Accent d'intensité et action intonative en français moderne

francoski

1997

letnik 37, številka 1

francoščina    intonacija   naglas 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Jakostni naglas in delovanje stavčne intonacije v sodobni francoščini. Avtor predstavlja nekatera poglavitna teoretska in praktična izhodišča razmisleka o načinih, kako lahko delovanje stavčne intonacije v francoščini vpliva na značilnosti jakostnega naglasa, na njegovo naravo in njegove funkcije, zlasti razmejitveno.Po splošno uveljavljenem mnenju je jakostni naglas v francoščini prozodično sredtvo, ki v okviru sintagme kot naglasne enote označuje zadnji zlog. Prav zadnji zlog v sintagmi pa je hkrati tudi tisti del govorne verige, na katerem se v francoščini najbolj razvidno uresničujejo intonacijski zaključki. Gre torej za pojav, značilen za francoski prozodični sistem, pri katerem en sam zlog odločilno zaznamujeta razločevalni vrednosti dveh glasovnih parametrov, namreč jakosti in tonske višine, tema dvema pa je redno dodan še tretji, namreč izrazitejše trajanje jedrnega samoglasnika. Razmislek o posledicah te dvojne oznamovanosti zadnjega zloga v frnacoski naglasni in intonacijski enoti pelje k vsaj trem vrstam možnih sklepov. Prvi je ta, da je francoščina v določenem smislu jezik brez naglasa, kar pomeni, da je razmejitveno funkcijo naglasa na zadnjem zlogu sintagme povzroča sistematično premikanje naglasa v levo, in sicer v skladu z govorčevo zavestjo o namenu govornega sporočila. Po tej razlagi v francoščini poteka korenita sprememba naglasnega sistema, vsled katere jakostni naglas dobiva novo funkcijo v oblikovanju francoske govorne verige. Tretja interpretacija skuša povzeti obe prejšnji in nakazuje, da se v francoščini tvori nov tip sintagmatskega naglasa, ki ohranja svojo razmejitveno funkcijo na zadnjem zlogu, vendar pa ima po mnenju avtorja drugačo snovno podobo. Razmejitveni naglas pod vplivom delovanja intonacije namreč zadobiva značilnosti toničnega naglasa, njegova jezikovna vloga pa je v funkcionalni sovisnosti z razločevalno vrednostjo intonemov, ki posameznim naglasnim enotam določajo intonacijsko modalnost. Hkrati se zdi, da se jakostni naglas ohranja, vendar v naglasni enoti zavzema druge položaje, pogosto tudi na tistih zlogih, za katere v splošnem velja, da so lahko zaznamovani s čustvenimi ali logičnimi poudarki.

09.06.2016