349 KB57 KB201820252024Tomat, Nastjaštevilka:2letnik:28str. 263-283DOI:10.18690/analiza.28.2.263-284.2024ISSN:1408-2969COBISSID_HOST:243708419URN:URN:NBN:SI:doc-ZU80YE6BslUniverza v Mariboru, Univerzitetna založbaAnaliza (Ljubljana)epistemic goalsepistemic valuesepistemologijaepistemologyepistemske vrednostiepistemski ciljifilozofijaphilosophyracionalnostrationalityCilji omejene epistemske racionalnosti|Notions of rationality in epistemology are often based on idealised models of epistemic agents and the environment in which they are embedded. The concept of bounded epistemic rationality aims to avoid such idealizations and proposes norms of inquiry based on empirical data about the limitations of human cognition and the features of the epistemic environment. Drawing on Simon's work on bounded rationality, Gigerenzer's notion of ecological rationality, and McKenna's programme of non-ideal epistemology, it functions as a hybrid concept that contains both normative and descriptive elements and offers epistemic advice that helps to improve our epistemic position and achieve our epistemic goals. Traditionally, epistemic goals include forming true beliefs and avoiding false beliefs, justification, knowledge, and understanding. In this paper, I summarise selected aspects of the debate about epistemic values and goals, focusing on veritistic monism, and reflect on the goals of bounded epistemic rationality. I conclude that bounded epistemic strives towards various forms of cognitive success, not only towards the truth, but limits rational inquiry to questions relevant to the epistemic agentPojmovanja racionalnosti znotraj epistemologije se pogosto naslanjajo na idealizirane modele epistemskih agentov in okolja, v katerem ti delujejo. Omejena epistemska racionalnost je koncept, ki se takšnim idealizacijam poskuša izogniti in se pri postavljanju norm raziskovanja naslanja na empirične podatke o človeški kogniciji in epistemskem okolju. Izhaja iz Simonove omejene racionalnosti, Gigerenzerjeve ekološke racionalnosti in McKennove ne-idealne epistemologije ter deluje kot hibriden koncept, ki vsebuje tako normativne kot deskriptivne elemente in služi kot izhodišče za ponujanje epistemskih vodil, ki bodo pripomogle k izboljševanju naše epistemske situacije in doseganju epistemskih ciljev. Znotraj epistemologije zasledimo različne epistemske cilje, na primer oblikovanje resničnih prepričanj, upravičenje, znanje in razumevanje. V prispevku povzemam izbrane vidike razprave o epistemskih ciljih in vrednotah s poudarkom na veritističnem monizmu in prevprašujem, katere cilje bi morala zasledovati omejena epistemska racionalnost. Zaključujem, da lahko omejena epistemska racionalnost zasleduje različne vrste kognitivnega uspeha, ne zgolj resnice, vendar se omejuje na raziskovanje o tematikah, ki so za posameznika na nek način relevantneTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti