Zaradi omejitev uporabe klasičnih baker/kromovih pripravkov, industrija išče alternative za zaščito lesa v stiku z zemljo. Za impregnacijo takšnega lesa moramo uporabiti fungicide, ki se iz lesa ne izpirajo. Učinkovitost vezave v les določamo s standardno metodo, z majhnimi vzorci, kjer je delež aksialnih površin večji kot v praksi. Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je izpiranje bakrovih učinkovin iz različnih anatomskih smeri. V ta namen smo orientirane smrekove vzorce impregnirali s pomočjo vakuuma z dvema bakrovima pripravkoma; vodno raztopino bakrovega(II) sulfata in komercialnim pripravkom Silvanolin. Rezultati so pokazali, da je izpiranje iz radialnih in tangencialnih površin primerljivo. Ugotovili smo, da se modra galica pri višjih koncentracijah najbolj izpira iz aksialnih ploskev, Silvanolin pa iz radialnih in tangencialnih površin.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GDGCNYS9

COBISSID

1609353

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Humar, Miha, Žlindra, Daniel (2007). Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesa. Zbornik gozdarstva in lesarstva, številka 84, str. 23-25. URN:NBN:SI:DOC-GDGCNYS9 from http://www.dlib.si

MLA:

Humar, Miha, Žlindra, Daniel. "Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesa." Zbornik gozdarstva in lesarstva številka 84 (2007) str. 23-25.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDGCNYS9>

Zbornik gozdarstva in lesarstva
1973-2013
(Zbirni zapis)