Josipina: bližina daljave
Josipina Turnograjska (1833-1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.
Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila dvajset let, je bila znana, cenjena in celo prevajana v širšem slovanskem svetu onkraj meja tedanje monarhije. Pisala je izključno v slovenskem jeziku.
Josipina Urbančič - Turnograjska in Lovro Toman, tedaj študent prava, sta se spoznala avgusta 1850. Jeseni, ko se je Lovro vrnil v Gradec, sta si pričela dopisovati in si kmalu izpovedala ljubezen, tikati pa sta se pričela po prvem letu poznanstva. Lovro je Preddvor in grad Turn obiskoval med počitnicami in ob praznikih ter tam ostajal po več dni. Zaljubljenca sta hodila na izlete tudi brez spremstva, kar je bilo za tisti čas zelo drzno. Njuna zveza, še posebej pa strastno dopisovanje, sta burila opravljive duhove v Preddvoru, Kranju in Ljubljani. Radovedneži so pisma odpirali in precej se jih je izgubilo.
Lovro je bil na svojo Josipino zelo ponosen, cenil je njeno razgledanost in občudoval njeno  literarno udejstvovanje. Pogosto jo je omenjal v družbi.
Jeseni 1852 je Lovro pričel z odvetniško prakso v Kranju in do načrtovane poroke ju je ločilo manj kot leto dni. Zaradi zemljiške odveze, ki se je prav tedaj odvijala, je Lovro dobil vpogled v premoženjsko stanje turnskega gospostva. Josipino, ki je bila glede družinske posesti prostodušno odkritosrčna, je presenetil z zahtevo po visoki vsoti, ki naj bi jo prinesla v zakon. Vztrajal je pri prodaji gradu Turn in delitvi premoženja med Josipino in njena brata. Josipino je njegovo ravnanje prizadelo. Poroka je bila odložena, dokler ni njen stric, v izogib sramoti, doti primaknil znatne vsote. Lovro in Josipina sta se poročila 22. septembra 1853. Družina se je s Turna preselila v Gradec.
Josipina Turnograjska, prva slovenska pesnica in pisateljica, je umrla 1. junija 1854 v Gradcu, najverjetneje zaradi zapleta pri porodu.
Lovro je njeno smrt dolgo objokoval. Njenemu spominu je posvetil številne pesmi. Zapustil je Gradec in prebival na Turnu in v rodni Kamni Gorici. Leta 1863 se je preselil v Ljubljano in se poročil z Luizo Altman. Avgusta 1870 je umrl za posledicami dolgotrajne bolezni.

Število rezultatov iskanja: 20

Časopisje in članki - naslov
Časopisje in članki - oblika
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica (20)odstrani
Dostop
Išči med rezultati (20)