Depresivnost pri bolnikih po doživetem miokardnem infarktu
Depression in post-myocardial infarction patients

slovenski

2008

letnik 47, številka 3

dejavniki tveganja   depresija (medicina)   ishemična bolezen srca   miokardni infarkt

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ishemična bolezen srca, ena od oblik je tudi miokardni infarkt, je v Slovenijivelik javnozdravstveni problem in je med prebivalci najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti. Poleg bioloških dejavnikov tveganja, kot so motnje v presnovi maščob, povišan krvni tlak in kajenje, so v zadnjih desetletjih avtorji v tujini odkrili tudi psihosocialne dejavnike tveganja z depresijo na čelu. Cilj pričujoče študije je ugotoviti, ali obstajajo med skupino bolnikov po infarktu in kontrolno skupino razlike v stopnji depresivnost. Vzorca 52 bolnikov in 52 po starosti in spolu primerljivih kontrolnih posameznikov smo primerjali na podlagi dosežkov na samoocenjevalni lestvici depresivnosti CES-D. Rezultati so pokazali, da je stopnja depresivne simptomatike v skupini bolnikov po infarktu statistično pomembno višja v primerjavi s kontrolno skupino. V skupini teh bolnikov je bila skoraj polovicabolnikov obremenjena z depresivnimi simptomi, v kontrolni skupini pa le desetina udeležencev. Največ bolnikov s povišano stopnjo depresivne simptomatike je bilo v obdobju pet let ali manj od infarkta. V luči tujih raziskav, v katerih so ugotovili, da je depresija najpomembnejši napovedni dejavnik smrtnosti bolnikov 6 mesecev po doživetem srčnem infarktu, so rezultati naše študije pomemben kazalec potrebe po odkrivanju in zdravljenju depresije med slovenskimi bolniki po miokardnem infarktu.

16.09.2009