Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, analizo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze. Primer razvoja podatkovne baze SOLIS ilustrira pomen zgodovine podatkovne baze. Sociologija podatkovne baze nam odkriva družbeno pogojenost podatkov, pri čemer so vplivni tudi odnosi v samih raziskovalnih organizacijah. Več od statistične pove epistemološka analiza podatkovnih baz, ki lahko razkrije, da sploh ne gre za analizo neposredne znanosti, ampak za analizo že presejanih in indeksiranih podatkov iz drugih podatkovnih baz. Na ta način se "mehki" podatki pretvarjajo v "trde", ki so v resnici umetna dejstva (artefakti). Zato je preiskovanje podatkovnih baz brez intelektualnega preverjanja tvegano. Raziskovalci podatkovnih baz morajo delovati interdisciplinarno in poleg "domače" discipline obvladovati tudi informatiko podatkovnih baz, sicer v njih ne bodo mogli razločiti trajnih informacij.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3T0PEH9J

COBISSID

1948949

Objavljeno

13.11.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Artus, Helmut M., Pivec, Franci (2008). Z analizo podatkovnih baz do trajnih informacij o znanosti. Organizacija znanja, letnik 13, številka 2, str. 42-50. URN:NBN:SI:DOC-3T0PEH9J from http://www.dlib.si

MLA:

Artus, Helmut M., Pivec, Franci. "Z analizo podatkovnih baz do trajnih informacij o znanosti." Organizacija znanja letnik 13. številka 2 (2008) str. 42-50.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3T0PEH9J>

Organizacija znanja
2002-
(Zbirni zapis)