništvo in informatiko Informatica in Nova zgodovina Slavka Pregla. Zelo pogosto so se uporabniki zadržali tudi pri starih razglednicah Pirana. Med iskanji pa močno prednjači Ljubljana, sledita letopis SAZU in Celje.
Začetki digitalizacije v NUK s prvimi projekti segajo že v leto 1996, novembra 2005 pa je bil javnosti prvič predstavljen portal dLib.si. Sledili so obsežni nacionalni in mednarodni projekti digitalizacije, začeli smo vključevati gradivo drugih knjižnic, tudi drugih dediščinskih ustanov, zaživela je storitev digitalizacije po naročilu (EOD), ki uspešno deluje še danes. Posebno pomembna mejnika za razvoj portala sta bila vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, prek katerega lahko različne dediščinske ustanove iz Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal evropske kulturne dediščine Europeana, kjer ostajamo aktiven razvojni partner, ter dogovor z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ki zagotavlja prost in javen dostop do rezultatov javno financiranih znanstvenih objav od leta 2006 naprej. Danes Digitalna knjižnica Slovenije pomeni predvsem hitro in enostavno pot do številnega in raznolikega gradiva.
Portal dLib.si omogoča trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom.
Za razvoj in vzdrževanje portala dLib.si skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki prispeva tudi večji del gradiva. S posredovanjem gradiva pa pri gradnji digitalne knjižnice sodelujejo tudi številni partnerji NUK. Digitalizirano gradivo prispevajo predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Portal dLib.si na ta način povezuje najrazličnejše ustanove s področij kulture, znanosti in izobraževanja. Skupno število ustanov, ki so prispevale gradivo na portal, je 729.
Seveda. Digitalna knjižnica Slovenije je aktiven partner pri razvoju portala evropskih digitalnih knjižnic Europeana.
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana     Pošlji elektronsko pošto.