Ostanki sijajne ljubljanske knjižnice Auerspergov v NUK
Knjižnica Auerspergov, ki jo je v Ljubljani ustanovil kranjski deželni glavar Wolf Engelbert Auersperg (1610–1673), s svojo zbirko pa dopolnil tudi njegov brat Janez Vajkard (1615–1677), je največji razcvet doživela v drugi polovici 17. stoletja. Bila je najobsežnejša plemiška knjižna zbirka v slovenskih zgodovinskih deželah. Ob inventarnem popisu leta 1707 je obsegala več kot 3800 naslovov z različnih področij znanosti in umetnosti. Po ljubljanskem potresu leta 1895 je bila preseljena v avstrijski Losensteinleiten, v petdestih letih pa v Urugvaj. Med 1982 in 1984 je bil velik del knjižnice razprodan na dražbah v Londonu in New Yorku. V NUK se je ohranilo nekaj izvodov, ki so v zbirko po različnih poteh prišli že začasa Licejske knjižnice, večina Auerspergovih knjig pa je bila načrtno pridobljena v zadnjem desetletju na antikvarnem trgu. Njihova provenienca je razvidna iz lastniških vpisov bratov Wolfa Engleberta in Janeza Vajkarda in/ali etikete s heraldičnim ekslibrisom Knežje Auerspergove fidejkomisne knjižnice v Ljubljani, na kateri je tudi podatek o nekdanji postavitvi posameznega izvoda.