Opis
V članku je podana primerjalna raziskava "demonoloških" osnov hiisi- in čert- v toponimiji Ruskega Severa (Arhangelska in Vologodska oblast z bližnjimi predeli Jaroslavske in Kostromske oblasti) in Republike Karelije, kot se uporablja v ruskem jeziku. V toponimiji ruskega izvora so najbolj pogostna poimenovanja z osnovo čërt- < psl. *(...) (80% vseh "demonoloških" imen). Kraji, ki jih označujejo "hudičevi" toponimi, imajo več skupnih značilnosti: pogosto so to topografski objekti negativnega reliefa, navadno zapolnjeni z vodo; gospodarska osvojitev takšnih krajev je bodisi nemogoča, bodisi dodobra otežena. Popularnost osnove čërt-v toponimiji povečuje naslonitev na kontinuante leksema *(...) "orna zemlja, pridobljena z iztrebitvijo gozda", lahko pa je povezana tudi z arhaično tradicijo dojemanja krajev glede na "duh kraja". Dejavniki, ki vplivajo na povečanje števila hudičevih poimenovanj, so posebnosti pokrajine (število takšnih toponimov naraste na območjih, kjer je veliko močvirij, hitrih rek, neprehodnih gozdov ipd.); poljedelski tip gospodarske dejavnosti, precejšnje število cerkva in samostanov. Dejavniki, ki znižujejo produktivnost hudičeve nominacije v toponimiji, pa so: lovski tip gospodarske dejavnosti, nominativne tradicije jezikov v stiku (na primer, nizka produktivnost ustrezne besede v jeziku Komi), jezikovni tabu. V pribaltsko-finski toponimiji izstopa osnova hiisi-/hiite- < *hiite. Hiisi je prvotno označevalo na vzpetini ležeče pogansko pokopališče, katerega središče je bil velik opazen kamen. Postopoma je beseda začela označevati tudi gozdič, ki je zrasel na kraju, kjer je bilo prej pokopališče. S širjenjem krščanstva je beseda v vzhodnih govorih prejela pomen 'hudič, gozdni duh'. V substratni toponimiji Ruskega Severa je najbolj verjeten vir tega modela karelska tradicija. V toponimiji karelskega Priladožja (= območja ob jezeru Ladoga) je osnova poduktivna predvsem v poimenovanjih najvišjih vzpetin v okolici naselbine. Približno četrtina vseh substratnih imen, ki vsebujejo osnovo hiisi-, prav tako predstavljajo poimenovanja vzpetin (večina od njih leži v zahodnem delu areala - v Belomorju in Obonežju). Topografska osnova se nanaša na dobro vidne vzpetine, kjer so marsikdaj stale vasi ali tudi pravoslavne kapele in cerkve. Po drugi strani so bila znana tudi kot kraji, povezani z zlimi duhovi. Na Ruskem Severu je ta topografska osnova izpričana v več fonetičnih različicah: Hiž- na severovzhodu areala, na Oneško-Belomorski razvodnici; variante z opuščenim vzglasnim soglasnikom (Iž-/Id- idr.) - v Vzhodnem Obonežju; Hid- - pretežno v osrednjem delu areala, zlasti ob reki Onegi; Hit- - na južnem robu areala. Soobstoj različnih variant na istem ozemlju (Hid in Hižestrov) je morda razložljiv z dejstvom, da ima izhodiščni leksem hiisi v stranskih sklonih osnovo hiide- (...). Areal te topografske osnove na Ruskem Severu (od Belega morja, Oneškega in Belega jezera na zahodu do reke Pinege na vzhodu) se v precejšnji meri pokriva z ozemljem karelske širitve na vzhod v 15.-17. stol.