Pokazatelj kulturnega dogajanja v Mariboru so gotovo tudi knjižnice. Knjižničarstvo je v mestu zaživelo po letu 1918. Iz predvojne znanstvene knjižnice Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko se je leta 1921 izoblikovala splošna znanstvena Študijska knjižnica, ki je pod strokovnim vodstvom Janka Glazerja kmalu postala prva in največja slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem. Družbenopolitična in ideološka delitev je privedla do tega, da je bilo med obema vojnama javno knjižničarstvo v Mariboru razdeljeno v tri politične tabore: liberalnega z Ljudsko knjižnico, katoliškega s Prosvetno katoliško knjižnico in socialističnega s knjižnico Delavske zbornice. Pomembno narodnoprebudno in kulturno poslanstvo so opravljale tudi knjižnice Zveze kulturnih društev. Knjižnice pa so imeli tudi mariborski šolski zavodi in številna društva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V3A1JQSF

COBISSID

45003011

Objavljeno

25.03.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Potočnik, Dragan (2020). Knjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 60, številka 3, str. 188-219. URN:NBN:SI:DOC-V3A1JQSF from http://www.dlib.si

MLA:

Potočnik, Dragan. "Knjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 60. številka 3 (2020) str. 188-219.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3A1JQSF>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)