124 KB0 KB0 KB195720252018Faletar Tanacković, Sanjicaštevilka:1/2letnik:62str. 93-110ISSN:0023-2424COBISSID:303594496URN:URN:NBN:SI:doc-ZSDWTGHFenZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicaHrvaškainformacijska pismenostpodatkovne zbirkeraziskaveštudentivisoko šolstvoAcademic databases in humanities and social sciences setting| Podatkovne zbirke s področja humanistike in družboslovja| primer študentov univerze v Osijeku| the case of students at University of Osijek|Purpose: The study investigated perceptions and experiences of students at Faculty of Humanities and Social Sciences in Osijek, Croatia with academic databases. Methodology: The mixed-method study (self-administered print survey and semi-structured interviews) was conducted from October 2016 through February 2017. Quantitative analysis was conducted on 381 correctly completed questionnaires using the SPSS statistical package. Besides descriptive statistics, Chi-Square tests, T-tests, ANOVA, Mann-Whitney and Kruskal Wallis tests were used to test possible differences between the groups in the sample. Statistical difference was tested at the level of 95%. Results: Although 82.2% of respondents think that information literacy (IL) skills are important for their academic success, only 63% reported that they received some formal IL training at university level. The respondents self-assessed their Google searching skills with higher grades (Mean 4.31) than their academic database searching skills (Mean 3.69), and they reported a more frequent use of Google (53.8%) than databases (25.1%) for academic purposes. When asked about problems related to database searching, students reported several challenges: their systematic habit of using Google (48%), limited access to databases from home (42.3%), the (foreign) language of scholarly articles (35.2%) and their lack of searching skills (35.2%). In general, the findings suggest that humanities students receive less IL formal training at university level, they are to a lesser degree motivated (both externally and internally) to use academic databases and are more often inclined to use Google for academic purposes than social sciences students. In addition, findings suggest that there is a disciplinary difference regarding the perception of databases. Research limitation: Geographical limitations and small sample size. Originality/Practical implication: The results can influence the design of information literacy programs and library reference servicesNamen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako študenti Filozofske fakultete v Osjeku, Hrvaška (Filozofski fakultet Sveučilišta u Osjeku, Hrvatska) razumejo in uporabljajo podatkovne zbirke s področja humanistike in družbenih ved. Metodologija: Uporabljeni sta bili dve metodi (vprašalnik v tiskani obliki in delno strukturirani intervjuji), raziskava je zajela obdobje od oktobra 2016 do februarja 2017. V kvantitativno analizo je bilo vključenih 381 pravilno izpolnjenih vprašalnikov, obdelanih z uporabo statističnega paketa SPSS. Da bi ugotovili morebitne razlike med posameznimi skupinami v vzorcu, so bili, poleg opisne statistike, uporabljeni tudi Hi-kvadrat test, T-test, ANOVA, Mann-Whitneyev test in Kruskal Wallisov test. Statistične razlike so bile ugotovljene na ravni 95%. Rezultati: Čeprav 82,2% oseb, ki so bile vključene v analizo meni, da so veščine, na katerih temelji informacijska pismenost, pomembne za doseganje dobrih študijskih rezultatov, jih je le 63% odgovorilo, da so se v manjši meri formalno usposabljali na tem področju. Študenti so ocenili svoje veščine za iskanje po Googlu dokaj visoko (sred nja vrednost 4,31) v primerjavi s samooceno veščin za iskanje po podatkovnih zbirkah s področja humanistike in družboslovnih ved (srednja vrednost 3,69), poleg tega pogosteje uporabljajo Google (53,8%) kot podatkovne zbirke (25,1%). Na vprašanje o težavah pri iskanju v podatkovnih zbirkah so navedli različne ovire: da že iz navade pogosteje uporabljajo Google (48%), da imajo od doma omejen dostop (42,3%), članki so v tujem jeziku (35,2%), niso dovolj usposobljeni za iskanje (35,2%). Na splošno rezultati raziskave kažejo, da imajo študenti humanistike manj formalnega usposabljanja za informacijsko pismenost, so manj motivirani (zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov) za uporabo podatkovnih zbirk in se pogosteje nagibajo k iskanju po Googlu tudi za študijske namene. Poleg tega rezultati kažejo tudi na razlike v razumevanju podatkovnih zbirk pri študentih posameznih znanstvenih disciplin. Omejitve raziskave: Geografske omejitve in majhen vzorec. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati lahko vplivajo na oblikovanje programov izobraževanja za informacijsko pismenost in na referenčne storitve knjižniceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza bibliotekarskih društev Slovenije