Črnjanski rokopis je ohranjen v bratovščinski knjigi iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B.M.V. /S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633 – 1707) za obdobje od leta 1633 do 1707. V knjigi so navedena imena in priimki podpornikov cerkve v Črni. Poleg imen in priimkov so navedeni tudi darovi in dajatve posameznikov s katerimi so podpirali črnjansko cerkev. Del te knjige je tudi v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike, podpornike in darovalce, ki so zabeleženi v knjigi. Med posebnosti rokopisa lahko štejemo še zlasti zapisane ženske oblike priimkov, in sicer: Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza, Marinka Lamprezhiza. Zanimiva so tudi v slovenščini zapisana domača hišna imena. Nasploh je črnjanski rokopis izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanji obliki slovenskega jezika v Mežiški dolini. Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali Franc Sušnik, Janez Mrdavšič in Marija Irma Vačun Kolar. Rokopis kot celota pa še vedno čaka na celovito znanstveno raziskavo.

Vir: Marija Irma Vačun Kolar, Črnjanski rokopis: Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem = Liber Fraternitatis B. M. V./S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633-1707: nekatere jezikovne in sporočilne razsežnosti objavljenih delov besedila, Ravne na Koroškem, 2007.

Pravice