Koroški plebiscit 1920
Pariška mirovna konferenca je odločitev, v kateri državi želijo živeti, prenesla na Korošce. Celovška kotlina je bila razdeljena na dva dela. Če bi v coni A, kjer je še leta 1910 skoraj 70 odstotkov prebivalcev navedlo slovenščino kot občevalni jezik, glasovali za priključitev h Kraljevini SHS, bi glasovanje izvedli še v coni B, ki je bila bolj nemško usmerjena. Slovenski prebivalci so bili razdvojeni med glasovanjem po narodni pripadnosti ali po deželni zavesti in gospodarskemu interesu. Prvič so lahko volile tudi ženske, ne glede na njihov socialni status, edino merilo je bila domovinska pravica na plebiscitnem ozemlju. Izid glasovanja je leta 1920 zarisal mejo na Karavankah med takratno Kraljevino SHS in Avstrijo. Plebiscit, s katerim je bila 10.10.1920 določena državna meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo je bil razlog, da je velik del Slovencev ostal na severni strani Karavank in tako prišel pod Avstrijo. Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno politično propagando, katere gradivo se hrani še danes.