Kritična analiza diskurza pri tolmačenju za skupnost v Sloveniji : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2015

skupnostno tolmačenje   medjezikovni stik   tolmačena interakcija   kritična analiza diskurza   razmerja moči   Slovenija    disertacije   CD-ROM 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Doktorska disertacija raziskuje skupnostno tolmačenje v Sloveniji in značilnosti tolmačene interakcije v javnih službah. V luči naraščajočega števila medjezikovnih stikov je njen namen podati pregled področja in prikazati pomembnost tolmačevega dela in strokovnih kompetenc ter razumevanje tega procesa za uspešno sporazumevanje. Delo se osredotoča na tri glavne hipoteze, in sicer da: a) tolmačenje in institucionalni diskurz nase medsebojno vplivata, b) tolmačena interakcija spreminja ustaljeno porazdelitev sporazumevalnih vlog, in c) prisotnost tolmača posega v razmerje moči tako, da zmanjša prisotno asimetrijo moči v korist šibkejšega udeleženca, tj. tujega govorca. Raziskava je potekala s kritično analizo diskurza dejanske tolmačene interakcije iz opazovanih osebnih razgovorov v postopkih mednarodne zaščite, za primerljivost rezultatov, razširitev na ostala področja in vpogled v vidik uporabnikov pa smo uporabili še intervjuje in vprašalnike. Rezultati naše raziskave v glavnem potrjujejo izhodiščne hipoteze in rezultate študij iz tujine o posebnostih tolmačene interakcije. V praksi so tolmaške storitve organizirane in urejene le delno, in sicer z legalističnim pristopom. Rezultati potrjujejo medsebojni vpliv tolmačenja in institucionalnega okolja, dinamiko prevzemanja vlog glede na trenutne sporazumevalne potrebe in stalna pogajanja o delitvi odgovornosti za izrečeno. Glede razmerij moči izsledki nakazujejo razlike med reguliranimi službami z usposobljenimi tolmači in drugimi okolji, kjer je medjezikovno sporazumevanje večinoma rešeno z improvizacijo in s pomočjo priložnostnih tolmačev. Medtem ko gre v uradno tolmačenih primerih predvsem za zagotavljanje zakonske pravice do enakosti pred zakonom in izenačevanje tolmačenih postopkov z enojezičnimi, rezultati kažejo, da drugod priložnostni tolmač kot medjezikovni posrednik pogosto deluje tudi kot zastopnik. Svoji stranki sicer s tem omogoča vzpostavitev uspešne komunikacije in jo dodatno opolnomoči, vendar lahko zaradi nepoznavanja tolmačeve vloge in njenih omejitev obema primarnima udeležencema odvzame besedo in s tem moč v razgovoru. Disertacija prinaša vpogled v slovensko realnost posebnosti tolmačene interakcije v institucionalnem okolju in s tem spodbuja celostno ureditev skupnostnega tolmačenja v Sloveniji. Ponuja nekaj osnovnih korakov za izboljšanje medjezikovnega sporazumevanja, ki bi poleg dolgoročnih ukrepov na državni ravni doprinesli k razvoju področja in zagotavljanju jezikovnih pravic ter enakih možnosti za vse.

27.05.2016