1456 KB25 KB193820262001Čas, MiranJanžekovič, Francletnik:59številka:7/8str. 322-327ISSN:0017-2723COBISSID:11219976URN:URN:NBN:SI:doc-ZYRXU5QQslZveza gozdarskih društev SlovenijeGozdarski vestnikbiodiverzitetagozdni ekosistemisesalciSlovenijaMali sesalci v gozdni krajini in pestrost njihove združbe v alpskem gozdu na Smrekovcu in Peci|V prispevku osvetljujemo vlogo malih sesalcev iz skupin glodalcev Rodentia in žužkojedov Insectivora v gozdni krajini. Glodalci in žužkojedi so pomembna komponenta vsakega gozdnega ekosistema zmernega pasu. V drugotnih iglastih gozdovih (smreka, macesen) z ostanki bukovih gozdov na Smrekovcu in Peci smo v raziskavah leta 2000 ugotovili 3 vrste rovk, 4 vrste voluharic, eno vrsto miši in eno vrsto polha. Povprečno gostoto živali in biomaso smo izračunali v obdobju najuspešnjšega ulova, to je v mesecu septembru. V gozdovih smreke in vijugaste masnice (Deshampsio-Piceetum) na Smrekovcu smo ugotovili povprečno 6,4 rovk na hektar (biomasa 29,9 g/ha) in 6,1 glodalca na hektar (biomasa 139,5 g/ha). Podobne gostote in biomase malih sesalcev smo ugotovili v smrekovih gozdovih s svinjsko laknico (Aposeri-Piceetum) na Peci, kjer je bilo povprečno 5 rovk na hektar (biomasa 3,1 g/ha) in 7,9 glodalcev na hektar (biomasa 179,7 g/ha). Gozdni glodalci so pomembni potrošniki rastlinskega materiala, uživajo predvsem mladike, semena in korenine. S svojo aktivnostjo značilno vplivajo na prirastek in reproduktivne sposobnosti primarnih producentov. Na številčnost malih sesalcev vplivajo značaj, razvojni stadiji in pestrost gozdnih habitatov. To nakazujejo raziskave v različnih gozdnih tipih na rastiščih divjega petelina Tetrao urogallus na Smrekovcu in PeciTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza gozdarskih društev Slovenije