271 KB91 KB201320252025Bitrakov, Andrejštevilka:2letnik:51str. 319-350ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:233006851URN:URN:NBN:SI:doc-ZZOKL2DVslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in delocausationcompensatory justicedenarna odškodnina za nepremoženjsko škododistributive justiceizravnalna pravičnostjusticejustice in positive lawlegally recognised damagemonetary damages for non-pecuniary damagepravičnostpravičnost v pozitivnih predpisihpravno priznana škodaprotipravnost ravnanjarazdeljevalna pravičnostunlawfulnessvzročna zvezaPravičnost v neposlovnem odškodninskem pravu|The article examines the meaning of justice in non-contractual tort law. Based on a detailed substantive analysis of the provisions of the law, theory, and extensive case law in this area, it concludes that justice holds not only legal-philosophical importance but also great practical significance in Slovenian tort law. Tort law, like other branches of law, is not a coherent system of legal norms that precludes any value concretisation. Justice, as a moral and ethical principle, thus forms the basis for a critical constructive critique of positive law. A sense of justice is also an indispensable starting point for the interpretation of the prerequisites of a tort obligation and for any assessment of their (non-)fulfilment. Only by considering (consciously or not) compensatory and distributive justice and their relationship in tort law can a fair balance between the injured party and the perpetrator be ensured, as well as equality in the treatment of a large number of parties in different tort events. However, legislators and courts must be very careful when invoking justice, as excessive emphasis on “justice” can lead to arbitrariness and solutions that are more unfair than a consistent application of positive rules. The legislator must make a considered judgment as to whether the invocation of justice in the provisions of positive law is necessary and justified in a particular case, and the courts must “go one step further than the law, but not without the law.”V prispevku je obravnavan pomen pravičnosti za neposlovno odškodninsko pravo. Na podlagi podrobne vsebinske analize določb zakonodaje, teorije in obsežne sodne prakse na tem področju je ugotoviti, da ima pravičnost ne le pravnofilozofski, ampak tudi velik praktičen pomen v slovenskem odškodninskem pravu. Odškodninsko pravo, podobno kot to velja za preostale pravne panoge, ni vsebinsko zaokrožen sistem pravnih norm, ki bi izključeval kakšno vrednostno konkretizacijo. Pravičnost kot moralno-etično načelo je tako temelj za zelo pomembno in konstruktivno kritiko veljavnega prava, prav tako je občutek pravičnosti nepogrešljivo izhodišče pri razlagi predpostavk odškodninske obveznosti in vsakokratni presoji o njihovi (ne)izpolnjenosti. Le z (zavednim ali ne) upoštevanjem izravnalne in razdeljevalne pravičnosti ter njunega odnosa v odškodninskem pravu se lahko zagotovita pravično ravnotežje v razmerju oškodovanec - povzročitelj škode ter enakost pri obravnavanju več udeležencev različnih škodnih dogodkov. Kljub temu pa morajo biti pri sklicevanju na pravičnost zakonodajalec in sodišča zelo previdni, saj lahko prevelik odmerek »pravičnosti« vodi v samovoljo in arbitrarnost ter do rešitev, ki so bolj nepravične od dosledne uporabe pozitivnih predpisov. Zakonodajalec mora tehtno presoditi, ali je sklic na pravičnost v določbah pozitivnega prava v konkretnem primeru potreben in upravičen, sodišča pa morajo »iti korak dlje od zakona, vendar ne brez zakona«TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia