2294 KB37 KB197820252020Zahova, Kalinaštevilka:1letnik:43str. 209-222ISSN:0351-1189COBISSID_HOST:18445571URN:URN:NBN:SI:doc-ZUXQ3CF8enSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostanthropodominationantropodominacijaattitude towards animalsbolgarska književnostBulgarian literatureempathyempatijafocalizationfokalizacijanečloveške živalinonhuman animalsodnos do živaliTypes of "animalist" focalization in Bulgarian literature|Proceeding from the belief that in a world shaped by violent anthropodomination literature takes important part in the substitution of real nonhuman animals with their false cultural duplicates, the paper offers examples of Bulgarian literary works about nonhuman animals and tries to examine the different angles of focalization in them. In Bulgarian literary history there is a (disputed) tradition of differentiating a certain literary branch called "animalist fiction" or "animalist literature", distinguished predominantly on thematic basis (stories about nonhuman animals), and considered classical realistic literature for adults (or rather for all ages), not literature for children. Such works include a variety of focalization types: from extreme anthropocentrism, through pseudoanimalist focalization, up to claimed "objectivism". All these types show that escaping anthropocentrism and achieving real nonhuman animal representation seems impossible, so the inevitable anthropocentrism should at least try to be honest. Bulgarian classical realist "animalist" fiction testifies that "animalist" focalization can never be purely nonhuman, inasmuch as literary narrative always originates from the human imagination, gets expressed through a human language, and is experienced by human perception. Focalization always includes the human, but in the best cases it can resist violent anthropodomination by being empathic for the good of the nonhuman animalsIzhajajoč iz prepričanja, da ima v svetu, ki mu nasilno gospoduje človek, literatura pomembno vlogo pri nadomeščanju resničnih živali z njihovimi lažnimi kulturnimi dvojniki, obravnavam v članku primere bolgarskih literarnih del o nečloveških živalih in skušam preučiti različne kote fokalizacije v njih. V bolgarski literarni zgodovini obstaja (sporna) tradicija razlikovanja posebne literarne smeri, imenovane "animalistična fikcija" ali "animalistična literatura", ki temelji pretežno na skupni tematiki (zgodbe o nečloveških živalih) in velja za klasično realistično literaturo za odrasle (ali, bolje rečeno, za vse starosti), ne pa za otroško literaturo. Takšna dela vključujejo različne tipe fokalizacije, od skrajnega antropocentrizma, prek psevdoanimalistične fokalizacije, vse do dozdevnega "objektivizma". Vsi ti tipi kažejo, da se zdi nemogoče izogniti antropocentrizmu in doseči resnično nečloveško reprezentacijo živali, zato bi moral neizogibni antropocentrizem vsaj poskusiti biti iskren. Bolgarska klasična realistična "animalistična" fikcija priča o tem, da "animalistična" fokalizacija nikoli ne more biti čisto nečloveška, saj literarna pripoved vedno izvira iz človeške domišljije, izražena je s človeškim jezikom in doživeta s človeškim zaznavanjem. Fokalizacija vedno vključuje človeka, v najboljših primerih pa se lahko upre nasilni antropodominaciji, če je empatična do nečloveških živaliTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost