42 KB153 KB38 KB199420252012Bregar, Brankoštevilka:1letnik:46str. 67-74ISSN:1318-2951COBISSID:39433728URN:URN:NBN:SI:doc-ZTVT6KNQslZbornica zdravstvene negeObzornik zdravstvene negemedicinske sestrenursesnursingpreprečevanje samomorovsuicide preventionzdravstvena negaObravnava samomorilno ogroženega pacienta| Treatment of patients at risk of suicide|Introduction: The treatment of suicidal patients in clinical practice is a demanding task and responsibility, reaching beyond the doors of psychiatric institutions. The suicide rate in Slovenia is above the average suicide prevalence rates in Europe and therefore deserves our special attention. Health professionals should have adequate knowledge for effective and timely intervention. According to the available data, several patients related their feelings to health professionals and sought medical help before committing suicide. The purpose of this article is to present some strategies for reducing this serious public health threat as practiced in Slovenia and abroad, and to recommend some new ones. Methods: A review of existing literature in the Slovene and English language was conducted using the key words 'samomor' and 'suicidal, patient, nursing, care, psychiatry'. The digital archive of the Slovenian Nursing Review and the Science Direct Database were reviewed for the relevant research. Discussion and conclusion: Slovenian authors are primarily focused on the relationship of nursing care providers with suicidal patients. Foreign authors commonly widen their research to more cost-effective strategies of suicide prevention. Nursing of suicidal patients should not be limited only to the safety of the patients butalso to the provision of help and socio-therapeutic support for a successful return to normal life. The factors that determine the establishment of a successful therapeutic relationship are empathy, non-possessive closeness and genuineness. Nursing professionals should therefore acquire adequate skills for more autonomous work in this fieldIzhodišča: Obravnava samomorilno ogroženega pacienta je v klinični praksi zahtevna naloga. V Sloveniji je področje deležno posebnega zanimanja, saj je količnik samomorov med višjimi v Evropi. Za zdravstvene strokovnjake je pomembno, da imajo dovolj znanja za pravočasno ukrepanje pri pacientih, saj podatki izkazujejo, da je veliko pacientov pred uspešno izvedenim samomorom vzpostavilo stik in iskalo pomoč v zdravstvenih ustanovah. Namen članka je osvetliti prakso zdravstvene nege na tem področju pri nas in v tujini ter priporočiti nekatere nove pristope. Metode: Pri pregledu literature v digitalnem arhivu Obzornika zdravstvene nege in bazi podatkov ScienceDirect smo uporabili ključne iskalne besede v slovenskem (samomor) in angleškem jeziku (suicidal, patient, nursing, care, psychiatry). Raziskovalno vprašanje,ki smo si ga zastavili, je bilo: Kako izvajalci zdravstvene nege v različnih delovnih okoljih pristopajo k zdravstveni negi samomorilno ogroženega pacienta? Diskusija in zaključki: Slovenski avtorji se pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta najpogosteje omejujejo na odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacienta, ki je samomorilno ogrožen. Tuji avtorji področje raziskujejo širše in pogosto iščejo stroškovno najbolj učinkovite pristope za delo na tem področju. Zdravstvena nega ni usmerjena samo v zagotavljanje varnosti, ampak tudi k socioterapevstki podpori. Zaključimo lahko, da kakovosten odnos odlikujejo trije elementi: usmerjena empatija, neposesivna bližina in pristnost v odnosu. Pomembno je, da izvajalce zdravstvene nege opolnomočimo z novimi znanji za avtonomnejše delo natem področjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije