2030 KB58 KB195520252017Pihler Ciglič, Barbaraštevilka:letn. 57str. 255-278ISSN:0024-3922COBISSID:66189410URN:URN:NBN:SI:doc-ZWN6ABX9esZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)govorjeni jezikintonacijaironijaprozodijaSpanishšpanščinaEl papel de la prosodia en la expresión de la ironía en espanol|When verbal irony, an intrinsically polyphonic phenomenon, forms a part of oral discourse, it is often accompanied by a particular intonation, tone and accent (Ruiz Gurillo 2009; Becerra Valderrama 2011). Therefore, prosody becomes a significant part of the paralinguistic information in real conversation (Poyatos 1994; Couper-Kuhlen 2000), often playing the decisive role for the recognition and correct interpretation of verbal irony by the interlocutor. In Spanish there are few syntactic patterns that enable the ironic statement (e.g., the anteposition of adjectives according to Haverkate 1985). Hence, intonation, arguably the most influential linguistic phenomenon in oral communication, deserves more attention, although it has not always been considered a priority. This article aims to, first, show the pragmatic relevance of prosody in the production of ironic statements and, second, observe the factors that determine the ironic intonation in Spanish, while examining its performance in specific examples of oral discourse. For this purpose, examples of ironic statements have been compared with non-ironic statements and analyzed using Praat software. The comparison, whose main objective was to determine the role of prosody in the recognition of the ironic intent with or without the situational context, was carried out in an experiment with thirty students in the Master's Degree program in Spanish at the Faculty of Arts of the University of LjubljanaKo se verbalna ironija, po svojem bistvu večglasje, pojavi v govorjenem sporazumevanju, jo pogosto spremljajo svojevrstna intonacija, tonski potek in vrsta naglasa (Ruiz Gurillo 2009; Becerra Valderrama 2011). Prozodija potemtakem igra pomembno vlogo znotraj parajezikovnega sklopa informacij v konkretni sporazumevalni situaciji (Poyatos 1994; Couper-Kuhlen 2000) in je pogosto celo odločilna pri poslušalčevem prepoznavanju in ustrezni interpretaciji ironično rabljenih besed. Španski jezik razpolaga z manj skladenjskimi vzorci, ki bi omogočali ironične pomene (npr. položaj pridevnika po Haverkate-u 1985), iz česar sledi, da si raziskovanje intonacijske vloge, verjetno ključnega sredstva pri govorjenem sporazumevanju, v španskem prostoru zasluži več pozornosti, čeprav temu ni bilo vedno tako. Cilja pričujoče študije sta dva: prvi, prikazati pragmatično relevantnost prozodije pri tvorjenju ironičnih izjav in drugi, na podlagi konkretnih primerov govorjene interakcije analizirati tiste prozodične dejavnike, ki opredeljujejo in zagotavljajo ironično intonacijo v španskem jeziku. V ta namen je bila s pomočjo računalniškega orodja Praat opravljena primerjalna akustična analiza ironičnih in ne-ironičnih izjav, posebej posnetih za potrebe te raziskave. V eksperimentu, pri katerem je sodelovalo trideset študentov španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se razišče tudi, v kolikšni meri prozodija pripomore k prepoznavanju ironičnega namena govorca, če poslušalci situacijskih okoliščin izjavljanja ne poznajoCuando la ironía verbal, fenómeno intrínsecamente polifónico, forma parte de un discurso oral, a menudo va acompanada de una entonación, de un tono y de un acento particulares (Ruiz Gurillo 2009, Becerra Valderrama 2011). Por lo tanto, la prosodia llega a formar parte significativa de la información paralingüística en una conversación real (Poyatos 1994, Couper-Kuhlen 2000), desempenando no pocas veces el papel decisivo para el reconocimiento y la correcta interpretación de la ironía verbal por parte del interlocutor. En espanol hay pocos patrones sintácticos que posibiliten el enunciado irónico (p. ej. la anteposición del adjetivo según Haverkate 1985), de ahí que el papel de la entonación, posiblemente el fenómeno lingüístico más influyente en la comunicación oral, merezca más atención, aunque su estudio no se ha considerado siempre prioritario. Este trabajo tiene como objetivo, primero, mostrar la relevancia pragmática de la prosodia en la producción de los enunciados irónicos y, segundo, observar los factores que determinan la entonación irónica en espanol, examinando su funcionamiento en ejemplos concretos del discurso oral. Para este objetivo se han comparado ejemplos de enunciados irónicos con no irónicos, especialmente grabados para esta ocasión y analizados con ayuda del programa informático Praat. La comparación, cuyo principal objetivo ha sido determinar el papel de la prosodia en el reconocimiento de la intención irónica sin o con el contexto situacional, se ha realizado a través de un experimento con treinta estudiantes de máster del departamento de lengua y literatura espanolas de la Facultad de filosofía y letras de la Universidad de LjubljanaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta