1528 KB26 KB195120262018Gajski, Zoranštevilka:letn. 67str. 105-110ISSN:0017-2774COBISSID_HOST:8444513URN:URN:NBN:SI:doc-ZJR6O833slZveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov SlovenijeGradbeni vestnikaquatic and waterside landdeponija zemeljskega materialaerosion and landslide areaserozijska in plazljiva območjaflišflyschlandfill of terrestrial materialSlovenian Istriaslovenska Istravodna in priobalna zemljiščaUrejanje deponij zemeljskega materiala na vodnih in priobalnih zemljiščih ter erozijskih in plazljivih območjih| Management and planning of material disposal site on water and waterside land and erosion and landslide areas|Geographically undulated areas with dense net of watercourses present a challenge at placing dumps with excess excavated terrestrial material. One of such places is Slovenian Istria, which is characterised by flysch ground with numerous watercourses and extensive erosion and landslide areas. This area is regulated by Waters Act that lays out certain limitations about admissibility of reaching on such areas. Though the Waters Act allows construction of public infrastructure facilities, which also includes disposal sites for excess excavated material, this applies only to management and planning of national significance. This means that spatial arrangements of national and local significance are not handled equally. The issue of handling excess excavated material on local level is therefore based on inventiveness of investors and not on professional facts and frequently also neglects spatially suitable solutionsGeografsko razgibana območja z gosto mrežo vodotokov predstavljajo izziv pri umeščanju deponij presežkov zemeljskega materiala. Eno takšnih območij je slovenska Istra, za katero so značilna flišna tla z gosto mrežo vodotokov ter obsežnimi erozijskimi in plazljivimi območji. To področje ureja Zakon o vodah (ZV-1), ki določa omejitve glede dopustnosti poseganja na tovrstna območja. Ureditve, neposredno povezane z gradnjo objektov javne infrastrukture, med katere uvrščamo tudi deponije presežkov zemeljskega materiala, so na tovrstnih območjih posredno sicer dopustne, vendar slednje velja zgolj za ureditve državnega pomena. To postavlja prostorske ureditve lokalnega pomena v neenakopraven položaj. Ravnanje s presežki zemeljskega materiala na lokalni ravni posledično temelji na iznajdljivosti investitorjev, in ne na strokovnih ter pogosto tudi ne na prostorsko ustreznih rešitvahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije