Medicina dela ima med specializiranimi vejami medicine na Slovenskem eno najdaljših tradicij. Ni naključje, da se je že v začetku 18. stoletja začela razvijati ravno v Idriji. Idrijski rudnik živega srebra, ki je za španskim Almadenom drugi največji na svetu, je štiri stoletja pripadal habsburškemu dvoru. Da bi si lastniki zagotovili čim večji izkop, so vpeljali zdravstveno in socialno varstvo idrijskih rudarjev veliko prej kot drugod; kronične zastrupitve z živosrebrnimi hlapi so namreč močno zmanjševale delovno storilnost. Prvi in hkrati eden najpomembnejših zdravnikov v Idriji J. A. Scopoli je v svojem delu De Hydrargyro Idriensi Tentamina Physico-Chymico-Medica temeljito opisal simptomatiko kronične zastrupitve z živim srebrom in se take del iz medicine dela, higiene in toksikologije. Njegovi pEllenbog, Paracelsus, Mattioli in drugi. Članek predstavlja rudniku v17. in 18. stoletju in se osredotoči na Scopolijevo mineraloško-medicinsko razpravo o rudarjih v živosrebrnem rudniku in o merkurializmu oični zastrupitvi z živim srebrom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2CKRVLMY

COBISSID

7375321

Objavljeno

02.07.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zupanič Slavec, Zvonka (1996). Slovenski začetki medicine dela v Idriji v 18. stoletju. Medicinski razgledi, letnik 35, številka 4, str. 581-591. URN:NBN:SI:DOC-2CKRVLMY from http://www.dlib.si

MLA:

Zupanič Slavec, Zvonka. "Slovenski začetki medicine dela v Idriji v 18. stoletju." Medicinski razgledi letnik 35. številka 4 (1996) str. 581-591.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CKRVLMY>

Medicinski razgledi
1962-
(Zbirni zapis)